ISSN 1830-5164 Evropski ekonomsko-socialni odbor EESO info Evropski ekonomsko-socialni odbor Most med Evropo in organizirano civilno družbo Oktober 2015 | SL UVODNIK zdravljam z mešanimi občutki. Po eni strani je zdaj pomemben čas za Odbor in z zadovoljstvom izrekam dobrodošlico novim in starim članom. Po drugi se zavedam, da se mora Evropa lotiti socialnih in ekonomskih izzivov, s katerimi se spopadajo evropski državljani. Zadnja raziskava Eurobarometer je razkrila, da državljane Evrope najbolj skrbijo naslednja tri vprašanja: priseljevanje, gospodarske razmere in brezposelnost. Pri vseh ima Odbor zelo pomembno vlogo, kar kaže tudi njegova resolucija o begunski krizi, ki jo je sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju. Od civilne družbe se pričakuje, da bo pomagala in celo zapolnila vrzeli v vse bolj preobremenjenih državah, ki le težko obvladujejo sedanjo begunsko in priseljensko krizo. Civilna družba se tako uspešno spopada z izzivi v državah članicah, Odbor pa namerava izpolniti svojo nalogo in podpreti njene organizacije v vsej Evropi. Nova sestava in novo ožje predsedstvo Odbora prinašata svež zagon in tudi sam lahko zatrdim, da bo sekretariat Odbora v celoti podprl člane pri soočanju EESO je v mnenju, sprejetem na plenarnem zasedanju 16. septembra, določil vrsto konkretnih ukrepov za uresničitev celostne letalske politike EU. Da bi EU ostala konkurenčna, potrebuje skladno in celovito strategijo EU na področju letalstva, ki odpravlja nepotrebne obremenitve, ki spodkopavajo vrednostno mrežo v letalstvu, spodbuja doseganje globalnega soglasja glede trajnosti ter odraža vrednote evropskih državljanov in podjetij. EESO je v mnenju tudi opredelil šest dejavnikov konkurenčnosti: varnost, povezljivost, inovativnost, trajnost, operativna odličnost in globalna konkurenca. Po mnenju poročevalca za mnenje Jaceka Krawczyka (skupina delodajalcev) je treba povečati konkurenčnosti v evropskem letalstvu. V drugem mnenju EESO Novi socialni damping v evropskem civilnem © istockphoto – Ugurhan Betin V tej izdaji EESO info vas po- Evropski ekonomsko-socialni odbor poziva k celostni letalski politiki in svari pred socialnim dampingom letalstvu, ki je bilo prav tako sprejeto na plenarnem zasedanju 16. septembra, je Odbor izrazil zaskrbljenost zaradi povečane uporabe navideznih samozaposlenih delavcev in agencij za začasno zaposlovanje, kar znižuje stroške dela. V skladu z mnenjem so glavni povzročitelji socialnega dampinga letalski prevozniki, ki delujejo v več državah, kar povzroča „odtujitev“ delavcev iz njihove matične države. Letalski prevozniki se soočajo s hudo konkurenco, njihove stopnje dobička pa so nižje kot v drugih panogah, zaradi česar delodajalci iščejo možnosti za zniževanje stroškov, da bi ostali konkurenčni. Novi poslovni modeli znižujejo stroške dela, medtem ko nekateri nizkocenovni letalski prevozniki „počasi dosegajo najnižji skupni imenovalec“. V mnenju poročevalke Anne Demelenne (skupina delojemalcev) so navedena jasna priporočila Komisiji za boj proti socialnemu dampingu, med drugim ustrezno izvrševanje nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb, nadzor nekonkurenčnih praks letalskih prevoznikov iz tretjih držav, kot so subvencije in državne pomoči, ter spodbujanje neposrednega zaposlovanja kot standardnega modela v sektorju tako, da se omeji uporaba samozaposlenih delavcev in agencij za začasno zaposlovanje. (sg) ● Korupcija: čas je za ukrepanje! s temi socialnimi in ekonomskimi izzivi. brošuro Oblikujmo Evropo (Shaping Europe) in napredek pri posodabljanju uprave, ki ga je Odbor dosegel v zadnjem mandatnem obdobju. Toda raje bi zaključil s sporočilom, da smo pripravljeni podpreti obnovljen Odbor v času, ko je po mojem mnenju glas civilne družbe v Evropi vse pomembnejši! Luis Planas Generalni sekretar EESO KOLEDAR DOGODKOV V TEJ ŠTEVILKI 9. in 10. december 2015, EESO, Bruselj: plenarno zasedanje EESO 2 5 6 Resolucija EESO o aktualni begunski krizi Monetarna politika EU mora biti bolj usmerjena Septembrsko plenarno zasedanje EESO na kratko EESO se je zavzel za konkretno ukrepanje na ravni EU proti korupciji – kriminalu, vrednemu 120 milijard EUR na leto. Korupcija stane evropsko gospodarstvo do 1 % BDP in tri četrtine državljanov EU – v desetih državah članicah pa kar več kot 90 % državljanov – meni, da je v njihovi državi razširjena. Dobra polovica Evropejcev je prepričana, da se je v zadnjih treh letih povečala, in v številnih državah članicah vlada precejšnja zaskrbljenost zaradi korupcije v politiki, sodstvu in javnem sektorju. EESO je v mnenju Boj proti korupciji v EU (poročevalec Filip Hamro-Drotz, Finska, skupina delodajalcev) pozval EU, naj bo zgled drugim in pri porabi denarja evropskih davkoplačevalcev, tako v EU kot zunaj nje, uvede politiko nične tolerance do korupcije in prevar. Zavzel se je za skladno in celovito petletno protikorupcijsko strategijo ter akcijski načrt, ki bi ju podprli predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta. Ustrezno spremljanje strategije bi zagotovili z njeno vključitvijo v evrop- ski semester, z nadzorom EU nad spoštovanjem načel pravne države in tako, da se uspeh boja proti korupciji poveže z gospodarsko podporo. Za to strategijo je EESO sestavil seznam konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi ustavili val korupcije. Evropsko komisijo je pozval, naj zagotovi ustrezno zaščito prijaviteljev, in se zavzel za takojšnje ukrepanje držav članic glede sprejetja uredbe EU o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva s posebnimi pristojnostmi in viri. Predlagal je resnično ostre sankcije na področju javnih naročil, kjer naj bi bila korupcija razširjena, kot je prepoved udeležbe določenih oseb in organizacij v razpisih javnih naročil v EU v določenih razmerah. Z obvezo, da mednarodna podjetja sporočajo ključne finančne podatke v državah, v katerih delujejo, bi bilo treba izboljšati tudi poročanje družb. Pri projektih, ki se financirajo s sredstvi EU, bi bilo treba po mnenju Odbora uvesti protikorupcij- ww www.eesc.europa.eu © istockphoto – dareknie Pravzaprav sem v tem uvodniku želel opisati dosedanje dosežke Odbora, npr. ski sistem upravljanja. Odbor se je še zavzel za to, da države članice opredelijo novo kaznivo dejanje namerne nezakonite obogatitve javnega uslužbenca. Evropska komisija bi morala uskladiti tudi kazenske sankcije v evropskem bančništvu in tako zagotoviti, da pravila v eni državi članici ne bi oslabila celovitosti celotnega sistema. (aj/cl) ● EESO poziva Evropo, naj nemudoma, odgovorno in enoglasno ukrepa v zvezi z izjemnim številom prihajajočih beguncev Resolucija EESO o aktualni begunski krizi Odbor je zelo zaskrbljen zaradi trenutne humanitarne krize, v kateri so se znašli številni begunci, saj ti moški, ženske in otroci vsak dan tvegajo življenje, da bi prišli v Evropo. Razsežnost trenutne begunske krize presega vse dosedanje in ima nesorazmerne posledice za vrsto držav članic. V tej težavni situaciji morajo države članice EU pokazati solidarnost, tako z ljudmi, ki bežijo pred vojno, pregonom, konflikti in revščino, kot tudi druga z drugo. Zagotovitev varnega vstopa in gostoljuben sprejem beguncev je odgovornost vseh držav članic in del naših temeljnih evropskih vrednot. EESO izraža solidarnost ter globoko obžaluje izgubo življenj in težke razmere, s katerimi se soočajo begunci na poti v varno zavetje. Organizacije civilne družbe, še posebej tiste, ki so zastopane v EESO, pozivamo, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo begunci sprejeti in vključeni. Odbor ceni predanost uslužbencev v lokalnih javnih upravah, nevladnih organizacij in prostovoljcev, ki delujejo v pobudah na terenu povsod v Evropi in tako pomagajo ljudem v stiski. Evropska unija mora danes delovati kot resnična unija in sprejeti enotno azilno zakonodajo, začeti pa mora z revizijo dublinske uredbe. Čas je, da vlade in politiki sledijo zgledu državljanov, združenj in tudi številnih občin, ki ukrepajo veliko intenzivneje in hitreje kot naše vlade in institucije EU. EESO obžaluje, da Svet še zasedanju, da bo sklenil sporazum o konkretnih ukrepih, tudi o poštenem sistemu kvot. © istockphoto Sedanje nesprejemljive razmere, v katerih so se znašli prosilci za azil, zahtevajo jasno strategijo na ravni EU, pripravljeno v sodelovanju z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi vpletenimi stranmi za takojšen spoprijem s številnimi problemi, s katerimi se soočajo begunci. EESO je zelo zaskrbljen zaradi aktualnega odmikanja od Schengenskega sporazuma in prostega gibanja, saj gre za enega temeljnih dosežkov, ki koristi državljanom EU. Nujno je pripraviti takojšnje ukrepe, ki bodo med drugim odpravili dejanske razloge za trenutne tokove beguncev. EU mora pri teh vprašanjih sodelovati z državami izvora in tranzita, zato EESO pozdravlja pristop, temelječ na človekovih pravicah, ki ga za to sodelovanje predvideva Komisija. EESO tudi poudarja, da je treba v dialog s tretjimi državami nujno vključiti civilno družbo. ni uspel sprejeti potrebnega sklepa o tej pereči humanitarni krizi. Zato poziva Evropski svet, naj se še pred koncem meseca sestane na izrednem Rezultat glasovanja: mnenje sprejeto s 193 glasovi za, 5 glasovi proti in 17 vzdržanimi glasovi ● Sodelovanje javnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki Predstavniki državnih in poddržavnih oblasti ter agencij, občin, nevladnih organizacij, jedrske industrije in drugih pomembnih zainteresiranih strani so na delavnici, ki jo je organiziral EESO, razpravljali o sodelovanju javnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Udeleženci so se strinjali, da sta pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom pomembna preglednost in zaupanje ter da bi morale vse zainteresirane skupine imeti dostop do ustreznih javnih informacij in možnost sodelovanja v postopku odločanja. Menili so, da je sicer zelo koristna izmenjava informacij in primerov dobre prakse med različnimi državami, vendar bi potrebovali več praktičnih smernic za uresničevanje zahtev. Participativna demokracija rešuje projekt EU Evropski parlament je zaprosil EESO, naj preuči, kako bi lahko z izkoriščanjem možnosti, ki jih daje Lizbonska pogodba, izboljšali delovanje EU, in razmisli o morebitnem razvoju ter prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve EU. EESO je v mnenju, ki ga je sprejel 16. septembra, poudaril, da sta temeljni prvini evropskega državljanstva demokracija in odgovornost, zato je treba ta vidik Lizbonske pogodbe v celoti uresničiti. V prihodnje pa bo treba tudi razširiti pristojnosti Evropskega parlamenta, na primer pri ekonomskem upravljanju EU ter evropskem semestru, uveljaviti bolj uravnoteženo porazdelitev odgovornosti in izboljšati medinstitucionalno sodelovanje. PDEU (členi 8 do 12). Dokončati bi bilo treba notranji trg ter se osredotočiti na enotni digitalni trg in energetsko unijo. Z reformo sistema virov lastnih sredstev bi EU dobila sredstva, ki jih potrebuje za delovanje, po vsej EU pa bi s tem omogočili tudi ekonomijo obsega. Prvi korak k izkoriščanju določb Lizbonske pogodbe bi lahko bila uresničitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije (člen 3 PEU) in boljša uporaba petih horizontalnih klavzul Okrepitev struktur upravljanja euroobmočja in dokončna vzpostavitev EMU pa bosta pospešili ekonomsko upravljanje in zagotovili globlje povezovanje. To bi moralo temeljiti na štirih stebrih, ki so: monetarni in finančni steber, ekonomski steber, socialni steber in politični steber. Poleg tega bi bilo treba za okrepitev skupnega državljanstva s povečanjem udeležbe državljanov v postopku odločanja EU storiti več za učinkovito izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah. Veljavni Pogodbi omogočata tudi več manevrskega prostora in globlje povezovanje na področjih migracij in azila ter skupne zunanje in varnostne politike. Mnenje je bilo sprejeto s 185 glasovi za, 4 glasovi proti in 4 vzdržanimi glasovi. Poročevalec je bil Luca Jahier, predsednik skupine raznih dejavnosti v EESO, soporočevalec pa je bil José Isaías Rodríguez García-Caro. (cad/dm) ● Luca Jahier, predsednik skupine raznih dejavnosti EESO, poročevalec, in J.I. Rodríguez García-Caro, soporočevalec 2 Svet EU je julija 2011 sprejel Direktivo 2011/70/ EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Skupno raziskovalno središče (JRC), Komisija in GD za energijo so skupaj pripravili pobudo The Energy–Transparency Centre of Knowledge (Središče znanja za preglednost v energetiki), katere namen je spodbujanje javnosti k sodelovanju pri izvajanju energetske politike, v okviru pobude pa je potekal pilotni projekt na temo ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Opravljena je bila obsežna anketa, s katero so bili zbrani podatki o pobudah in praksah v zvezi s sodelovanjem javnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki v EU. Eden od ciljev delavnice EESO je bil tudi pregledati in oceniti te pridobljene podatke. (sg) ● EESO: „Socialna unija mora biti del EMU“ „Ekonomska in monetarna unija brez socialne unije enostavno ne more funkcionirati,“ pravi Gabriele Bischoff, poročevalka za mnenje EESO o metodi skupnosti za demokratično in socialno EMU, v katerem poziva k odpravi velikih napak v delovanju unije in resničnim reformam za njeno dokončanje. Mnenje analizira strateško poročilo petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, ki je bilo objavljeno junija, in vsebuje več pomembnih predlogov, ki bi jih Komisija morala po mnenju evropskih socialnih partnerjev in širše civilne družbe vključiti v prihodnje pobude s tega področja. Kot pravi poročevalka Bischoff, je „sedanja politika, ki ni ponudila učinkovitega naložbenega načrta za ustvarjanje dobička na podlagi rasti in je bila predvsem osredotočena na zmanjšanje izdatkov, privedla Evropo na rob gospodarskega in socialnega zloma ter ogrozila evropsko povezovanje. To je nevarna pot, s katere moramo zdaj skreniti“. Poleg tega je poročevalka pozvala, da se v okviru veljavnih pogodb takoj izvedejo naslednji ukrepi: ● EP in nacionalni parlamenti morajo biti tesnejše vključeni v pripravo in spremljanje gospodarskih politik euroobmočja, zlasti v okviru konference COSAC+; ● cilje gospodarske politike je treba uskladiti s cilji socialne politike EU iz člena 4(2) PDEU, za vse ukrepe evropskega semestra pa je treba v skladu s horizontalno socialno klavzulo opraviti oceno socialnega učinka; ● odpraviti je treba razlike v delovanju trgov dela ter sistemih določanja plač in socialnega varstva; ● obnoviti je treba makroekonomski dialog, ki je ključen za boljše delovanje EMU, saj zagotavlja sodelovanje socialnih partnerjev Gabriele Bischoff, poročevalka za mnenje EESO Metoda skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko in monetarno unijo, na plenarnem zasedanju EESO v institucionalizirani obliki in s poudarkom na euroobmočju. EESO poleg tega izraža kritiko zaradi politične omrtvelosti institucij EU, ki Evropski centralni banki dovoljujejo, da izvaja fiskalno politiko in druge naloge, ki niso v njeni pristojnosti. „Okrepiti moramo ne le ekonomsko, temveč tudi socialno in politično kohezijo v EU ter poglobiti gospodarsko in monetarno povezovanje,“ pravi Gabriele Bischoff. „To zahteva strokovno znanje in prizadevanja vseh političnih akterjev, tudi socialnih partnerjev in nacionalnih parlamentov.“ Poleg tega je poročevalka pozvala Evropsko komisijo, naj naglo uresniči napovedane zakonodajne pobude za poglobitev EMU in pri tem upošteva stališče civilne družbe. (sma) ● – a j a zd ESO i a aE n eb nov s Po pre ISSN 1830-5164 Evropski ekonomsko-socialni odbor EESO info Evropski ekonomsko-socialni odbor Most med Evropo in organizirano civilno družbo Oktober 2015 | SL Novo poglavje za EESO Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bil ustanovljen leta 1957 in je edinstven posvetovalni organ Evropske unije, ki zagotavlja, da imajo organizacije civilne družbe odločilno besedo pri razvoju Evrope. Člani Odbora so imenovani za petletni mandat, ključni položaji, kot so predsednik in dva podpredsednika EESO, pa se zamenjajo vsaki dve leti in pol (t. i. prenova na polovici mandata). Petletno mandatno obdobje Odbora se je ravnokar zaključilo in opravljen je bil postopek novega imenovanja, znan kot „prenova Odbora“. Imenovani so bili novi člani; približno 40 % jih v EESO prihaja prvič. Ostali so ponovno imenovani in so bili člani Odbora že v prejšnjih mandatih. Prenova zajema tudi volitve na mesto predsednika Odbora in druge ključne položaje. Kdo so člani? EESO sestavlja 350 članov iz 28 držav članic. Predlagajo jih nacionalne vlade, imenuje pa jih Svet Evropske unije za obdobje petih let. Nato delujejo neodvisno v interesu vseh državljanov EU. Člani EESO za svoje delo za EESO niso plačani, povrnejo pa se jim stroški. V Bruslju niso stalno nastanjeni: večina jih še naprej opravlja svoj poklic v domači državi, kar pomeni, da ostajajo v stiku z ljudmi „doma”. Izjave o interesih članov EESO so javne; objavljene so na spletni strani EESO. Več informacij je na voljo v statutu članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Prenova na kratko: kako so člani imenovani? Postopek imenovanja prihodnjih članov EESO za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, ki mu sledi potrditev v Svetu Evropske unije, se imenuje „prenova Odbora“. Postopek se je zaključil s sprejemom novih članov, ki so začeli svoj mandat 21. septembra 2015. Zamenjalo se je okoli 40 % od 350 članov EESO, preostali pa bodo člani še eno mandatno obdobje. Nacionalne vlade ta postopek začnejo s posvetovanjem z najpomembnejšimi organizacijami, ki zastopajo delodajalce, delojemalce in druge zainteresirane strani civilne družbe. Zatem pripravijo seznam, ki ga pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta (rok za pripravo predlogov za nova imenovanja v letu 2015 je bil 31. julij). Države članice morajo zagotoviti ustrezno zastopanost različnih kategorij gospodarskih in socialnih dejavnosti. Po prejetju seznama predlaganih članov Evropska komisija opravi pravni pregled. Osnutek sklepa o imenovanju članov je mogoče sprejeti šele po predložitvi mnenja Komisije. Svet je sklep o prenovi EESO sprejel 18. septembra 2015. >>> stran 4 Dodelitev sedežev po državah, sorazmerna s številom prebivalcev, je naslednja: ŠTEVILO ČLANOV NA DRŽAVO: 24 21 15 12 9 7 6 5 Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo Španija in Poljska Romunija Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska in Švedska Danska, Irska, Hrvaška, Litva, Slovaška in Finska Latvija in Slovenija Estonija Malta, Ciper in Luksemburg ww www.eesc.europa.eu 3 Nadaljevanje s s trani 3 N ovo p o g l av j e z a E E S O Kako lahko člani vplivajo na politiko EU? Novi člani lahko dejansko vplivajo na politiko EU. Z mnenji EESO lahko prispevajo k oblikovanju evropske zakonodaje. Ta mnenja so treh različnih oblik: ● Mnenja, pripravljena na prošnjo Evropskega parlamenta, Sveta ali Evropske komisije. Te prošnje za mnenje se strokovno imenujejo zaprosila in so lahko obvezna, kadar tako določata Pogodbi, ali neobvezna, odvisno od političnega področja, ki ga obravnavajo. ● Mnenja na lastno pobudo, s katerimi se institucije EU opozori na teme, ki so pomembne za civilno družbo. ● Raziskovalna mnenja, pripravljena na zaprosilo institucij EU, na področjih, na katerih po njihovem mnenju EESO lahko pomaga s svojim strokovnim znanjem. EESO prouči predloge in sprejema mnenja na podlagi soglasja med člani, ki se sestanejo devetkrat letno na plenarnih zasedanjih. Vsako leto je v Uradnem listu EU objavljenih približno 200 mnenj v 24 jezikih Unije. Ta mnenja lahko dejansko vplivajo na oblikovanje politik EU. EESO je bil na primer prvi organ EU, ki se je leta 2014 v mnenju o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije (EMU) javno izrekel, da morajo biti „naložbe, gospodarska rast in delovna mesta vodilna prednostna naloga za naslednji mandat EU“. Glavni predlogi so vključeni v Junckerjev načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. ● Strokovne skupine in druga telesa Člani so imenovani v strokovne skupine za obdobje dveh let in pol z možnostjo podaljšanja in lahko sodelujejo v eni ali več strokovnih skupinah glede na svoje strokovno področje. V njih se opravi večina pripravljalnega dela v zvezi z mnenji. Strokovne skupine na primer ustanovijo študijske skupine in imenujejo poročevalce za obravnavo njim dodeljenih tem. Prenova zajema tudi izbiro predsednikov strokovnih skupin; izvolijo jih člani Odbora za obdobje dveh let in pol z možnostjo podaljšanja z navadno večino. Vendar ista skupina ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot pet let zapored (poslovnik EESO, člen 17). EESO ima šest strokovnih skupin, ki skupaj s posvetovalno komisijo, usmerjevalnim odborom in tremi opazovalnimi skupinami pokrivajo različne vidike delovanja EU. ■ strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo (ECO) ■ strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) ■ strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT) ■ strokovna skupina za zunanje odnose (REX) ■ strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) ■ strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo (TEN) ■ posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) ■ usmerjevalni odbor za strategijo Evropa 2020 ■ opazovalna skupina za enotni trg ■ opazovalna skupina za trajnostni razvoj ■ opazovalna skupina za trg dela ● Predsedstvo Vsaki dve leti in pol EESO izvoli predsedstvo, ki ga sestavlja 40 članov, izbranih iz vseh treh skupin. Predsedstvo sestavljajo predsednik, podpredsednika, trije predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin, v njem pa mora biti vsaj en, največ pa trije predstavniki iz vsake države članice (poslovnik EESO, člen 3). Odbor glasuje o celotnem predsedstvu, za potrditev pa sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov. Glavna naloga predsedstva je organizacija in usklajevanje dela različnih organov EESO in določitev političnih smernic za to delo. Cover © Architecture: Art & Build + Arhitekturni biro Paul Noël Dodatne informacije Sklep Sveta (EU) 2015/1157 z dne 14. julija 2015 o določitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ:JOL_2015_187_R_0009 Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.rules.8053 Informativni dopis Sveta o novi sestavi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje 2015– 2020 http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10526-2015-INIT/en/pdf Statut članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/ces285-2012_admin_sl.doc Kaj lahko EESO naredi za vas http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/qe-01-14-790-en-n.pdf Pogodba o delovanju Evropske unije, členi 300–304 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=OJ:C:2008:115:TOC //eu ● Prenova: kaj se zgodi v različnih telesih EESO ● Ožje predsedstvo Prenova zajema volitve predsednika in dveh podpredsednikov, izbranih za dveinpolletni mandat iz vsake od treh skupin (glej spodaj) na podlagi kroženja. Predsednik in podpredsednika Odbora so izvoljeni z navadno večino na konstitutitvni seji skupščine. Po izvolitvi predsednik predstavi delovni program za svoje mandatno obdobje, ob koncu mandata pa pregled dosežkov (poslovnik EESO, člen 12). Predsednik je odgovoren za pravilno izvajanje dejavnosti Odbora in tega zastopa v stikih z drugimi institucijami in organi (poslovnik EESO, člen 12). Podpredsednika, izbrana izmed članov tistih dveh skupin, katerima ne pripada predsednik, sta pristojna za komuniciranje in za proračun. Na ta položaj ne moreta biti ponovno izvoljena (poslovnik EESO, člena 3 in 13). ● Skupine „Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem iz socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.“ Člen 300(2) Pogodbe o delovanju EU. Člani EESO delujejo v treh skupinah: delodajalci (I. skupina), delojemalci (II. skupina) in skupina raznih dejavnosti (III. skupina). Člani si prizadevajo doseči soglasje vseh treh skupin, tako da bi mnenja EESO odražala raznolike ekonomske in socialne interese državljanov. Skupine sodelujejo s predsedstvom in sekretariatom Odbora (glej spodaj) pri pripravi, organizaciji in usklajevanju njegovih dejavnosti. V postopku prenove vsaka skupina izvoli predsednika in podpredsednika za obdobje dveh let in pol z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in plenarne skupščine sestanejo s predsednikom Odbora (glej spodaj) ter pomagajo ožjemu predsedstvu Odbora pri oblikovanju politik in po potrebi pri nadzoru izdatkov (poslovnik EESO, člen 27). 4 EESO info – Posebna decembrska priloga Začenja se nov mandat EESO (2015–2020) in novi člani, katerih imena bodo objavljena v Uradnem listu EU ravno v času, ko gre ta izdaja v tisk, se pripravljajo na volitve svojih novih voditeljev na konstitutivnem plenarnem zasedanju od 6. do 8. oktobra 2015. EESO info bo novo vodstveno strukturo predstavil v obliki posterja v posebni prilogi, v kateri bodo opisani vsi ključni posamezniki in posameznice, ki bodo usmerjali Odbor v naslednjih dveh letih in pol – predsednik, podpredsednika, predsedniki skupin in strokovnih skupin itd. Bodite torej pozorni na decembrsko izdajo. (dm) ● Družinska podjetja Jan Klimek, član EESO, skupina delodajalcev Socialni pakt za vzdržne finance: stabilnost, rast in nova delovna mesta Novi predlogi Med svojimi pogostimi sprehodi po Bruslju se ne morem upreti skušnjavi, da ne bi poskusil lokalnih dobrot: čokoladnih bombonov Astrid pri Neuhausu, Avelanne pri Leonidasu, dražejev Mountain pri Callebautu, če jih naštejem samo nekaj. Belgijci jih dobro poznajo, morda pa se ne zavedajo, da gre pri njih za več kot odličen okus. Ni očitno že na prvi grižljaj, a vsi ti čokoladni biseri so nastali v podjetjih v družinski lasti, v katerih so recepti prehajali iz roda v rod. Po navedbah skupine strokovnjakov Evropske komisije je približno 60 % vseh podjetij v Evropi družinskih podjetij: to so mala in velika podjetja, ki zaposlujejo od 40 do 50 % celotne delovne sile. Gre za precej veliko skupino podjetij, ki ne sme ostati brez podpore. Ta podjetja imajo številne prednosti: ohranjajo tradicijo, skrbijo za kakovost, zaposlujejo lokalne ljudi in so odporna na tržne pretrese – so hrbtenica številnih gospodarstev. Kako bi jim torej v EU lahko pomagali? To je bilo izhodišče za mnenje EESO na lastno pobudo o družinskih podjetjih v Evropi kot viru ponovne rasti in boljših delovnih mest, ki ga je EESO sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju. Po poglobljeni razpravi smo Komisijo pozvali k vrsti ukrepov za spodbujanje družinskih podjetij: ● vključitvi kategorije družinskih podjetij v evropske statistične podatke (Eurostat), statistični uradi držav članic pa morajo učinkovito zbirati podatke o tovrstnih podjetjih; ● boljšim predpisom za predajo družinskih podjetij iz ene generacije v drugo, zlasti z vidika obdavčenja, da bi zmanjšali nevarnost likvidnostnih težav; ● spodbujanju družinske organizacijske kulture, ki jo odlikuje dolgoročno zaposlovanje; ● spodbujanju inovacij v družinskih podjetjih, med drugim z inovativnim javnim naročanjem; ● obsežnejšemu izobraževanju in spodbujanju raziskav na področju družinskega podjetništva; ● podpiranju družinskih kmetijskih podjetij in oživitvi zadružniškega podjetništva, zlasti v obliki zadrug, ki združujejo več družinskih podjetij; ● uvedbi davčnih olajšav za ponovno vloženi dobiček in možnosti kapitalizacije družinskih podjetij brez prenosa glasovalnih pravic; ● spodbujanju dejavnega sodelovanja na ravni EU z organizacijami, ki predstavljajo družinska podjetja, npr. v okviru stalne skupine strokovnjakov. Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, ki deluje v EESO, je 8. septembra 2015 organizirala konferenco, namenjeno razpravi na temo Socialni pakt za vzdržne finance: stabilnost, rast in nova delovna mesta. Udeleženci živahne razprave so poskusili opredeliti, kako lahko vzdržne finance prispevajo k stabilnosti, rasti in novim delovnim mestom. Benoît Lallemand, vodja oddelka za strateški razvoj in dejavnosti pri Finance Watch, je opozoril, da „družba ni imuna za še eno večjo finančno krizo“, član EESO Edgardo Iozia (skupina delojemalcev) pa se je zavzel za to, „da mora bančni sektor znova služiti družbi“. Konferenca je bila organizirana v povezavi z mnenjem EESO o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti, ki ga je leta 2014 pripravil poročevalec Monetarna politika EU mora biti bolj usmerjena Carlos Trias Pintó, član EESO in predsednik posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI), ter Adrian Zelaia, delegat komisije CCMI Čeprav se pri monetarni ekspanziji denarna sredstva stekajo neposredno v bančni sistem, pa ne smemo pozabiti, da je to samo vmesni korak na poti do končnega cilja, ki je vplivati na ponudbo in povpraševanje po denarju. To je mogoče doseči samo, če banke ta denar na koncu v obliki posojil usmerijo v realno gospodarstvo. Po sprejetju našega mnenja zdaj Evropski parlament pripravlja poročilo o družinskih podjetjih v Evropi (poročevalka je Angelika Niebler), kar je prava okrepitev naših prizadevanj. Morda bodo v prihodnje vse dejavnosti v podporo družinskih podjetij usklajene v okviru stalne delovne skupine, kot je predlagala Angelika Niebler. Upamo, da bodo naše skupne pobude povečale zavedanje o družinskih podjetjih v državah EU in jim omogočile, da bodo še dolgo uspešna. ● Monetarna ekspanzija je učinkovita le, če sredstva dejansko pridejo do realnega gospodarstva in se ne kopičijo v finančnem sektorju ter se ne uporabljajo v špekulativne namene ali vlagajo zunaj euroobmočja. Sprostiti potencial podeželja Na konferenci Teritorialni učinek politik EU – za skladen in vključujoč pristop, ki je bila 9. septembra na sedežu EESO v Bruslju, je predsednica strokovne skupine NAT, Dilyana Slavova, pozdravila bolgarsko podpredsednico vlade (in nekdanjo evropsko komisarko) Megleno Kunevo in predsednika EESO Henrija Malossa, ki je na začetku dejal, da „zanemarjanje podeželja pomeni izgubo dela naše dediščine, naših korenin in identitete. Z novimi tehnologijami so razdalje premagane in na podeželskih območjih je mogoče vzpostaviti široko paleto storitev. Bogastvo Evrope je v njeni kulturi in teritorialni raznolikosti, zato je naša dolžnost enako skrbeti za vse regije“. Kuneva je poudarila, da mora biti blaginja posameznika v središču vseh političnih odločitev in da bo to zagotovo prednostna naloga bolgarskega predsedovanja EU leta 2018. © istockphoto - kodachrome Člana EESO Tom Jones in Staffan Nilsson sta izrazila nezadovoljstvo nad zapoznelo potrditvijo in izvajanjem programov EU za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, zaradi česar je ena izmed starostnih skupin v celoti ostala brez priložnosti za naselitev ter iskanje in ustvarjanje delovnih mest na podeželju, ki bi jo sicer morda imela. Treba je izvesti ocene učinka za spremljanje učinkovitosti različnih programov. Da bi olajšali dostop in zmanjšali birokracijo, je za podporne programe potreben pristop „vse na enem mestu“. Udeleženci so se strinjali, da ima Odbor lahko pomembno vlogo pri prizadevanjih, da bi EU za državljane postala bolj oprijemljiva. Obiski študijskih skupin EESO, pobuda za delovanje na lokalni ravni (Going local) in zasedanja „podeželskega parlamenta“ v državah članicah so že velik korak v pravo smer. Prepuščanje razvoja podeželja trgom bo kontraproduktivno; potrebna je močna politična zavezanost. Več informacij o konferenci in na splošno najdete na naši spletni strani http:// www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eventsand-activities-eu-policies-territorial-impactrrito soundbites. (sma) ● Edgardo Iozia iz skupine delojemalcev. V mnenju sta izražena podpora strukturnim reformam bank in poziv k nadaljnjim ukrepom na ravni EU. EESO je tako v mnenju kot na konferenci tudi pozval k uvedbi obsežnejšega socialnega pakta za vzdržne finance, v okviru katerega bi vse zainteresirane strani sodelovale pri vnovični opredelitvi ciljev in instrumentov. Po mnenju EESO bi moralo naglo upadanje ugleda bank, ki je razvidno iz številnih raziskav v zadnjih nekaj letih, vse udeležene spodbuditi k novemu začetku in prevzemu odgovornosti v odnosu do družbe. Gospodinjstva, podjetja, državljani, delavci in družba na splošno pozivajo k učinkovitemu in zanesljivemu finančnemu sistemu, ki prispeva k razvoju in ustvarjanju delovnih mest ter veliko pozornost posveča socialnim in okoljskim posledicam naložb. (sg) ● Carlos Trias Pintó, član EESO in predsednik komisije CCMI Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je začel izvajati projekt z naslovom Evropska industrija in monetarna politika – vloga Evropske investicijske banke, katerega namen je preučiti, s katerimi ukrepi bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost monetarne politike v korist produktivnega realnega gospodarstva. Projekt temelji na ugotovitvi, da bi bilo lahko sodelovanje med Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko koristno orodje za dosego tega cilja. Ne smemo pozabiti, da se je Evropska unija ob objavi naložbenega načrta za Evropo (t. i. Junckerjevega načrta), za katerega naj bi bilo v naslednjih treh letih namenjenih 21 000 milijonov EUR, morala spopasti s precejšnjimi institucionalnimi in političnimi problemi. Hkrati pa je Evropska centralna banka sprejela program ekspanzivne monetarne politike za obdobje 18 mesecev in z „minimalnim“ skupnim zneskom v višini 1,14 bilijona EUR, kar je skoraj 55-krat več. Oba programa sta se začela izvajati ob istem času, kar je med podjetji, strokovnjaki in vladami povzročilo začudenje. Ali ne gre v obeh primerih za javna sredstva, namenjena gospodarstvu Evropske unije? Ali med monetarno ekspanzijo in naložbeno politiko res ni nobene povezave? Točno v tem pa tiči problem naše monetarne politike: nobenega jamstva ni za to, da bodo sredstva, ki se stekajo v bančni sistem, dejansko dosegla realno gospodarstvo. Ravno nasprotno, zelo očitno je, da se velik del monetarne ekspanzije ne uporabi za kreditiranje realnega gospodarstva. V zadnji anketi o bančnih posojilih v euroobmočju, ki jo je izvedla Evropska investicijska banka julija letos, so banke same navedle, da sredstva iz ukrepov dolgoročne monetarne ekspanzije samo v 59 % uporabijo za zagotavljanje posojil, skoraj 25 % namreč porabijo za refinanciranje svojih finančnih obveznosti. Monetarna ekspanzija ni dovolj usmerjena oziroma z drugimi besedami, v bančni sistem se zlivajo ogromne količine denarja brez kakršnega koli jamstva za to, da bodo dejansko uporabljene za izpolnitev ciljev monetarne politike. S tem povezana neučinkovitost in razsipavanje sredstev sta očitna; evropske institucije bi morale to stanje čim prej odpraviti. Pri tem bi bilo po našem mnenju izredno koristno sodelovanje med Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko, ki je glavna odgovorna za investicijsko politiko v Evropski uniji. Jasno je, zakaj je tovrstno sodelovanje tako pomembno. Evropska investicijska banka ima potrebno strokovno znanje in lahko ugotovi, kakšne naložbe potrebuje evropsko gospodarstvo, v katerih panogah in kako jih strukturirati. Poleg tega ima več kot dovolj izkušenj z usmerjanjem virov z različno ravnjo tveganja in likvidnosti. ● 5 Na septembrskem plenarnem zasedanju je EESO sprejel naslednja najpomembnejša mnenja: ● CCMI/132 – Boj proti korupciji Glej članek na 1. strani. Rezultat glasovanja: 184 glasov za, 0 glasov proti in 1 vzdržan glas ● TEN/565 – Socialni damping v evropskem civilnem letalstvu Glej članek na 1. strani. Rezultat glasovanja: 200 glasov za, 3 glasovi proti in 7 vzdržanih glasov ● TEN/569 – Celostna letalska politika EU Glej članek na 1. strani. Rezultat glasovanja: 97 glasov za, 3 glasovi proti in 0 vzdržanih glasov ● Boljše delovanje Evropske unije z izkoriščanjem možnosti Lizbonske pogodbe ter morebitni razvoj in prilagoditev institucionalne ureditve Evropske unije Glej članek na 2. strani. Rezultat glasovanja: 185 glasov za, 4 glasovi proti in 4 vzdržani glasovi ● TEN/575 – Notranji trg mednarodnega cestnega tovornega prometa, socialni damping in kabotaža EESO poziva k sprejetju ukrepov za reševanje tega problema, vključno z bolj aktivnim izvajanjem in izvrševanjem obstoječih direktiv, in k vzpostavitvi evropskega registra podjetij cestnega prevoza. Rezultat glasovanja: 170 glasov za, 3 glasovi proti in 5 vzdržanih glasov ● NAT/661 – Programi za razvoj podeželja – prva pomoč ali prvi znaki oživitve? EESO izraža razočaranje zaradi zamud pri predložitvi, odobritvi in izvajanju programov za razvoj podeželja v več državah članicah in regijah ter Komisiji priporoča, da naroči neodvisen pregled postopka, da se preprečijo nove zamude v prihodnosti. EESO poudarja, da je načelo partnerstva ključno za uspeh teh programov, in ugotavlja, da se kljub izboljšavam partnerstvo po EU še vedno razlikuje. Rezultat glasovanja: 192 glasov za, 3 glasovi proti in 10 vzdržanih glasov ● NAT/663 – Priložnosti in postopki vključevanja civilne družbe v izvajanje agende EU za obdobje po letu 2015 EESO bo prispeval k temu, da bo civilna družba postala gonilna sila pri izvajanju agende ZN za trajnostni razvoj 2030 tako, da bo skupaj z organizacijami civilne družbe in institucijami EU organiziral evropski forum trajnostnega razvoja. Rezultat glasovanja: 102 glasov za, 2 glasova proti in 2 vzdržana glasova ● INT/770 – Vzpostavitev finančnega ekosistema za socialna podjetja V tem mnenju, ki je bilo pripravljeno na zaprosilo luksemburškega predsedstva EU, se preučujejo koncept finanč- nega ekosistema z vidika socialnih podjetij ter glavni pogoji, potrebni za oblikovanje učinkovitega evropskega okvira za financiranje in naložbe v socialno ekonomijo. Rezultat glasovanja: 204 glasov za, 2 glasova proti in 4 vzdržani glasovi ● SOC/520 – Načela učinkovitih in zanesljivih sistemov socialnega varstva To mnenje določa načela socialne politike za sisteme socialnega varstva, ki bi jih morala Komisija sprejeti v okviru trdnega delovnega programa, vključiti v evropski semester ter uporabljati v okviru strukturnih skladov, odprte metode koordinacije in ocen socialnega učinka. Rezultat glasovanja: 130 glasov za, 46 glasov proti in 10 vzdržanih glasov ● SOC/523 – Izboljšanje učinkovitosti nacionalnih sistemov dualnega usposabljanja Kazalnik za merjenje povezanosti med dualnim usposabljanjem in brezposelnostjo med mladimi bi bil močno orodje za zagotovitev, da oblikovalci politike namenijo potrebno pozornost programu za vajeništva in da se državam članicam, kjer dualni sistemi usposabljanja ne obstajajo, priporoči njihova uvedba. Rezultat glasovanja: 206 glasov za, 1 glas proti in 8 vzdržanih glasov ● ECO/378 – Gospodarstvo za skupno dobro Gospodarstvo za skupno dobro je nov ekonomski model, ki temelji na vrednotah, kot so solidarnost, socialna pravičnost in okoljska trajnost. Olajša lahko prehod na pametno in vključujoče gospodarstvo. EESO v mnenju analizira prednosti tega modela, določa sinergije z ekonomskimi modeli, kot je sodelovalna potrošnja ali krožno gospodarstvo, ter preučuje izvedljivosti glavnih orodij gospodarstva za skupno dobro, kot so njegov okvir, bilanca stanja in kazalnik skupnega dobrega. KMALU V EESO QE-AA-15-008-SL-N SEPTEMBRSKO PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKO Rezultat glasovanja: 144 glasov za, 13 glasov proti in 11 vzdržanih glasov ● ECO/380 – Metoda Skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko in monetarno unijo Glej članek na 2. strani. Rezultat glasovanja: 161 glasov za, 6 glasov proti in 10 vzdržanih glasov ● REX/439 – Kmetijstvo, podeželje in trajnostni razvoj v državah vzhodnega partnerstva To mnenje se osredotoča na reformo kmetijstva in družbeno-gospodarski razvoj podeželskih območij v državah vzhodnega partnerstva ter na podporo EU tem območjem. Rezultat glasovanja: 217 glasov za, 0 glasov proti in 6 vzdržanih glasov ● REX/445 – Za konvencijo MOD proti nasilju na podlagi spola na delovnem mestu EESO poziva države članice in evropske socialne partnerje, naj podprejo predlog mednarodnega standarda o nasilju na podlagi spola na delovnem mestu. Rezultat glasovanja: 209 glasov za, 2 glasova proti in 5 vzdržanih glasov ● CCMI/136 – Vpliv digitalizacije na storitveni sektor in zaposlovanje v okviru industrijskih sprememb Proces digitalizacije prinaša številne izzive, zlasti na področju zaposlovanja. Po eni strani lahko pomeni priložnost v smislu večje avtonomnosti delavcev ter boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Po drugi pa lahko obremeni sisteme socialnega varstva in kakovost zaposlovanja v Evropi. Rezultat glasovanja: 139 glasov za, 1 glas proti in ● 8 vzdržanih glasov (dm) NOVA OBJAVA Seminar civilne družbe o medijih 2015: Pomen komunikacije za razvojne politike V ospredju letošnjega seminarja je pomen komunikacije za razvojne politike. Seminarja se bodo udeležili oblikovalci politik EU, organizacije civilne družbe, novinarji in pomembne osebe, ki bodo izrazili svoje stališče glede razvoja. Preučili bodo, kako EU komunicira o razvoju in kako partnerske organizacije izkoriščajo komunikacijo za dosego svojih razvojnih ciljev. Opozorili bodo na komunikacijsko kampanjo GD DEVCO, v kateri so med drugim predstavljene različne zgodbe, povezane z Evropskim letom za razvoj 2015, ter na prizadevanja civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev za komuniciranje o razvojnih vprašanjih. Tema seminarja bo tudi komunikacijska kampanja za nove cilje trajnostnega razvoja, ki so v kritičnem obdobju uvajanja. (dm) ● EESO bo skupaj z luksemburškim predsedstvom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo organiziral večjo konferenco o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Dogodka, ki bo potekal 17. novembra na sedežu EESO v Bruslju, naj bi se udeležili vsi glavni socialni partnerji iz 28 držav članic (poslovna združenja in sindikati) z namenom celodnevne razprave o priložnostih in izzivih TTIP. Razprave, ki bodo potekale v okviru plenarnih zasedanj in okroglih miz, bodo osredotočene na sklop konkretnih ključnih tem. Za EESO je pomembno, da se sliši glas gospodarskih in socialnih organizacij ter da se njihove želje, pomisleki in predlogi upoštevajo v pogajanjih o TTIP. Poleg komisarke Cecilie Malmström bodo ključni govorniki predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik EESO. (sma) ● Evropski teden boja proti organiziranemu kriminalu © wellphoto EESO v sodelovanju z združenjem Cultura contro Camorra soorganizira teden boja proti organiziranemu kriminalu. Otvoritveni dogodek bo 17. novembra v EESO. Konferenca se bo osredotočila na organizirani kriminal v Evropi, njegove škodljive učinke na družbo, gospodarstvo in tudi sam način delovanja naših demokratičnih družb. Poudarjena bosta vloga civilne družbe v boju proti organiziranemu kriminalu in potreba po oblikovanju partnerstva med javnimi institucijami, zasebnim sektorjem in civilno družbo. ● EESO od znotraj Letno poročilo o dejavnostih v letu 2014 Cover © Architecture: Art & Build + Arhitekturni biro Paul Noël Oddelek za komuniciranje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora bo ob podpori Evropske komisije (GD DEVCO) in luksemburškega ekonomsko-socialnega sveta 26. in 27. novembra na sedežu Evropske investicijske banke v Luksemburgu organiziral 9. letni seminar civilne družbe o medijih. TTIP – Kaj lahko pričakujejo socialni partnerji? Leto 2014 je bilo za EESO leto sprememb. Najprej so se začele izvajati strukturne reforme za krepitev posvetovalne vloge EESO, utrditev njegovega položaja kot strokovnega telesa in razširitev lokalnih vezi z dejavnostmi ANNUAL ACTIVITY REPORT za delovanje na lokalni ravni Going local. Vse to z name2014 nom učinkovitejšega predvidevanja zaprosil, večjega strateškega učinka mnenj na lastno pobudo, boljšega spremljanja mnenj, poglabljanja lokalnih vezi, okrepitve strokovne vloge EESO s študijami učinka in sprejetja projektnega pristopa. To njegovo prestrukturirano vlogo je nato na medinstitucionalni ravni še dodatno okrepil sporazum o sodelovanju z Evropskim parlamentom, ki je bil sklenjen februarja 2014 in s katerim so se odprle možnosti trajnih delovnih odnosov na podlagi medsebojnega sodelovanja. Letno poročilo prinaša pregled dejavnosti EESO v letu 2014 in njegovih prizadevanj za spremembe. Je povzetek sprejetih ukrepov in načel, na katerih ti temeljijo, v skladu s poslanstvom EESO. (edn) ● EESO info v 23 jezikih kih : ht http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info Urednika: Alun Jones (glavni urednik) Daniela Marangoni (dm) Avtorji prispevkov: Adrian Zelaia (az) Alun Jones (aj) Carlos Trias Pintó (ctp) Caroline Alibert-Deprez (cad) Chloé Lahousse (cl) Daniela Marangoni (dm) Eleonora Di Nicolantonio (edn) Jan Klimek (jk) Siana Glouharova (sg) Silvia M. Aumair (sma) Splošna koordinacija: Agata Berdys (ab) Redakcija je bila zaključena 21. septembra 2015. Naslov: Evropski ekonomsko-socialni odbor Stavba Jacques Delors, Rue Belliard/Belliardstraat 99, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België Tel. +32 25469476 Faks +32 25469764 E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.eesc.europa.eu/ EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora Odbora. Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri službi za medije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na spletni strani Odbora: http://www. eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info. EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah Odbora. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje uredniku). Naklada: 6500 izvodov Naslednja številka izide decembra 2015. Oktober 2015 / 8
© Copyright 2024