Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, tel.: 01/230 77 28, e-naslov: [email protected] November 2015 – Razviti svet dveh hitrosti? Ljubljana, 30. november 2015 – Medtem, ko smo v ZDA lahko zopet spremljali spodbudno poročilo o stanju na trgu dela, tokrat tudi s spremljajočo rastjo plač, in posledično vse višjo verjetnostjo za skorajšnji dvig ameriške referenčne obrestne mere, smo v Evropi sicer priča solidnemu okrevanju, a tudi še vedno nizkim inflacijskim pričakovanjem in visoki brezposelnosti, in posledično vse višji verjetnosti za dodatno ukrepanje ECB v začetku decembra. Vse kaže, da bo ECB agresivno okrepila spodbujevalne ukrepe vsega 13 dni preden bo FED izvedel prvi, za ameriško gospodarstvo, zaviralni ukrep. ZDA –rekordno nizka brezposelnost in prvi znaki rasti plač Novembrsko poročilo s trga dela je močno presenetilo s podatkom o le 5,0 % stopnji brezposelnosti, kar je najnižja vrednost vse od maja 2008, še posebej pa je pozornost finančne javnosti pritegnil podatek o 2,5 % rasti plač. Slednja je bila namreč manjkajoči kamenček v mozaiku okrevanja trga dela. Brez jasnih znakov rasti plač pač ni resne inflacijske grožnje. Od 6. novembra dalje se posledično s 70 % verjetnostjo pričakuje dvig referenčne obrestne mere na FED-ovem naslednjem zasedanju, 16. decembra 2015. Ameriški dolar se je okrepil, cene delnic rahlo porasle, kratkoročne ameriške obrestne mere zvišale…. Vir: Bloomberg Evroobmočje – šibka inflacija G. Draghi je v govoru 20. novembra sporočil, da bo ECB naredila vse kar je v njeni moči, da se inflacija vrne v bližino ciljne (blizu 2 %) ter da jo želijo doseči v kratkem. Glede na to, da je g. Draghi uporabil enako besedno zvezo (ang. »whatever it takes«) s katero je v 2012 reševal evro in uvajal izredne ukrepe enega za drugim, je tudi tokrat kapitalski trg prisluhnil… Pričakuje se dodatno znižanje že tako negativne (0,2%) obrestne mere za depozite Vir: Bloomberg poslovnih bank prek noči, s čimer ECB sili banke v kreditiranje gospodarstva in prebivalstva oz. jih močno kaznuje v kolikor denar kopičijo. Omenjena izjava je hipoma znižala raven obrestnih mer v evroobmočju. V novembru se je tako prvič od obstoja evra 6 mesečna medbančna obrestna mera EURIBOR spustila v negativno območje. Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, tel.: 01/230 77 28, e-naslov: [email protected] Gospodarsko okrevanje se nadaljuje…. Tako v ZDA kot tudi v Evropi smo priča nadaljevanju zmernega, a vsebinsko robustnega okrevanja. Robustnega zato, ker izhaja iz okrevanja trga dela in posledične krepitve občutka varnosti zaposlitve ali celo prvih ambicij po plačni povišici (ZDA). Če k slednjemu dodamo še izredno nizke cene nafte in posledično višji razpoložljivi dohodek, postane jasno zakaj so indeksi razpoloženja potrošnikov na rekordnih ravneh, tako v ZDA kot Evropi. Voljan potrošnik ima seveda blagodejen učinek tudi na razpoloženje podjetnikov in menedžerjev. Evropski anketni indeks Vir: Markit economics, Eurostat pričakovane gospodarske aktivnosti (Eurozone PMI Composite) je tako v novembru dosegel najvišjo vrednost po maju 2011 in še naprej nakazuje na solidno 0,4 % do 0,5 % četrtletno (oz. od 1,6 % do 2 % letno) gospodarsko rast evroobmočja. Komponenta indeksa, ki meri pričakovano zaposlovanje v evroobmočju izključujoč Nemčijo in Francijo, je občutno porasla in dosegla nivoje, ki smo jih nazadnje v videli v daljnem 2007. Naložbena strategija….. Evropska centralna banka ima za razliko od ameriške in angleške le en jasen mandat, to je stopnja inflacije tik pod a zelo blizu 2 % letne ravni. Preostali dve imata v njunem poslanstvu jasno zapisano tudi gospodarsko rast in zaposlenost. Do občutnih razlik v ukrepanju med njimi sicer redko pride, a takrat ko so prisotne, kot predvidoma v decembru, vzrok za različno ukrepanje ECB v primerjavi s FED in BOE izvira predvsem iz različnih mandatov. Julija 2011, ko je FED ravno dobro začel s programom kvantitativnega sproščanja, je ECB ob močno rastoči ceni nafte in posledično inflacije ter že jasnih finančnih težavah Grčije, dvignila referenčno obrestno mero. Že novembra istega leta, torej po vsega 4 mesecih, pa jo je že nižala in marca letos tudi sama pričela z obsežnim programom kvantitativnega sproščanja. Tokrat po več kot razpolovitvi cene nafte in odsotnosti inflacijskih pričakovanj a ob jasnih znakih gospodarske rasti in kreiranja delovnih mest krepi spodbujevalne ukrepe…. Draghi se je odločil dvigniti inflacijo in to hitro. Če oz. morda bolje ko mu to uspe, bodo praktično vse državne obveznice članic evroobmočja, nakupljene v zadnjem času, prinašale občutno negativno realno donosnost. Ob hitrem porastu proti 2 % inflaciji namreč nobena od državnih obveznic (izjema grške, ciprske in portugalske) evroobmočja kupljena v 2015 z donosom ne bo pokrila niti inflacije…. Ob solidnem okrevanju in nadaljnji močni podpori ECB ter razpoloženih potrošnikih bolje kaže delniškim naložbam, podjetniškim obveznicam nižjih bonitet ter alternativnim naložbam kot so npr. nepremičnine. Blaž Hribar, CFA član uprave Pokojninska družba A, d.d. * Članek je bil objavljen 27.11.2015 v prilogi Dela, Svet kapitala