Pravi tristranski
posli in DDV
Pojem tristranskih poslov je postal aktualen po vstopu Slovenije v EU. Slovenija je takrat v svojo zakonodajo prenesla
vse pomembne določbe tako imenovane Šeste direktive EU
(Direktiva sveta 2006/112/ES) oziroma Direktive o DDV.
V tem prispevku bomo predstavili prave tristranske posle.
Pravila, ki veljajo pri pravih tristranskih poslih, so opredeljena v 23., 48. in 76. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in v 27. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (PZDDV-1) pa tudi v Direktivi o
DDV, in sicer v 42., 141. in 197. členu. Če pravilom za pravi
tristranski posel ni zadoščeno, govorimo o nepravih tristranskih poslih.
Pravi tristranski posli pomenijo poenostavitev postopkov obračunavanja DDV pri dobavi blaga znotraj
EU. V nadaljevanju bomo razložili, kateri pogoji
morajo biti izpolnjeni, da lahko dobavo blaga
znotraj EU obravnavamo kot pravi tristranski
posel.
Kot navaja 27. člen PZDDV-1, so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci:
• dobavitelj blaga (prvi v verigi);
• pridobitelj blaga (drugi v
verigi);
• prejemnik blaga (tretji v verigi).
Vsi trije davčni zavezanci so identificirani za DDV, vsak v svoji državi članici. Dobavitelj blaga iz ene države članice
izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku
blaga v tretjo državo članico.
Če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za tristranski posel,
se lahko uporabi poenostavitev za prave tristranske posle.
Ta vpliva predvsem na pridobitelja blaga, saj pri pravih tristranskih poslih ne obračunava DDV ob pridobitvi blaga iz
EU. Na dobavitelja in prejemnika blaga poenostavitev nima
pomembnega vpliva.
Prejemnik blaga deluje v skladu s pravili obdavčitve z DDV,
ki veljajo za pridobitve blaga v EU. Če je slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV prejemnik blaga, opravi
samoobdavčitev na podlagi pridobitve blaga. V skladu s 76.
členom ZDDV-1 obračuna DDV, ki si ga obenem prizna tudi
kot odbitnega. Pridobitev blaga poroča na obrazcu DDV-O,
in sicer v poljih:
• 32 (vrednost pridobitve blaga);
• 23 oziroma 24 (obračunani DDV);
• 41 oziroma 42 (odbitni DDV).
Pridobitelj blaga prejme blago od dobavitelja, vendar od
take pridobitve ni dolžan opraviti samoobdavčitve, saj obveznost obračuna DDV prevali na prejemnika blaga.
V skladu z 2. odstavkom 48. člena ZDDV-1 slovenski pridobitelj, ki opravi tristranski posel, od take pridobitve blaga ni
dolžan obračunati DDV, če izpolni naslednje pogoje:
• pridobitev blaga v Sloveniji opravi slovenski pridobitelj
za namene nadaljnje dobave tega blaga na ozemlju druge
države EU;
• blago, ki ga pridobi slovenski pridobitelj, se neposredno
odpošlje ali odpelje iz države članice dobavitelja blaga in je
namenjeno osebi, ki je prejemnik nadaljnje dobave;
• prejemnik nadaljnje dobave blaga je davčni zavezanec
ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar je identificirana za DDV v Sloveniji;
• prejemnik blaga je dolžan plačati DDV kot pridobitelj.
Poleg navedenega mora slovenski pridobitelj upoštevati
tudi določbe 4. točke 23. člena ZDDV, ki pravi, da mora izpolniti obveznosti v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega
poročila (RP-O).
V zvezi s tristranskimi posli je bilo izdano pojasnilo DURS,
št. 4230-296/2008, z dne 29. 12. 2008. Kot pojasnjujejo,
je zelo pomembno, da imajo udeleženci tristranskega posla ustrezna dokazila o tem, da je bila tristranska dobava
blaga dejansko izvedena in da je bilo blago dejansko poslano v državo prejemnika blaga. Ustrezna dokazila so račun,
prevozna listina (npr. prevozni dokument CMR) ali drug
ustrezen dokument, iz katerega mora biti razvidno, da se
nanaša na prevoz blaga iz računa.
Ne glede na to, ali so pogoji za pravi tristranski posel izpolnjeni ali ne, dobavitelj blaga deluje v skladu s pravili obdavčitve z DDV, ki veljajo za dobavo blaga v EU.
Kadar je dobavitelj slovenski zavezanec z identifikacijsko
številko za DDV, na računu ne obračunava DDV (sklicuje se
na oprostitev v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1 ali na
138. člen Direktive o DDV). Dobavo blaga poroča v polje 12
obrazca DDV-O in A3 polje obrazca RP-O.
1
Primer iz prakse: tristranski posel –
slovenski zavezanec z identifikacijsko
številko za DDV je pridobitelj
• Češko podjetje proda blago slovenskemu podjetju, to pa
ga proda naprej nemškemu podjetju.
• Češko podjetje ima češko identifikacijsko številko za DDV.
• Slovensko podjetje ima slovensko identifikacijsko številko
za DDV.
• Nemško podjetje ima nemško identifikacijsko številko za
DDV.
• Slovensko podjetje kupi blago na pariteti DDP Nemčija
(prevozna klavzula), to pomeni, da češko podjetje krije vse
stroške prevoza do namembnega kraja v Nemčiji. Prav tako
češko podjetje krije vse morebitne druge stroške in tveganja,
ki se lahko pojavijo v zvezi z blagom na poti do namembnega
kraja.
• Slovensko podjetje proda blago naprej nemškemu
podjetju v skladu s prevozno klavzulo DDP Nemčija.
• Češko podjetje organizira prevoz blaga iz Češke v
Nemčijo.
pridobitelju velikokrat opredelijo že v kupoprodajni pogodbi
blaga. V našem primeru je lahko dokazilo o prevozu blaga
prevozna listina ali drug ustrezen dokument. Če slovensko
podjetje ne razpolaga z ustrezno prevozno listino ali
prevozna listina ni ustrezno izpolnjena (npr. manjkajo
podpisi prevoznika ali prejemnika blaga), si lahko pomaga
tudi z drugimi listinami, s katerimi lahko podobno dokaže
tok prodaje blaga.
Katere so obvezne sestavine prejetega računa, ki ga prejme
slovensko podjetje s strani češkega podjetja?
Slovensko podjetje kontrolira prejeti račun, pri čemer je
posebej pozorno, ali prejeti račun češkega podjetja ne
vsebuje zaračunanega DDV in ali vsebuje naslednje podatke:
• identifikacijsko številko za DDV češkega podjetja;
• identifikacijsko številko za DDV slovenskega podjetja;
• klavzulo, ki pove, zakaj DDV ni obračunan (npr.
»Oproščeno DDV po členu 138(1) direktive 2006/112/ES«;
češko podjetje lahko navede tudi klavzulo v skladu s češko
zakonodajo o DDV).
Katere so obvezne sestavine računa, ki ga slovensko podjetje
izda nemškemu podjetju?
Pri izdaji računa mora biti slovensko podjetje še posebej
Obravnava posla z vidika slovenskega podjetja
pozorno, da na računu navede:
Na podlagi prevoznih klavzul lahko sklepamo, da pride do
• identifikacijsko številko za DDV nemškega podjetja;
prenosa pravice razpolaganja na končnega prejemnika
• svojo identifikacijsko številko;
blaga
v
Nemčiji.
Ker
posel
izpolnjuje
pogoje
za
tristranski
 Slovensko podjetje ima slovensko ID-številko za DDV. • klavzulo, ki pove, zakaj DDV ni obračunan (npr.
posel,
slovensko
podjetje
pridobitvi
blaga ne
»Oproščeno DDV po 46/-/1 ZDDV-1, obveznost obračuna
 Nemško
podjetje
ima ob
nemško
ID-številko
zaobračuna
DDV.
DDV, kljub temu pa mora dokazati, da je blago nabavljeno
DDV prenesena na kupca« ali »Oproščeno DDV po členu
 Slovensko podjetje kupi blago na pariteti DDP Nemčija (prevozna klavzula), kar
za nadaljnjo prodajo. DDV obračuna nemško podjetje, ki je
138(1) direktive 2006/112/ES, obveznost obračuna DDV
pomeni, da prevzame blago od prodajalca v Nemčiji. Češko podjetje krije vse
tretje v verigi in je končni prejemnik blaga.
prenesena na kupca«).
stroške prevoza do namembnega kraja v Nemčiji. Ravno tako češko podjetje krije
vse morebitne
druge stroške
in rizike, ki
se lahko
lahko pojavijo
v zvezi z blagom
na
Ker tudi
prevoz
blaga organizira
češko podjetje,
ima
Izpolnjevanje
DDV evidenc
slovenskega podjetja
poti dopodjetje
namembnega
slovensko
velike kraja.
težave z dokazovanjem, da je
blago
pridobilo podjetje
z namenom
nadaljnje
prodaje.
Zato je zelo
 Slovensko
proda
blago naprej
nemškemu
podjetju
v skladu
s prevozno
Obrazec
DDV-O
pomembno,
da slovensko
klavzulo DDP
Nemčija.podjetje pridobi vse ustrezne
Slovensko podjetje vpiše nabavno vrednost blaga po
dokumente
od češkega
podjetja,
ki dokazujejo,
da je bilo
prejetem računu v polje 33 – Oproščene nabave blaga in
 Češko podjetje
organizira
prevoz
blaga iz Češke
v Nemčijo.
blago prepeljano s Češke v Nemčijo. V praksi se obveznosti
storitev in oproščene pridobitve blaga.
dobavitelja
v zvezi
s pošiljanjem
prevoznez ID-številko
dokumentacije
Dobavo blaga
Slika 1: Tristranski
posel
- slovenski zavezanec
za DDV je pridobitelj
(drugi vvpiše
verigi)v polje 12 – Dobave blaga in storitev v
druge članice EU.
Dobavitelj blaga = češko podjetje
z ID-številko za DDV Češke
Račun 1
Blago
Pridobitelj blaga = slovensko podjetje
z ID-številko za DDV Slovenije
X
Prejemnik blaga = nemško podjetje
z ID-številko za DDV Nemčije
Oznaka
Račun 2
X pomeni kraj, kjer se prodaja blaga vrši (Nemčija)
Slika 1: Tristranski posel – slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV je pridobitelj
DDV obravnava posla z vidika slovenskega podjetja:
2
Na podlagi prevoznih klavzul lahko sklepamo, da se celotna prodaja blaga vrši v
Obrazec RP-O
Slovensko podjetje poroča
tristransko dobavo v EU tudi v
mesečnem rekapitulacijskem
poročilu, in sicer v stolpec A5
– Skupna vrednost tristranskih
dobav blaga.
Mojca Müller
preizkušena davčnica