1. No category

SO V LENDAVI
(RES)
NAPISALI
NOVO
POGLAVJE?
STR. 2
Nej vrejdno se
čemeriti
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
3.
decembra
2015
{
Leto
XXV,
št.
49
KOMISIJA ZA NARODNOSTI SPOZNALA ŽIVLENJE SLOVENCOV
Po zadnjij volitvaj v vogrski
parlament so narodnosti na
Vogrskom dobile svoje zagovornike v parlament, steri – istino,
ka nejmajo pravico glasovati
– leko svojo rejč stavijo za nji,
je leko zagovarjajo. Trinajst
zagovornikov – slovenska je
Erika Köleš Kiss – dela v okviri
narodnostne komisije, stera si
je letos tau tö dala za nalogo,
ka de poslüšala vse predsednike narodnostni državni samouprav o tom, kak delajo, kakšne
rezultate (eredmény) pa probleme majo. Predsednik Državne
slovenske samouprave Martin
Ropoš je biu na redej na djilejši
24. novembra. Istina, ka je pozvanje prišlo nejpričakovano,
ka bi po abecednom redi bila na
vrsti druga narodnost, dapa se
je nej odzvala na vabilo, zatok
sta na tej seji poročala slovenski
pa srbski predsednik. Na rednom djilejši so meli več dnevni
redov (delovanje Nacionalnega
kulturnega sklada, delovanje
Zavoda za nacionalno kulturo).
Računsko sodišče (ÁSZ), stero
je med letoma 2010 pa 2014
pregledalo, kak gazdüva 13
narodnosti na Vogrskom, je tö
poročalo komisiji.
Martin Ropoš je komisiji – 12
čanov je bilau tam – tapravo,
kak dela Državna slovenska
samouprava, kakšne institucije ma (dvej dvojezični šauli
na G. Seniki pa v Števanovcaj,
Küharovo spominsko ižo na Gorenjom Seniki) kak delajo slovenski mediji (Radio Monošter,
novine Porabje pa magazin Slovenski utrinki na vogrski televiziji). Pri medijaj je omejno, ka je
Predsednik DSS Martin Ropoš je komisiji tapravo, kak je organizirana pa kak dela slovenska skupnost
na Vogrskom
Predsednik Ropoš v prostorih Radia Monošter pred sejo mešane komisije
trbej finančno bole pomagati,
dapa s tejm nejmajo probleme
samo Slovenci, liki vse druge
narodnosti tö. Državna slovenska samouprava sodeluje z večimi civilnimi organizacijami pa
občinami: s Slovensko zvezo, s
samoupravo prekmurski Madžarov, z občino Monošter pa s
skupščino Železne županije, z
njimi je podpisala sporazum o
sodelovanji. Ejkstra je gučo o
sodelovanji med Državno slovensko samoupravo slovenskim
generalnim konzulatom v Monoštri pa slovenskim veleposlaništvom v Budimpešti.
Največ pitanj je predsednik DSS
daubo o delovanji Madžarskoslovenske manjšinske mejšane
komisije, gda je vözdigno, ka
Slovence na Vogrskom ščiti
(védi) pauleg zakona o narodnosti Sporazum o posebni pravicaj Slovencov na Vogrskom pa
Madžarov v Sloveniji tö. Pitali
so ga, kak tau deluje pa ka vse
leko prejk komisije dosegne.
Tau pa najbole zatau, ka je Madžarska podpisala takšne sporazume eške z ništrnimi sosednimi rosagi, gde živi madžarska
manjšina, dapa prej ne delujejo
redno. Predsednik je biu ponosen (büszke) na tau, da med
mešanimi komisijami najbole
dela slovensko-madžarska.
Pauleg dosti drugi tem (gospodarstvo pa evropski projekti,
cerkev, borovo gostüvanje je
prišlo na lišto kulturne erbe), o
sterij je na kratko gučo, je predsednik članom komisije dau
par publikacij tö, iz šteri so leko
spoznali, kak živijo pa delajo
Slovenci na Vogrskom.
Marijana Sukič
2
Še o XV. zasedanju slovensko-madžarske mešane komisije
SO V LENDAVI (RES) NAPISALI NOVO POGLAVJE?
Več pomembnih poudarkov s XV. zasedanja slovensko-madžarske mešane
komisije za spremljanje
Sporazuma o zagotavljanju
posebnih pravic madžarski
narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenski
narodni manjšini v Madžarski, smo objavili v prejšnji
številki našega časopisa.
Kljub temu se vračamo v
Lendavo, zlasti na izjave,
ki jih je mogoče strniti v
oceno s porabske in prekmurske strani, da je bilo tokratno zasedanje predvsem
v vsebinskem smislu zelo
drugačno od dosedanjih, in
sicer v konkretnosti sprejetih nalog, zapisanih v zapisniku, ki sta ga podpisala, v
imenu slovenske strani minister Gorazd Žmavc, z madžarske pa Ferenc Kalmár,
odgovoren za razvoj sosedskih politik pri ministrstvu
za zunanje zadeve in trgovino. Z razpravo, ocenami
in priporočili je svoje delo
opravila mešana komisija.
Zdaj je na vladi v Ljubljani
in Budimpešti, v kolikšni
meri bosta sprejeli in uresničili priporočila mešane
komisije, ki o realizaciji ne
odloča. Glede na večkrat
poudarjeno zelo dobro sodelovanje med Slovenijo in
Madžarsko, aktualizirano
s pogovorom premierov
dr. Mira Cerarja in Viktorja
Orbána v Lendavi 6. novembra, ko je bila proslava ob
40. letnici organiziranega
delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti, bi (lahko) optimistično
sklepali, da se bosta državi
potrudili, da bodo priporočila, ki so v bistvu aktualne
naloge, v doglednem času
uresničena. Če ne, potlej je
bil pogovor v Lendavi zgolj
eno izmed prijateljskih
srečanj predsednikov vlad
Slovenije in Madžarske, in
nič več. Izkušnje govorijo,
da je potrebno počakati
na XVI. zasedanje mešane
komisije čez eno leto na
madžarski strani, v kolikšni
meri je bilo v Lendavi (res)
napisano novo poglavje v
uresničevanju nalog med
razumu« smo poročevalci
poleg njegove vsebine, tako
mimogrede ugotavljali, da
je zaradi dogodka prišlo v
Ljubljano 12 novinarskih
hiš, tako iz elektronskih kot
Porabsko borovo gostüvanje so septembra letos uvrstili na seznam
Unescove duhovne in kulturne dediščine, kar je veliko priznanje
organizatorjem te zahtevne prireditve
Porabskimi Slovenci in prekmurskimi Madžari.
V nekaj niansah je bila pomenljiva izjava Ferenca Kalmára po podpisu zapisnika.
Omenimo: posebne pravice
pripadajo (le) avtohtonim
manjšinam. V konkretnem
ni dileme, kakor so avtohtona manjšina prekmurski
Madžari, tako so tudi Porabski Slovenci (ki so v geografskem prostoru, na katerem
živijo, dalj časa kot Madžari). Politik iz Budimpešte
je izpostavil pomen sporazuma v širšem evropskem
prostoru in za Madžare
posebej aktualnem Karpatskem bazenu. Nič novega,
če zapišemo, da Madžarska
s politiko do svojih rojakov
povsod ni zadovoljna, zato
so sporazumi, kot ga ima že
več kot 20 let s Slovenijo, v
prid zavzemanju za pravice
madžarskih manjšin v sosednjih državah. To ni nekaj
novega, je zgolj vzporednica med letoma 1992, ko sta
zunanja ministra dr. Géza
Jeszenszki in dr. Dimitrij
Rupel v Ljubljani sporazum
podpisala. Kolikšen pomen
je že tedaj dajala Madžarska »manjšinskemu spo-
tiskanih medijev. Očitno je
bilo že tedaj za Madžarsko
še kako pomembno, kar je
zdaj v Lendavi povedal Ferenc Kalmár o evropskem
pomenu sporazuma. Mimogrede, za podoben sporazum sta se nekaj let kasneje
dogovorili in ga podpisali
Madžarska in Hrvaška. (Kot
je znano, ima Hrvaška na
Madžarskem dobro izobraženo in organizirano manjšino v županiji Baranja /in
tudi v Budimpešti/, medtem
ko so njeni rojaki v Železni
županiji, čeprav aktivni, le
nekoliko na obrobju.)
Komisija pripisuje velik
pomen uskladitvi gospodarskih in infrastrukturnih
naložb na madžarsko-slovenskem vladnem vrhu
januarja 2016, ki bodo odločilne tudi za prihodnost
slovenske in madžarske
narodne skupnosti na obeh
straneh meje. Za pomemben uspeh komisija omenja,
da se je porabsko borovo gostüvanje uvrstilo na seznam
Unescove duhovne in kulturne dediščine. Manj oprijemljivo je mnenje, da je za
obe narodnosti pomembna
zagotovitev verskega življe-
nja v maternem jeziku. Tu
so med Porabjem in Pomurjem razlike očitne, seveda v
škodo Porabskih Slovencev.
Med šestindvajsetimi priporočili je tudi, da je madžarska narodnost ustrezno
vključena v pripravo zakona
o avtohtoni italijanski in
madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, in da je delovni osnutek že pripravljen. Za
uspešno delo narodnostnih
izobraževalnih ustanov, s
katerimi upravlja Državna
slovenska samouprava, je
potrebno sprotno zagotavljanje denarja. Predlog
madžarski strani je, da se
pogodba o izobraževanju
sklene za daljše časovno
obdobje, do pet let. Komisija tudi predlaga čimprejšnji
podpis Programa sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in znanosti,
ki ureja podrobne pogoje
medsebojnega pošiljanja in
sprejemanja jezikovno-pedagoških delavcev, gostujočih učiteljev in pedagoških
asistentov ter asistentkvzgojiteljic iz matičnih držav. S pomočjo izobraževanju oziroma s šolstvom, se
ukvarjajo v več priporočilih,
med katerimi je tudi financiranje študijskega mesta
na Oddelku za slovenski
jezik in književnost Univerzitetnega centra Savaria v
Sombotelu in Univerzi ELTE
v Budimpešti. Nasploh naj bi
proučili možnosti pridobitve
domačega in evropskega
denarja za dvig kakovostne
ravni dvojezičnega šolstva v
Porabju in Prekmurju. Ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja in porabske
narodnostne organizacije
naj pripravijo osnutek sporazuma o sodelovanju na
področju raziskovalne dejavnosti. Zapisano je tudi priporočilo, naj madžarska stran
zagotavlja denar za delovanje Radia Monošter, pa denar za muzej Avgusta Pavla
Porabje, 3. decembra 2015
in mestne knjižnice Ferenc
Móra. V priporočilih so se
pridružili prizadevanjem
Zveze Slovencev in mestne
občine, da bi v Monoštru
ustanovili prvo likovno galerijo. Škoda namreč je, da so
številna slikarska in kiparska dela z mednarodnih likovnih kolonijj spravljena v
depojih, namesto da bi iz teh
umetniških del pripravljali
razstave, namenjene vsem
obiskovalcem, ne glede na
narodnostno pripadnost.
Podporo v priporočilih je dobilo tudi nastajanje velikega
slovensko-madžarskega
in madžarsko-slovenskega
slovarja. Umestno bi bilo,
da bi tudi madžarska stran
primaknila nekaj denarja za
potujočo knjižnico iz Murske Sobote po Porabju.
V tretjem delu zapisnika so
nova priporočila, in sicer je
na prvem mestu izvajanje
izobraževalnih, kulturnih
in turističnih projektov s
pomočjo sredstev iz Evropske unije. Tu je zapisano
in o čemer je v prejšnji številki Porabja govoril Jože
Hirnök, da bosta Slovenija
in Madžarska zagotovili
denar za obnovo Kulturnega in informativnega
centra v Monoštru. Med
pomembne točke sodi tudi
podpora in zagotavljanje
denarja Porabskemu mladinskemu društvu. Zelo
verjetno je manj možnosti
za železniško povezavo Rédics-Lendava in še manj za
železnico med Mačkovci in
Monoštrom, ko je znano, da
Slovenija že nekaj let zavlačuje z gradnjo drugega tira
med Koprom in Divačo, za
katerega je zainteresirana
na evropski ravni (in posebej tudi za Madžarsko)
uspešna Luka Koper. Podporo je dobila tudi predvidena gardnja šestih cestnih
povezav do leta 2020.
Ernest Ružič
3
Predbožično-adventno srečanje slovenski penzionistov
Navzauče penzioniste iz Porabja pa goste je pozdravila predsednica
društva Klara Fodor
Kelko kaplic, telko let... so spejvali vsi penzionisti porabskoga društva,
steri so više 75 lejt stari. Njij je društvo pozdravilo z malim darom,
steroga je napravila Iluška Dončec iz Števanovec
Lejpe figure, napravlene iz kukarčnoga lupinja pa bejli klinčeci so
čakali tiste, steri so z boga pomočjauv doživeli tau lejpo starost
Flajsne ženske (Ani Lábodi, Margit Kovač pa Marika Kürnjek) so že
doma spekle ščipkove reteše
Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov
je svojo tradicionalno Predbožično-adventno srečanje
pripravilo s pomočtjauv Slovenske zveze 22. novembra,
v nedelo zadvečerek v Slovenskom daumi. Pripravlati
smo se že začnili z rokodelsko delavnicov 3. novembra
(št. 47, Porabje). Andjelčke
iz kukarčnoga lupinja je
doma redla z dobre vole za
dar penzionistom više 75 lejt
Iluška Č. Dončec. V soboto,
21. novembra je v gastronomski delavnici na dvaujoj
varaškoj domačiji pet žensk
z dobre volé speklo reteše za
pogostitev 130 lidí (najmenje
260 falatov), Margita Korpič
djabočne-makove z Marijano
Kovač, Ana Lábodi ščipkove
z Margito Kovač pa Mariko
Kürnyek.
V kulturnom programi so
nas z lejpim adventno-božičnim koncertom pozdravili gorejnjisenički ljudski
pevci ZS pod mentorstvom
Vere Gašpar pa Župnijski
karitas Markovci pod mentorstvom Stanka Črnka, na
družabnom srečanji nas
pa v smej sprajla gledališka skupina Močnikovi iz
Rogašovec. S svetešnjimi,
prijaznimi mišlenji je nas
pozdravila
zagovornica
Slovencov v Parlamenti
Erika Köleš Kiss (njene
pozdravne misli so bile
preštete, ka je mogla nazaj
v Budimpešto), na družabnom srečanji pa generalni
konzul R Slovenije dr. Boris Jesih. Z nami so svetili
eške podžupan Občine
Monošter Bela Labritz pa
član mestnega sveta Sándor Dömötör, predstavniki
DU Puconci s predsednico
Cecilijo Hadler. Cejloletne
programe v kejpaj je nam
pomogla pripraviti na računalniki sodelavka ZSM Annamari Bedič. Kulturno delavnico je vodila Vera Gašpar,
rokodelsko Marta Šteinmetz,
Ili Časar Dončecz pa Marta
Konferenčna dvorana Slovenskoga doma se je napunila s penzionisti
iz vsej porabski vesnic pa z njinimi gosti iz Puconec pa Šalovec
V rokodelski delavnicaj ji je telko bilau,
ka so kumaj pri staulaj mesto meli
V pesmarski delavnici, stero je vodila Vera Gašpar, so zazvenele
porabske pa druge pesmi
Sever, članica DU Puconci.
Dar so spakivale Margita Čuk, Marijana Dospot,
Marijana Kovač pa Marika
Kürnyek. Iz predsedstva
mi je na najvekšo pomauč
bila podpredsednica Marijana Kovač.
Program so nam s pejnazi
pomogli vöspelati: Urad R
Slovenije za zamejske Slovence, občina Monošter,
zagovornica Slovencov v
Parlamenti Erika Köleš
Porabje, 3. decembra 2015
Kiss, podjetnica Marta Šteinmetz, DU Puconci, pa
95 penzionistov, steri smo
zvöjn letne članarine zdaj
tü pošteno vcuj plačali, kak
na vsakšom programi.
BAUG PLATI vsejm za pomauč pa ka so svetili z
nami, Slovenskomi daumi
pa za lejpo mesto.
Klara Fodor,
predsednica
foto: Miška Ropoš,
član DU
4
Od
Slovenije…
Dan Rudolfa Maistra
Ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra je bilo po Sloveniji več slovesnosti, med drugim v Maistrovem
rojstnem Kamniku in na Ravnah na
Koroškem. Maistrov dan se v Sloveniji praznuje v spomin na dogodke
ob koncu prve svetovne vojne, ko je
tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki
Nemški Avstriji. S tem se ni strinjal
general Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli
4.000 vojaki in 200 častniki. Ta je v
noči na 23. november 1918 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo
mariborskih Nemcev in osvobodila
Maribor. Maister in njegovi soborci so
nato novembra in decembra zasedli
celotno narodnostno mejno območje
na Štajerskem in tako preprečili, da bi
Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.
Sprememba definicije minimalna
plača
Poslanci so soglasno izglasovali spremembo definicije minimalne plače.
Uveljavljeno bo načelo, da mora biti
tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, priznan in izplačan dodatek
za nočno, nedeljsko in praznično delo,
ki se bo poleg nadurnega dela dodal na
bruto minimalno plačo, je pojasnila
izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov
Slovenije Andreja Poje in dodala, da je
to za prejemnike minimalne plače pomemben premik, »saj se s sprejemom
novele po 20 letih odpravlja neenaka
obravnava delavcev, ki opravljajo svoje
delo v neugodnem delovnem času«. Po
besedah Pojetove se bo z uveljavitvijo
te spremembe Slovenija vsaj delno približala ureditvi v preostalih državah
EU-ja. Z njo se je strinjala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve
in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem
reprezentativnih sindikalnih central,
že vse od začetka razburja delodajalce.
Med drugim je Združenje delodajalcev Slovenije že večkrat zagrozilo z
izstopom iz socialnega sporazuma, če
bo novela zakona o minimalni plači
sprejeta.
Zaključil se je tudi drugi projekt z novimi učbeniki
»Izboljšanje kakovosti slovenskega in bolgarskega narodnostnega pouka s pomočjo
novih pedagoških sistemskih
elementov« - se glasi nekoliko
zapleten naziv projekta, v kate-
porabsko šolsko stvarnost.
»To je pomembno zato, ker
one najbolj poznajo naše
učence. Na podlagi izkušenj
so sestavile besedila in vaje.
Vedo, kaj znajo učenci, ka-
ka in delovna zvezka za 5.-6.
razred (avtorice Metode Perger), slovenska učbenika in
delovna zvezka za 7.-8. razred (avtoric Ibolye Dončec
in dr. Elizabete Emberšič),
berili in delovna zvezka za
7.-8. razred (avtorice mag.
Valerije Perger), učbenik za
urejenostjo zagotovo pritegnili porabske učence, pa tudi
pedagogi naj bi postali bolj
zavzeti. Pri vsem tem je seveda najbolj pomembno, da se
učenci slovensko tudi naučijo,
je zaključila vodja glavnega
projektnega partnerja.
Poslovodja založniške družbe
Predstavnica vodje konzorcija Agota Holec med predstavitvijo
projekta
rem je že od leta 2012 kot vodja
konzorcija sodelovala Dvojezična osnovna šola Števanovci. Gre za projekt »TÁMOP3.4.1.A -11/1-2012-0005«
(Operativni program za družbeno prenovo), ki ga je sofinancirala Evropska unija iz
Evropskega socialnega sklada.
Leta 2012, dva meseca po
prijavi na razpis, so pristojni
odločili, da bodo konzorcij
manjše porabske dvojezične šole, Državne slovenske
samouprave in Bolgarske
državne samouprave podprli
z vsoto skoraj 176 milijonov
forintov (560 tisoč evrov) za
pripravo in izdajo učbenikov
pri narodnostnem pouku.
Po izvedbi javnega naročila
so bile založniške pravice in
dolžnosti naložene neprofitni
družbi Croatica d. o. o. Zaradi administrativnih razlogov
se je priprava knjig zavlekla
za leto dni, na zaključni prireditvi projekta letos 24. novembra pa so lahko avtorji
in novinarji končno videli in
prelistali učbenike.
Novi učbeniki so bili potrebni tudi zaradi spremembe
učnih načrtov, je v prostorih
DOŠ Števanovci poudarila
ravnateljica ustanove Agota
Holec. Avtorice učbenikov so
pedagogi, ki dobro poznajo
kšen je njihov besedni zaklad in so vse to upoštevale
pri svojem delu. Če bi bil
nivo previsok, bi imeli tako
učitelji kakor učenci težave
pri pouku slovenščine« - je
kasneje povedala ravnateljica.
Na mizi smo sicer videli tudi
Učbeniki slovenskega jezika, berila, delovni zvezki in digitalno
gradivo
spoznavanje slovenstva za
11.-12. letnik (avtorice Erike
Köleš Kiss) ter priročnik za
vzgojiteljice (avtorice Agote
Holec). Kot dodatek vsemu
temu so luč sveta zagledali
Avtorica Valerija Perger, lektorica Lea Lehner in avtorica Metoda
Perger listajo natisnjene knjige
nekaj bolgarskih naslovov
(Bolgarska državna samouprava je namreč izdala učbenike, jezikovne vadnice,
gradivo za vrtce in priročnike
za narodopisje v sklopu projekta), največ prostora pa so
zasedle slovenske publikacije,
za pripravo katerih je levji delež podpore prejela Državna
slovenska samouprava.
Med slovenskimi knjigami
smo našli jezikovna učbeni-
digitalni pripomočki: zbirka
krajših filmov za ilustracijo
pri pouku spoznavanja slovenstva, digitalni učbenik za
8. razred s tonskimi zapisi ter
slovensko-madžarski računalniški slovarček s tisoč gesli in
stavčnimi primeri.
Ravnateljica Agota Holec je
dodala, da je bilo težko najti primerne in pripravljene
avtorje. Učbeniki pa bodo s
svojo čednostjo in grafično
Porabje, 3. decembra 2015
Croatica Csaba Horváth je
po kratki predstavitvi posameznih publikacij dodal,
da bo digitalne pripomočke
vsak učenec slovenščine prejel brezplačno. »Sedaj se je
naše delo zaključilo, smo
pa učbenike poslali Uradu
za izobraževanje, da bi jih
potrdil. Po postopku dovoljevanja bo naloga založbe,
da publikacije uvrsti na
seznam učbenikov, s katerega bodo lahko nato šole
že spomladi začele naročati. V naslednjem septembru
bodo novi učbeniki v rokah
šolarjev« - je orisal nadaljnjo
pot knjig Csaba Horváth.
Novi pripomočki so tudi navzven zelo privlačni, seznam
avtoric pa je zagotovilo za
strokovnost in kakovost vsebine. Vsi pisci so (ali so bili)
pedagogi praktiki na stopnjah od predšolske vzgoje do
univerzitetnega pouka.
Na zaključku projekta so slovensko recitirali, zapeli in
zaplesali učenci DOŠ Števanovci - naj jih od naslednjega
septembra še bolj razveseli
nova slovenska šolska knjižna bera.
-dm-
5
DO ZDAJ NAJBOLJ
RAZNOLIKA RAZSTAVA
V Slovenskem kulturnem in informativnem centru so 20. novembra odprli razstavo iz del 14. mednarodne likovne kolonije,
ki je potekala letos avgusta v Monoštru. V letu 2015 je v mestu
ob Rabi ustvarjalo devet umetnikov, pet slikarjev in štirje kiparji.
Navzoče, med njimi sedem umetnikov, je po kratkem pozdravu
predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka
nagovoril župan mestne občine Monošter Gábor Huszár, ki se
je najprej spomnil nedavnega srečanja dveh predsednikov vlad,
Orbána in Cerarja, v Lendavi, na katerem se je izpostavilo, da
mora postati Lendava kulturno središče prekmurskih Madžarov,
Monošter pa Porabskih Slovencev. Na podlagi tega si je župan
zastavil vprašanje, kako naprej. Tudi na podlagi pogovorov z
lendavskim županom se je rodila ideja o nadgradnji kolonije,
ki naj bi pomenila spopolnjevanje mladih na področju likovne
umetnosti, v akademijo »štirih letnih časov« naj bi vključili učence umetnostnih šol na tej in oni strani meje. Župan je obljubil, da
bo občina ob 15. likovni koloniji izdala katalog, ki bo predstavil
vse umetnike in njihova dela, ki so v teh petnajstih letih sodelovali na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, ki je nastala v
sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in Galerije-Muzeja
Lendava.
Pomembnost kolonije in vsebino razstave je ocenila umetnostna
zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki je obenem tudi avtorica spremne besede kataloga 14. mednarodne likovne kolonije.
Franc Gerič, ki je obenem tudi strokovni vodja kolonije, je spomnil na bogato zbirko, ki je nastala kot plod kolonij in ki bi si
zaslužila, da si jo lahko ogleda tudi širša publika.
V imenu umetnikov se je zahvalil kipar János Lipovics, ki je
otvoritev razstave označil kot praznik, kajti stvaritve, nastale na
koloniji, se prvič srečajo s širšo javnostjo, nakar začnejo svojo
»samostojno pot«.
Razstavo je odprl novi generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, ki je izpostavil, da na tem prostoru sobivajo, se medsebojno
oplajajo različne kulture in jeziki, po svetu pa trenutno ni povsod tako.
Na ogled razstave Vas vabim z mislimi umetnostne zgodovinarke dr. Marjete Ciglenečki: »Pet slikarjev in štirje kiparji so s svojimi deli obogatili zbirko kolonije v Monoštru tudi v letu 2015. Nekateri so se prepustili značilnostim panonske pokrajine, še več
jih je vztrajalo pri lastni likovni usmeritvi, ki ni zavezana krajini.
Vsi pa so dosegli namen in cilje vsakoletne kolonije, tj. ustvarjati dragoceno umetniško okolje v mestu z bogato preteklostjo,
spodbujati kreativno druženje med ustvarjalci različnih narodnosti in nadgrajevati dragoceno kolonijsko umetniško zbirko.«
Marijana Sukič
Pismo iz Sobote
Zdrave knige
Zdravdje je velki biznis gé. Z njim nas bombardejrajo prejk tevena, interneta, radiona, novin pa katalogov. Kak vögleda, vsikšo
vratsvo, ka nam ga nüjdijo, človeki najbole hasni. Edni pa neškejo
takšna vrastva gemati, je piti, je gesti, se zvüna pa znoutra z njimi
mazati. Tej drugi škejo svoje zdravdje vcejlak ovak varvati.
Ja, vse kak najbole natur mora biti!
Tou, natur, ne more človek samo tak začnoti. Knige o natur vrastvi
pa o natur živlenji trbej naprej vzeti. Knig pa geste, ji geste …. Tou
niške ne vej. Ene leko küpiš v bauti s knigami, druge lako samo
prejk kataloga dobiš, tretje pa odavajo tisti, ka od dveri do dveri
odavat ojdijo.
Tiste zdrave knige v bautaj so tak, tak. V nji človek ne more najbole
vörvati, ka za njimi dosta reklame ne ojdi. Depa, s tistimi zdravimi
knigami iz katalogov, s tejmi je vcejlak ovak gé. Tak sam v enom
leko tou taprešto:
»Kniga 1001 receptov za zdarv žitek z gezero pa eno travo! V njoj
najdete vse, ka vam pa vašoj držini trbej za dugi pa zdravi žitek. V
knigi leko najdete takša natur vrastva, ka je pidjejo lidgé, steri so
se včakali 120 lejt. Nej vam trbej k padari ojdti! Natur vrastva iz
naše knige vam vse takše vöovadijo, ka vam eden padar ne more.«
V ednon drugom katalogi so eno vcejlak ovakšo reklamo delali:
»Nega vekšoga padara, kak je naša mati Zemla! Vö iz naše knige
leko prštete, kak si leko tejlo s kamnami zavračite. Pa nej samo
tou! Leko se navčite, kak tejlo vküper z düšo zdravo ostane. Za
vsikši betek nam mati Zemla kamen davle, steri vašomi tejli vse
tou naredi, ka njemi trbej. Küpite knigo, ka vam živlenje vcejlak
obrne!«
Eške vsefele drugo se v takši pa ovakši katalogaj najde. Depa niške
ne vej takše reklame za zdrave knige delati kak akviziteri. Ja, kak
tisti lidgé, ka knige od dveri do dveri odavajo.
»Gospa, poglente me,« je eden takšen možakar začno na dveraj
gučati mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. »Poglente me pa povejte, ka vidite? Ja, vidite moškoga 33 lejt staroga. Depa, nej! Té
moški, ka tak mlado vögleda, je 66 lejt star. Ja, moja draga dama,
tou pa vse zatoga volo, ka živem tak, kak me je ta kniga navčila.
Moja dama,« je mojo taščo Regino, trno čedno žensko, ranč do rejči nej püsto. »Moja dama, v toj knigi najdete vse od toga, kak mladi
ostanete pa do toga, kak trbej živeti, ka te kak najbole dugo živeli.
Takše knige eške nej bilou na svejti! Tou je kniga vsej knig! Ge sploj
ne vejm, kak sam leko brezi nje sploj živo! Zatouga volo vam pravim, tou knigo mora vsikša držina meti!«
Tak pa eške več je loboto tisti možakar. Nej trbej prajti, ka jo je
küpila. Depa, kuman po tejm, kak je že knigo plačala, je mujs mogla eške eno knigo kcuj küpiti, ovak tisto najbole zdravo knigo ne
dobi.
»Moja dama, skur za gnake pejneze dobite knigo Hipnoza, nouvi
stopaj za vašo zdravo düšo. Ta kniga je moj žitek vcejlak vöminila.
Rejsan, vidli te, vam ga tö vömini.«
Moja tašča Regina je eške tou knigo küpila pa po tejm eške dvej,
sterivi sta eške bole zrdavivi od prve. Najbole pri vsejm tejm je zopodo té možakar s knigami. Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, je po tejm eške cejli teden glava bolejla, ka njoj je možakar
telko pejnez odneso.
Miki
Porabje, 3. decembra 2015
… do
Madžarske
Kaj dela največjo skrb Madžarom?
Rezultati najnovejše raziskave o tem,
kaj dela največjo skrb Madžarom oziroma česa se najbolj bojijo, kažejo, da
so se prioritete od lani spremenile.
Lani so 20-im odstotkom vprašanih
delali največ skrbi krediti, pravzaprav, kako bodo odplačali kredite,
in le sedem odstotkov anketiranih
je na prvem mestu označilo zdravje.
Letos si Madžari najbolj belijo glave
zaradi svojega zdravstvenega stanja,
ki ga je na prvem mestu označilo
15 odstotkov ljudi. Med dejavniki, ki
skrbijo ljudi, je na drugem mestu gospodarski položaj (14 %), na tretjem
so lastni krediti (12 %), na četrtem
mestu je varnost delovnih mest (10
%), na petem sta dva dejavnika, in
sicer šolanje otrok in podražitev prehrambenih artiklov.
Novembrski politični barometer
Medtem ko je begunska kriza pomagala vodilni vladni stranki, da je
ponovno pridobila nekatere volivce,
ki jih je prejšnje mesece zgubila, je
največji poraženec te krize desničarska stranka Jobbik, ki je zgubila
skoraj tretjino svojih simpatizerjev.
Če bi poleti volilo to stranko še 17 odstotkov volivcev, jih je do novembra
obdržala le 11 odstotkov. Politični
analitiki pravijo, da je bil napačen
tudi namen predsednika stranke, ki
je iz nje želel narediti ljudsko stranko.
Druga značilnost barometra je, da
levica ni izboljšala svojega položaja,
socialisti so sicer obdržali 7 odstotkov
svojih pristašev, toda pred njihovim
kongresom ni najboljši znak, da dve
tretjini le-teh še zmeraj meni, da je
vodilna osebnost levice bivši premier
Ferenc Gyurcsány, ki stoji že na čelu
druge levičarske stranke. Stranka Demokratična koalicija ima 5-odstotno
podporo med volivci. Zmagovalka jesenskega obdobja je nedvomno vladna stranka FIDESZ, ki se je povzpela
še višje na lestvici, trenutno ima
podporo 35 odstotkov vseh volivcev.
Neodločenih oziroma ne ve, koga bi
volilo, je 39 odstotkov volilnih upravičencev.
6
Nej vrejdno se čemeriti
Na Gorenjom Seniki na Janezovom brejgi, tam, gde
plamenšček najbola dosegne,
tam so doma Čemeštrna Ana,
po možej Bajzek. Tau je vejn
edno najlepšo mesto na Seniki, od tec se tak vidi, kak če bi
človek v lufta biu, gda vöstane
na dvorišče pred ram. Gnauk
svejta, gda je eške nej bilau vse
tak nutzaraškeno, se cejlak
dol do Melekinoga vrejeka vidla, pravijo Ana.
Prejšnji keden sem tü spodkar biu pri edni tetici, pa ona
tü tau pravla, ka se Čemeštrni
zovejo. Kak je te tau zdaj?
»Tau je tü vse Čemeštrno, zato
ka so tau vse bratovge bili. Moj
rojstni ram je nejdaleč kraj od
tec, ge sem se sé oženila, nas
so doma tak zvali, ka Kujsrni.
Ge sem po možej Čemeštrna
gratala, doma so me pa tak
zvali, ka Kujsrna Ana.«
Ana, sploj lejpo mesto je tau,
gde ste doma.
»Dobro je tü, zato ka je vse
gnako, pa tašo mesto je rejdko
tü vrkar na Janezevom brejgi.
Samo pa tü nas plamenšček tö
redno brije v zimi, gda je mrzlo. Če je pa eške snejg, te pa
tistoga vse v dvor znosi.«
Kak daleč ste vidli odtec, gda
je eške nej bilau vse nutzaraškeno?
»Cejlo ves smo vidli, eške tisti tau tö, šteri se tak zove ka
Uma, gde tista nauva paut
vöpride. Zdaj pa že nika ne vidimo, zato ka je vse nutzaraslo. Tü na Janezeovom brejgi
smo več krošlinov meli, tü
pri nas te tau se je tak zvau,
ka Čemeštarin krošeu. Kak tü
tagor pridemo, gde tisti par
kuč geste, tisti se pa tak zové,
ka Šiničin krošeu, tau je tam,
kak je Melekino vreje. Samo
tam so že tak vse samo Vaugri
nutik v tisti kučaj, Slovencov
več nega.«
Ka je z vašim rojstnim ramom?
»Vej pa moj brat ga je dau naredti, ka je v Angliji. V etom
leti je trikrat biu doma, pa on
že k leti tö baude osemdeset
lejt star. Naš ram bi se že tö
Zaka so se prvin pozimi ževküper obrno, samo te on Gda ste se vi ženili?
pravo, ka ga da naredti pa na »Petdesetdevetoga leta sem se nili, zaka nej te, gda je toplo
stare dni sé pride, dapa te zato ženila, gda sem že stara bila.« bilau pa lejpo vrejmen biZaka?
lau?
dun neške es priti.«
»Prvin so se na fašanek najTü na brgej
bola ženili, leko zato, ka te so
ste bola težko
mesarili, pa bilau je mesau. V
življenje meli
leti so nej mogli mesariti, zato
kak tisti, steri
ka nej bilau zmrzovalnika,
so tam spodkar
kama bi mesau sklali, pa te zapri poštiji?
volo tauga so se te, tak mislim,
»Tau gvüšno, ka
bola pozimi ženili. Moja hči se
tü je dosta bola
je augustuša leta 1974 ženila,
žmetno bilau, pa
pa te smo eške tö nej meli hlaeške zdaj je bola
dilnike. Pa tau je lagvo bilau,
žmetno, vej pa
gda smo mesarili, nej bilau
kak daleč morazemenice, komaj smo obranili
mo titi tadola v
mesau od müj, potistim se je
ves, če nam kaj
pa vse moglo pogesti, zato ka
trbej küpti. Dobovak bi vse nakvar prišlo. Zdaj
ro, meni nej,
je dobro, zdaj se ne šté, gdakoli
zato ka meni sin
leko mesarimo, mamo hladilpripela, dapa je
nik pa se mesau leko taskladosta taši, šteri
Čemeštrna Ana, po možej Bajzek
dé.«
pejški odijo.«
Gda ste se ženili, dosta lüstva
Vi ste z moža»Zato ka sem dvajstisedem lejt je vküper prišlo?
um doma fejst gazdüvali?
»Nej je bilau nas zato tak do»Krave, svinje, kokauši, psa stara bila.«
pa mačke, zdaj pa več nika Tau je te bilau, zato ka te so sta, bola samo rodbina bila.
nemamo, na dobro, zvün trej se rano ženili, gnesden, če Z vesi smo meli muzikante,
so telko stari, gda se ženijo, steri so nam igrali, dapa vse
mačkov.«
Vam že ranč nej trbej, vejpa pravijo, ka se je mlado ože- slovenske naute, vogrske nej
vi ste že tak dosta delali v no, dapa gnesden se tak ne trno. Lejpo pa veselo gostüvasvojom življenji.
»Dosta, buma, mauž je v kosavno fabriko odo delat dvatresti lejt. On je devetdesettretjoga leta mrau od tistiga mau
sem devica (vdova). Gda sem
eške doma bila, te sem odla
delat, tak na repo, zato ka te
so eške nikoga nej tak gordjemali v fabriko. Gda sem se pa
oženila, te sem pa več od dece
tak nej mogla delat odti.«
Kelko mlajšov mate?
»Tri mlajše mam, dva sina pa
Na Janezovom brejgi so več krošlinov meli, gde Ana živijo, se zové
hčer.«
Čemeštrin krošeu
Gda ste se oženili, zaka ste
sé, k tauma rama prišli? ženijo.Velko gostüvanje je nje je bilau, samo potistim se
je vrag skazo, gda smo začnili
Kak tau, ka ste nej doma bilau?
»Pa vejš, ka je velko gostüvanje delati pa se mantrati tü na Jaostali?
»Vej pa tü nikoga nej bilau, nja- bilau, v nedelo smo šli k zda- nezovom brgej. Mauž je delat
ga mati je nej doma bila, v Wi- vanji, cejlo nauč pa na drügi odišo, ge sem gazdüvala, na
eni je živela. Ona je že zamlada den blüzi do večera, ka smo njivaj delala, senau sem sišila,
vöodišla k tetici, pa te s čerjauv na dvauje šli. Doma pri nas je pa te eške mlajše ranila. Dobtavöodišla pa tam delala, sin je bilau gostüvanje, pa cejli ram ro, gda so že vekši bili, te že
baukše bilau, zato ka so mena
pa tü austo pri babi. Kak je sta- smo mogli vöspakivati.«
ri oča mrau petdesetoga leta, Gda ste meli gostüvanje, v dosta pomagali.«
Ana, gda ste vi te ram zidali?
te bi baba sama ostala, zato je leti?
»Nej, januara.«
»Mi smo te ram leta 1970 začmoj mauž doma austo.«
Porabje, 3. decembra 2015
nili zidati, dapa samo eden tau
je nauvi, ka smo vcuj zozidali,
drugi tau je austo tak, kak je
biu.«
Tau se sploj ne vidi, zato ka
tak vögleda, kak če bi se cejli
ram na nauvo zozido.
»Dosta smo delali, aj tak vögleda, pa tau je nej málo delo
bilau, zato ka pauti nej bilau.
Cügeu so iz ciglence vöpripelali pa tü spodkar, kak je kasarna bila, tam so ga dojspraznili,
zato ka so nej mogli vö. Te
smo mi iskali enga foringaša,
steri je nam cigle s konji vöpripelo sé na brejg. Cejli lejs, ka
ga je trbelo na ram, tau so vse
z rokami s sekirov vöstesali tü
doma. Vse se je z rokauv delalo, dapa itak so vse napravli.
Gnesden je vse moderno pa
itak nika časa nejma lüstvo.
Ge ne vejm, kak je tau, dapa
zdaj eške dnevi bola brž dejo
kak prvin. Zdaj nej dugo, ka
nauvo leto bilau, pa že pa je
december, tašo eške vrag nej
vido. Prvin je lüstvo odlo kaj
malo k sausedi pripovejdat,
gnesden tašo nega, istina, že
sauseda tö nejmamo.«
Že več kak osemdeset lejt ste
stari, pa itak tak dobro vögledate pa dobro se držite,
drügi v tej lejtaj ranč že vö
iz rama nedejo, vi pa, kak
vejm, letos ste v Romuniji
bili.
» V Romuniji, v Erdélyi sem
bila, pa mi je sploj nej žau,
zato ka sploj lejpo bilau pa
dosta vse sem vidla. Taši brgauvge gestejo tam, ka je tau
strašno, dapa itak tam je vse
čisto pa lopau dolapokošeno, pa taše lejpe navile majo
vküpsklajeno, kak pri nas je
bilau tau gnauksvejta. Tam
vse domanjo gesti gejo, krü,
mlejko, zmaučeu, tak je bilau
tau pri nas tö prvin.«
Tau ste eške nej povedali,
kak leko taša lejpa lejta zadobimo, kak vi?
»Gejm zato leko, pa se dosta ne
čemerim, tisti, šteri so čemerasti, tisti so bola betežasti, tak
ka nej vrejdno se čemeriti.«
Karči Holec
7
Zakoj, zakoj?
Nove knjige
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
Lejpa mama
Držina maloga Petra z doumi dé. Že dugo so nej nikan šli. Zdaj
pa dun dejo. Na, nedo ranč šli. Z autonom do se pelali. Malo es,
malo ta, malo v kakšo bauto, malo k kakši žlati poglednejo pa tak
tadale pa tak naprej. Ata pa mali Peter sta že krejdi gé. Samo eške
mama nika dela, si čas gemle. Mali Peter je že trikrat na dveraj
biu, ka déjo. Štrtič si je na sto doj vseu.
»Zakoj mama eške nej krejdi gé,« pita vse bole nevoulastoga ato.
»Zakoj, zakoj? Vej pa vejš, kak je tou gé. Vö se mora pofarbati. Tak
je tou pri ženskaj,« si ata tö štrtič na sto doj vsede.
Nej ena, nej dva, je mali Peter že nut v koupanci gé. Gleda svojo mamo, kak si z nekšnim perom koulak ouči nika mala. Mali
Peter go gleda, go gleda, oprvin takšo delo vidi. Gvüšno, ka je že
pitanje na geziki emo.
»Zakoj tou delaš, mama?«
»Peter, ženske takšno šego mamo, ka se včásin, gda kama demo,
vönamažemo. Se šegou mamo šminkati pa vse takšo,« se mama
tadale gleda v gledali.
»Zakoj pa?«
»Vej pa tou nej tak žmetno razmeti. Tou zatoga volo delamo, ka
malo bole lepše med lidi pridemo,« si mama lampe šminka.
»Zakoj?«
»Peter, tou boš razmo, gda boš malo bole vekši. Boš razmo, ka se
ženske za venej rade malo bole lepše naredimo,« mama že skur
zgotouvi.
»Depa zakoj?« mali Peter mamo za kiklo vleče, aj ga dun pogledne. »Zakoj ženske škete venej bole lejpe biti, kak pa doma. Na,
zakoj?«
Eške sreča, ka je mama zgotouvila. Tak sinej leko povej, ka si od
toga una brodi. Na, škela njemi je povedati. Depa mali Peter že
ma svoj nauvi »zakoj«.
»Zakoj pa vam doma nej trbej lejpe biti? Zakoj samo za druge
škete lejpe biti, za domanje pa nej,« se mali Peter že skur kori z
mamo. »Nej čüda, ka ata vej prajti, kak vejte ženske včasi čüdne
biti.«
Mama vcejlak brezi rejči ostane. Ne vej, aj dé tavö ali aj doma
ostane. Takšo je iz lamp svojga sina eške nigdar nej čüla. Mali
Peter brž vpamet vzeme, ka je nej vse vrejdi gé.
»Mama, vej pa nikšne baje nega. Če stoj name pita, ti si za mene
vsigdar lejpa gé. Leko maš tou koulak ouči pa eške vse drugo gor
na sebi ali pa si brezi vsega toga. Rejsan, meni si ti najlepša.«
Tak povej mali Peter, mami pa se skuze iz ouči pistijo. Te skuze
njoj farbo otopijo. Doj si jo zbriše pa se znouva začne koulak ouči
farbati. Mali Peter tavö iz koupance odide. Skrak ate si doj sede.
Pogledne ga pa njemi naraji povej:
»Zakoj ženske škejo lepše biti kak pa so gé?«
Miki Roš
Feri Lainšček, Nana Homovec:
PESMI ZA MAJHNA ČEBLJALA
Pesem je nova/, saj ravno
nastaja/, zlaga jo pesnik/,
ki rime dodaja//. Pesem bo
nova/, še tudi za bralca/,
ko jo bo prvič/ pogledal
spod palca//.
Tako se začenja
najnovejša
slikanica pesnika
Ferija Lainščka in
ilustratorke Nane
Homovec Pesmi
za majhna čebljala, ki je - tako
avtorja - namenjena otrokom nižje
starostne stopnje?
(Zakaj vprašaj, v
nadaljevanju zapisa). V knjigi večjega formata je objavljenih šestnajst
pesmi: Na začetku
omenjena Pesem
za majhna čebljala, po kateri
nosi
slikanica
ime, in: Le hitro,
Ste videli polža,
O veliki miški
in majhnih slonih, Šivanka, O debeli laži, Ta Jaka,
Potica, Pod presto, Pazi se
rime, Pesem za Nino, Oskar,
Drugi planet, Na goro, Noč v
ravnici in Moj dedek. Pesmi
so pospremljene s prijetnimi,
sporočilnimi barvnimi ilustacijami, v širšem smislu povezanimi s pesmimi. Avtorica
ilustracij je Nana Homovec
(1990), ki je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v
Ljubljani, pri profesorju Milanu Eriču. Že pri diplomskem
delu se je usmerila v knjižno
ilustacijo. Ukvarja se tudi z
digitalno grafiko in animacijo, sodeluje pri oblikovanju
mobilnih aplikacij, hkrati
pa se veliko posveča klasični
otroški ilustraciji.
V pesmih prihaja do izraza
rahlo nakazan humor in tudi
sporočilnost, ki ne deluje vsiljeno ali moralizirajoče, mar-
več duhovito in sproščeno.
Še - nestrokovno - o starostni
skupini, ki so ji Pesmi za
majhna čebljala namenjene. Ko sem bral prvič, sem
jih bolj preletel, pri drugem
branju sem razmišljal o njihovi sporočilnosti, tako tekstih posebej kot v sozvočju z
ilustracijami. Prepričan sem
- to je moje mnenje - da bodo
pesmice z užitkom prebirali
tudi v drugi in tretji triadi, in
ne samo tisti otroci z nižje starostne stopnje. Tudi starejši
bralci, če knjigo namerno ali
po naključju vzamejo v roke,
ne bodo razočarani. Kajti na
dušek, kakor bi se - naj - prvič
brale vse pesniške zbirke, se
bodo »sprehodili« po prijaznem, toplem in občasno zafrkljivem svetu.
Ko sem v 38. številki Porabja
(17. septembra) na kratko
predstavil knjigo Na dvorišču, katere avtorji so Feri Lainšček ter Mira in Milan Ostojić, ravno tako namenjeno
prvenstveno mladim bralcem
(zdaj so pesmi že posnete tudi
na zgoščenki, uglasbil jih je
Milan Ostojić, poje pa Ivano,
Porabje, 3. decembra 2015
vnuk Milana Ostojića), sem
zapisal, da so slikanice kot je
Na dvorišču, (lahko) odličen
pripomoček pri učenju materinščine/slovenščine (tudi a
ne samo) v porabskih vrtcih
in dvojezičnih
šolah. Enako
velja za najnovejšo slikanico
Ferija Lainščka
in Nane Homovec, in sicer da
je idealna za
nevsiljivo učenje jezika, spoznavanje novih
besed, vsebin in
vsega, kar sodi
v »prijazno«
slikanico brez
»hudih« čarovnic in graščakov
(brez katerih pa
slikanic tudi ne
more biti). Bolj
od mene, kako
zastaviti delo,
vedo vzgojiteljice ter učiteljice
in učitelji, vendar z (mojo)
logično pripombo, da morajo
otroci vedeti, o čem oziroma
kaj govorijo, ne pa, da bi se
»mehansko« naučili tekst,
o vsebini pa ne bi vedeli nič
ali zelo malo. Res da je za tak
pristop potrebno nekoliko več
truda in volje, otroci pa vsako
novost, če jim je približana na
pravi način, sprejmejo z zadovoljstvom, celo s hvaležnostjo. V Porabju in povsod. Za
nekoliko zafrkljiv zaključek še
Pesem za Nino// Zaljubljen
sem v Nino/, ona pa v Zlatka/. Primer je brezupen/ in
pesem je kratka//. Le srčke
še rišem/. Pa puščice zvite/.
Sploh nimam navdiha/za
druge grafite//. Pesmico
pa je mladi zaljubljenec - kar
kaže ilustracija - napisal na
»pameten« telefon.
Slikanico je izdalo Podjetje
za promocijo kulture FrancFranc.
Ernest Ružič
PETEK, 04.12.2015, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro,
Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo
znanost, oddaja o znanosti, 12.20 Peta hiša na levi: Starost je
rokenrol, družinska humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik,
Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 14.20 Prava ideja! 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi
- Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Razred zase: Seks, otroci in
vse ostalo, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, pregled tedna, informativna
oddaja za otroke in mlade, 18.10 Ulica sanj: Kralj ulice, risanka,
18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00
Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00
Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Ukradeni poljubi, francoski
film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika,
Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal
PETEK, 04.12.2015, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Točka, glasbena
oddaja, 9.50 Aplavzi! - Rudi Bučar, 10.40 Čarokuhinja pri atu: Valjani
rezanci ter ribana kaša v goveji juhi, 11.00 Halo TV, 12.05 Dobro jutro,
14.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55
Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos
iz Lillehammerja, 16.40 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih
bazenih, 18.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 20.00 Alpsko
smučanje: magazin, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž),
21.50 Popravljena krivica, ameriška nadaljevanka, 22.40 Polnočni
klub, 23.50 Točka, glasbena oddaja, 0.35 Zabavni kanal, 1.25 Plavanje evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 3.15 Alpsko smučanje - svetovni
pokal: smuk (M), .40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 5.50
Alpsko smučanje: magazin,
***
SOBOTA, 05.12.2015, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: OP! 10.50 Hoja po vodi,
dokumentarni film, 12.00 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25
O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Študentska delovna brigada,
dokumentarni film, 15.00 Vojna svetov, ameriška dokumentarna
oddaja, 16.00 Zaljubljeni v življenje, 17.00 Poročila ob petih, Šport,
Vreme, 17.20 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.00
Z vrta na mizo, 18.30 Ozare, 18.40 Peter Zajec: Povest o piskajoči igrači,
risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Vse je mogoče, 21.35
Zapuščina (II.), danska nadaljevanka, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.10
Zvezdica, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik,
Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal
SOBOTA, 05.12.2015, II. spored TVS
7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan, 9.50 Na lepše, 10.15 10 domačih,
11.00 Smučanje prostega sloga: svetovni pokal - smučarski kros, 12.25
Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 13.45 Športni izziv, 14.30 Nordijsko
smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.25 Biatlon - svetovni
pokal: sprint (Ž), 16.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski
skoki (M), 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom
(M), 20.00 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 20.40
Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 21.50 Zvezdana, 22.35
Presenečenja, 2. sezona, 23.25 Bleščica, oddaja o modi, 23.55 Aritmija,
0.55 Zabavni kanal, 1.20 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 2.40
Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 3.25 Nordijsko
smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 5.25 Alpsko smučanje svetovni pokal: superveleslalom (M),
***
NEDELJA, 06.12.2015, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 9.25 Nabriti detektivi: Brezdomec,
nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije
Mirna na Dolenjskem, 10.55 Na obisku: Gremo plesat, 11.20 Ozare,
11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.20 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja, 14.45 Ljubezen na tujem, ameriški film, 16.35
Village Folk - Ljudje podeželja: Eko-socialna kmetija, dokumentarna
serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40
Muk: Lovljenje oblakov, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport,
Vreme, 20.00 Nova dvajseta (II.): Vroč seminar, slovenska nadaljevanka,
20.30 23. Dobrodelni Miklavžev koncert, 22.10 Poročila, Šport,
Vreme, 22.40 Tu je bila Kuba – svarilo kubanske raketne krize, irska
dokumentarna oddaja, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik,
Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal
NEDELJA, 06.12.2015, II. spored TVS
6.45 Duhovni utrip, 7.00 City folk - Obrazi mest: Zagreb, 7.35 Glasbena
matineja, 8.35 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna odd., 9.20
Peta hiša na levi, družinska humoristična nan., 10.55 Biatlon - svetovni
pokal: zasledovalna tekma (M), 11.40 Peta hiša na levi, družinska
humoristična nanizanka, 12.45 Avtomobilnost, 13.25 Biatlon - svetovni
pokal: zasledovalna tekma (Ž), 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni
pokal: smučarski skoki (M), 14.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal:
smučarski skoki (M), 16.35 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih
bazenih, 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1.
vožnja, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž),
20.00 Žrebanje Lota, 20.10 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih
bazenih, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2.
vožnja, 21.45 Vse je mogoče, 23.15 Vikend paket, 0.30 Nordijsko smučanje
- svetovni pokal: smučarski skoki (M), 2.20 Biatlon - svetovni pokal:
zasledovalna tekma (M), 3.05 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna
tekma (Ž), 3.55 Zabavni kanal
***
PONEDELJEK, 07.12.2015, I. spored TVS
6.15 Utrip, 6.30 Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Z vrta na
mizo, 10.40 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.50 NaGlas! 12.25 Peta hiša na
levi: Kriza identitete, družinska humoristična nanizanka, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: »Blagor usmiljenim, kajti
usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7), 14.40 Village Folk - Ljudje podeželja:
Eko-socialna kmetija, dokumentarna serija, 15.00 Poročila, 15.10 Dober
dan, Koroška, 15.40 Otroški program: OP! 16.00 Točka preloma, 16.30
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Duhovni utrip, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-DonavaJadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, dnevnik za otroke in mlade, 18.10
Mikroskopski Mitja: Mitja in umetniški dan, risanka, 18.15 Pujsa Pepa:
Prosti dan gospodične Zajec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00
Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pisave, 23.40 Glasbeni večer, 1.15
Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 2.35 Info-kanal
PONEDELJEK, 07.12.2015, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.20 Točka, glasbena
oddaja, 11.00 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.20 Polnočni klub:
Pomagamo, 15.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja,
16.25 Avtomobilnost, 17.00 Halo TV, 18.00 Obupani starši (I.): Brez
skrbi, francoska nadaljevanka, 18.50 Otroški program: OP! 20.00
Gospodična Marple (VI.): Karibska skrivnost, angleška nanizanka,
21.30 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Lov, novozelandska mini-serija,
23.05 Kamen potrpljenja, afganistanski koprodukcijski film, 0.45
Točka, glasbena oddaja, 1.30 Halo TV, 2.30 Alpsko smučanje - svetovni
pokal: superveleslalom (Ž), 3.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal:
smučarski skoki (Ž), 4.25 Zabavni kanal
***
TOREK, 08.12.2015, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz,
11.40 Obzorja duha: Leto usmiljenja, 12.15 Peta hiša na levi: Nizki
računi, dobri prijatelji, družinska humoristična nanizanka, 13.00
Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.20 Kaj govoriš? = So
vakeres? 14.35 Evropski magazin, 15.00 Poročila, 15.10 Lučka - Pitypang,
oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: OP! 16.25 Profil: Igor Tršar,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Gospa
Sveta, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, dnevnik
za otroke in mlade, 18.05 Muk: Šotor, risanka, 18.10 Kioka: Kuhajmo
s Sanjo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika,
Šport, Vreme, 20.00 Igra s hudičem, avstralska nadaljevanka, 20.50
Mednarodna obzorja: Ukrajina, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme,
23.05 Pričevalci: Anton Konda, 0.50 Profil: Igor Tršar, 1.15 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30
Info-kanal
TOREK, 08.12.2015, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.15 Točka, glasbena
oddaja, 10.00 Čez planke: Bali, 11.00 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.45
Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.00 Dober dan, 17.00
Halo TV, 18.00 Obupani starši (I.): Mraz, francoska nadaljevanka,
18.50 Otroški program: OP! 20.00 Športnik leta Slovenije, 21.00
Marina, belgijsko-italijanski film, 23.00 Aritmični koncert - Janai
Kopupevadančič - Jani Kovačič in Ana Pupedan, 0.10 Slovenska jazz
scena: Jazz Ravne, Vid Jamnik kvartet z gosti, 1.05 Točka, glasbena
oddaja, 1.50 Halo TV, 2.50 Športnik leta Slovenije, 3.50 Nordijsko
smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M),
***
SREDA, 09.12.2015, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55
Pisave, 12.25 Peta hiša na levi: Kar bo, pa bo, družinska humoristična
nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Peter
Opeka, 14.20 Glasnik, kulturno-izobraževalna oddaja, 15.00 Poročila,
15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz,
16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom,
dnevnik za otroke in mlade, 18.10 Sara in Raček: Žalostni osel, risanka,
18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05
Film tedna: Avtošola, slovenski film, 21.25 Kino Fokus, 22.00 Odmevi,
Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga
(II.): Julia, nemška nadaljevanka, 0.00 Profil, 0.25 Dnevnik Slovencev v
Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal
SREDA, 09.12.2015, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.15 Točka, glasbena
oddaja, 10.35 10 domačih, 11.05 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.45 Vikend
paket, 16.05 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.55 Odbojka - liga prvakinj:
VakifBank : Calcit, 20.00 Žrebanje Lota, 20.10 City folk - Obrazi mest:
Daka, 20.35 Čas za Manco Košir, 21.30 Na utrip srca: Po sledeh baleta:
Začetki in razvoj na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 22.30 Bleščica,
oddaja o modi, 23.05 Aritmični koncert - Janai Kopupevadančič - Jani
Kovačič in Ana Pupedan, 0.15 Točka, glasbena oddaja, 1.00 Halo TV, 1.45
Odbojka - liga prvakinj: VakifBank : Calcit, 3.55 Zabavni kanal
***
ČETRTEK, 10.12.2015, I. spored TVS
6.00 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55
Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Peta hiša na
levi: Gremo na morje, družinska humoristična nanizanka, 13.00 Prvi
dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Mednarodna obzorja: Ukrajina, 14.25
Slovenski utrinki, oddaja madžarske, 15.00 Poročila, 15.10 Moj gost/
Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Otroški program:
OP! 16.20 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo
znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, dnevnik
za otroke in mlade, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem rešil ptička,
risanka, 18.10 Poldi: Dan, ko so oblaki padli z neba, risanka, 18.20 Vem!,
kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Soočenje
pred referendumom o družinskem zakoniku, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.35 Profil, 1.00 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15
Info-kanal
ČETRTEK, 10.12.2015, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: OP! 9.10 Točka, glasbena
oddaja, 10.40 Z vrta na mizo, 11.05 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.05 Čas
za Manco Košir, 16.05 Kino Fokus, 16.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.00 Halo
TV, 17.55 Rokomet - slovenski pokal: Celje pivovarna Laško : Gorenje,
19.45 Infodrom, dnevnik za otroke in mlade, 20.00 Himalajska zgodba,
dokumentarna oddaja, 21.00 Športni izziv, 21.45 Avtomobilnost, 22.20
Zbogom, orožje, ameriški film, 0.50 Točka, glasbena oddaja, 1.35 Halo
TV, 2.20 Športni izziv, 3.05 Zabavni kanal
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Vabilo
KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in etnološka razstava)
Odprta ob torkih in četrtkih
od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 10. do 14. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer
Tel.:+36-30-6088-695
E-mail: [email protected]
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen!
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.
porabje.hu