1. No category

UVOD
Kar zadeva vlaganje, je Evropa ena najprivlačnejših regij na svetu zaradi visokokvalificirane
delovne sile, pravne države in integriranega enotnega trga. Evropa kot regija v svetovnem
merilu privabi največ neposrednih tujih naložb1. Vendar bi lahko Evropa dodatno sprostila
naložbe, če bi se soočila z izzivi na področju regulative ter drugimi izzivi. Ti izzivi se
razlikujejo po svoji restriktivnosti, zapletenosti in nepredvidljivosti.
Od začetka krize se je vrednost naložb v EU občutno zmanjšala, vendar je mogoče opaziti
razlike med državami, tako pri zasebnih kot tudi pri javnih naložbah. V skladu z nedavno
jesensko napovedjo Komisije naj bi se naložbe pospešile, toda okrevanje lahko še ostane
šibko, kar je med drugim posledica majhnega povpraševanja, razdolževanja podjetij,
zaostrenih pogojev kreditiranja ali negotovosti glede politike, odvisno od posamezne države.
Opredeljevanje in reševanje teh izzivov za naložbe je del prizadevanj za izboljšanje okvirnih
pogojev in odpravo birokracije in regulativnih ozkih grl v okviru t.i. „tretjega stebra“
naložbenega načrta za Evropo. Komisija se je v okviru tega stebra hitro posvetila regulativnim
in upravnim izzivom na ravni EU, kar bo počela še naprej. Predvsem nadaljnje poglabljanje
enotnega trga ostaja glavna prednostna naloga, zlasti s pobudami za razvoj unije kapitalskih
trgov, nadaljnje poglabljanje enotnega trga blaga in storitev, oblikovanje enotnega digitalnega
trga in vzpostavitev energetske unije, ki obravnava tudi izzive podnebnih sprememb. Te
pobude v zvezi z enotnim trgom bi same po sebi pomenile precejšnjo spodbudo za naložbe.
Hkrati s tem skuša Komisija s svojo agendo za boljše pravno urejanje zagotoviti, da bo
uresničila svoje politične cilje na najučinkovitejši način, ki bo predstavljal najmanjše breme,
tako pri pripravi nove zakonodaje kot s stalnim pregledovanjem obstoječih predpisov EU, s
čimer bo prispevala h kakovosti in predvidljivosti zakonodajnega okolja.
Poleg teh pobud na ravni EU bi morale države članice opredeliti in obravnavati tudi izzive za
naložbe na nacionalni ravni.
Sprejeti pristop za opredelitev izzivov za naložbe
Ukrepi na ravni EU morajo biti dopolnjeni z nacionalnimi prizadevanji, da se bodo
spodbudile naložbe v vseh državah članicah2. Da bi pomagale državam članicam, so službe
Komisije začele z določanjem področij politik in instrumentov, da bi pripravile pregled
glavnih izzivov za naložbe na nacionalni ravni. Najprej so bili potencialni izzivi za naložbe iz
poročil Komisije o državah3 razvrščeni v pet splošnih kategorij (in dodatno razčlenjeni na
glavne teme in glavne vrste izzivov)4: 1) javna uprava / poslovno okolje; 2) trg dela /
izobraževanje; 3) finančni sektor / davčna ureditev; 4) raziskave, razvoj in inovacije; in 5)
predpisi v posameznih sektorjih (na področju poslovnih storitev / reguliranih poklicev,
trgovine na drobno, gradbeništva, digitalnega gospodarstva / telekomunikacij, energetike in
1
http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Foreign_direct_investment_statistics
Grčija in Ciper, ki sta trenutno v programu makroekonomskega prilagajanja, v tem delovnem dokumentu služb
Komisije nista zajeta.
3
Poročila o državah: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/index_sl.htm
4
Glej kontrolni seznam za podrobnejši opis izzivov za naložbe, ki so bile obravnavane.
2
1
prevoza). Nato so službe Komisije predlagale izbor glavnih izzivov na podlagi obstoječih
dejstev in dodatne analize. Za področja, za katera so na voljo kazalniki, so bili ti uporabljeni
kot dopolnilni vir informacij (npr. kazalniki Svetovne banke o poslovanju, kazalniki, ki jih je
pripravila OECD na področju regulacije proizvodnih trgov, sistem kazalnikov uspešnosti za
raziskave in inovacije, pregled stanja na področju pravosodja v EU).
Naložbeni profili za posamezne države ne vsebujejo dokončnega in izčrpnega seznama
izzivov za naložbe v vsaki državi. So prvi prispevek, ki ga bo treba izpopolniti in dopolniti,
zlasti v dialogu z državami članicami. Poleg tega bodo izzivi za naložbe tudi prednostna
naloga evropskega semestra za leto 2016, poročila o državah pa bodo ocenila prednostne
reforme, predlagane v tem okviru februarja 2016. Naložbeni profili za posamezne države tudi
ne upoštevajo vseh nedavnih reform v državah članicah, ki so bile le napovedane ali za katere
je od njihovega sprejetja minilo premalo časa, da bi bil njihov učinek lahko viden. Poleg tega
ne vključujejo ozkih grl pri doseganju ciljev politik, zlasti kadar so ta ozka grla skupna
velikemu številu držav članic (npr. energetska učinkovitost, inteligentna energetska omrežja).
In končno, ne poudarjajo vidikov povpraševanja. Zato ne obravnavajo šibkega povpraševanja
niti zmanjšanja javnih naložb po konsolidaciji javnih financ kot posebnih področij, ki jih je
treba obravnavati, tudi če sta to večja vzroka za nizke ali upadajoče naložbe in v tem smislu
naložbena izziva.
Izzivi in naložbe z makroekonomskega vidika5
Opredelitev glavnih izzivov za naložbe je do določene mere skladna z makroekonomskimi
značilnostmi, naložbenimi trendi in s tem povezanimi izzivi, s katerimi se srečujejo države.
Vendar analiza naložbenih izzivov v vsaki državi članici, ki jo je opravila Komisija, potrjuje,
da se države članice pri naložbenih vzorcih in ovirah za naložbe med seboj zelo razlikujejo,
zato ne obstaja samo ena rešitev, ki bi ustrezala vsem. Tudi znotraj treh širokih skupin, ki jih
je mogoče opredeliti na podlagi naložbenih gibanj, med državami članicami obstajajo
precejšnje razlike:
(i) V večini držav članic euroobmočja, ki jih je kriza močno prizadela, je s krizo prišlo tudi do
padca zasebnih in javnih naložb. To odraža hitro prilagoditev kapitala po nenadnem porastu
naložb pred krizo. Kljub okrevanju na področju naložb v nekaterih državah članicah bodo
omejen fiskalni manevrski prostor, presežek dolga v sektorju nefinančnih družb in težave z
dostopom do kreditiranja še naprej nekaj časa obremenjevali njihovo naložbeno zmogljivost,
zato je v naslednjih letih pričakovati skromno okrevanje naložb. Poleg tega bi lahko stopnje
naložb ostale nizke tudi, ker razdolževanje in nadaljnja nestabilnost na finančnih trgih
(posledično visoke premije za tveganja in razdrobljenost) povzročata tako velik negativni šok
na povpraševanje, da se z monetarno politiko (ki je omejena s spodnjo mejo nič) ne da v celoti
zagotoviti ciklične stabilizacije.
5
V tem oddelku je posodobljena in dopolnjena opredelitev naložbenih vzorcev, opisanih v zapisu Odbora za ekonomsko
politiko z naslovom „Investment in the EU: Trends, Framework Conditions and regulatory bottlenecks“ (Naložbe v EU:
Gibanja, okvirni pogoji in regulativna ozka grla) pred neformalnim zasedanjem Sveta za ekonomske in finančne zadeve
(ECOFIN) v Rigi 24–25. aprila 2015, pri čemer dodaja tudi več informacij o izzivih za naložbe iz poročil o državah. Ocena
temelji tudi na jesenski napovedi iz leta 2015.
2
Glavni izzivi za naložbe, opredeljeni za večino teh držav članic, so povezani z zapuščino
zasebnega in javnega dolga ter potrebo po prerazporeditvi virov v menjalni sektor, vključno z
izboljšavami stroškovne konkurenčnosti in reformo mehanizmov določanja plač. Na tem
področju je bil dosežen znaten napredek in povečanje konkurenčnosti je treba dodatno
okrepiti s povečanjem produktivnosti. Med izzive za naložbe pogosto spada težaven dostop
do financiranja, povezan s šibkimi insolvenčnimi okviri, upravni izzivi (regulativno breme ali
nepredvidljivost predpisov) in majhna odzivnost trga dela.
(ii) Za večino držav članic v skupini kohezijskih držav so naložbe, vključno z neposrednimi
tujimi naložbami, ključnega pomena za nadaljevanje procesa gospodarskega dohitevanja. V
okviru procesa dohitevanja je treba obravnavati tudi velike potrebe po posodobitvi
infrastrukture ali razvoju. Medtem ko javne naložbe še vedno v veliki meri podpira
financiranje EU, so se tokovi vhodnih neposrednih tujih investicij po krizi zmanjšali.
Reforme, namenjene izboljšanju poslovnega okolja in upravljanja sredstev EU, bi pripomogle
k premagovanju naložbenih izzivov.
Glavni izzivi za naložbe se pogosto nanašajo na nepredvidljivost, zapletenost in veliko breme,
ki ga predstavlja regulativni okvir, nepreglednost javne uprave, pravosodnega in davčnega
sistema, pogosto pa tudi na težaven dostop do financiranja. Poleg tega v veliko od teh držav
članic okviri za inovacije ne spodbujajo naložb v najbolj inovativne in produktivne
dejavnosti, zaradi česar je lahko nadaljevanje procesa dohitevanja težavnejše.
(iii) V preostali skupini držav članic (vključno z večino osrednjih držav euroobmočja in
nekaterimi državami, ki niso v euroobmočju) so bile naložbe razmeroma odporne, vendar
prihaja do različnih vzorcev v smislu ravni in sestave naložb, pri čemer so naložbe v R&R
kljub temu velike v primerjavi z ostalimi. Države članice s stalnim presežkom na tekočem
računu dosegajo v veliko primerih stopnje naložb, ki so nižje od povprečja, včasih pri
naložbah v gradbeništvu, v nekaterih od njih pa se veliki prihranki podjetij ne odražajo v
velikih naložbah. V drugih državah članicah se naložbe vse bolj usmerjajo v sektorje storitev,
zmanjšale pa so se naložbe v proizvodnjo, pri čemer slednje kaže na poslabšanje
konkurenčnosti.
Te države članice se na splošno soočajo z manj izzivi za naložbe in preostale ovire lahko
vključujejo regulativne izzive, značilne za posamezen sektor (npr. trgovina na drobno,
gradbeništvo ter poslovne storitve in regulirani poklici). Poleg tega se nekatere od teh držav
članic kljub obstojnim stopnjam naložb spopadajo z občutnim upadom naložb v opremo, kar
je povezano s poslabšanjem stroškovne (in nestroškovne) konkurenčnosti v njihovih
proizvodnih sektorjih. Poleg regulativnih izzivov, značilnih za posamezne sektorje, med
izzive za naložbe v teh državah pogosto spadajo tudi visoka stopnja obdavčitve, nekateri
vidiki mehanizma določanja plač in nezadostna odzivnost trga dela.
Naslednji koraki
Glavni izzivi, opredeljeni na tej stopnji in povzeti v naložbenih profilih za posamezne države,
bodo dodatno analizirani v okviru evropskega semestra, zlasti v poročilih o državah. Službe
Komisije nameravajo vzpostaviti dialog z državami članicami glede opredeljevanja teh
3
izzivov in morebitnih ukrepov za njihovo reševanje, vključno v okviru tematskih razprav v
Svetu in njegovih odborih.
4