1. No category

Prireditve za januar/prosinec 2016
»Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati.«
PONEDELJEK, 4. 1. 2016
JOD ZA CELO TELO,
predavanje Barbare Černe, avtorice knjige
Jod – premišljena uporaba joda in Lugolove raztopine.
PRIČETEK: ob 18.00 uri, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na Trgu svobode 16.
Zastrašujoče številke obolelih za rakom po svetu, pretresljivi odstotki umrljivosti dojenčkov, epidemije
kroničnih obolenj in poplave avtoimunskih bolezni čedalje bolj krušijo zaupanje v moč konvencionalne
medicine. Kronična fizična in duhovna opustošenja telesa ob naraščajočem porastu zdravil, ki to niso, nas
silijo v to, da iščemo alternative. Ena od njih je zagotovo jod, naravni mineral, ki je v času izpostavljenosti
škodljivim snovem nepogrešljiv. Preprosto, naravno in poceni stoletno zdravilo, ki v kapljični obliki dela
čudeže. Blagodejni učinki njegove moči na ljudi in živali bi lahko spletli dolgotrajno in čvrsto vez med
konvencionalno in alternativno medicino.
Predavanje se izvaja v sodelovanju z društvom zeliščarjev Hermelika.
PONEDELJEK, 18. 1. 2016
Literarni večer s predstavitvijo knjige, avtorja Zdenka Kodriča,
NEBESA CADILLAC.
PRIČETEK: ob 18.30 uri, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na Trgu svobode 16.
Kdo je Adelma von Vay? Kdo je bila baronica? Štajerska Pitija ali samo ženska z imenitnimi in
nadnaravnimi lastnostmi? Je baronica zdravilka in humanitarka? Graditeljica konjiške bolnišnice? Je žena,
prijateljica, raziskovalka človekove psihe? Prav na ta vprašanja odgovarja roman Zdenka Kodriča z
naslovom Nebesa Cadillac.
Roman skozi več pripovednih plasti in z več prvoosebnimi pripovedovalci ne govori samo o znameniti in
prezrti Konjičanki, baronici Adelmi von Vay, resnični zgodovinski osebnosti, ki je na začetku 20. stoletja
živela v Slovenskih Konjicah, tedanjem Gonobitzu. Z romanesknimi obrobnimi zapisi in zgodovinskimi
dejstvi namreč kaže položaj Slovencev med letoma 1870 in 1925, opisuje kraje Spodnje Štajerske dežele in
na dokaj odkrit način opozarja na usodne politične trenutke na prelomu 19. in 20. stoletja.
Literarni večer bo tudi sprehod skozi pisateljevo ustvarjanje.
Pogovor z gostom bo vodila bibliotekarka Mojca Plaznik.
RAZSTAVE VABIJO V KNJIŽNICO
ZELIŠČA S POHORJA
V Knjižnici Josipa Vošnjaka razstavlja Božidar Žerjav iz društva zeliščarjev Hermelika. Na ogled je postavil
domače čajne mešanice, katerih zelišča so ročno nabrana. Na razstavi so tudi različne tinkture, ki jih
razstavljavec sam pripravlja, in med. V sklopu razstave Zelišča s Pohorja razstavlja tudi stekloslikarka,
Violeta Prungl iz Andraža nad Polzelo.
SLIKARSKA RAZSTAVA BERNARDINE PAJ – NEDE
Rodila se je 1937 v Podložah na Ptujski Gori. Leta 1956 je diplomirala na učiteljišču v Mariboru in se
zaposlila kot učiteljica razrednega pouka v Osnovni šoli Anice Černejeve v Makolah. Želja po slikanju je
bila tako močna, da se je odločila za študij likovne vzgoje in leta 1980 diplomirala na PA v Mariboru pri
prof. Bojanu Goliji. Kot likovna pedagoginja se je posvetila otroškemu likovnemu ustvarjanju. Pod njenim
vodstvom so se otroci povzpeli v sam vrh otroške likovne ustvarjalnosti in prejeli številna priznanja in
nagrade doma in v tujini.
Tudi sama je našla čas za slikanje. Sedaj je članica KUD FORMA VIVA v Makolah, Umetniškega društva
Ustvarjalec v Majšperku. Za svoja dela je prejela več priznanj in nagrad. Od Zveze likovnih društev
Slovenije je prejela certifikate za kakovost in priznanja. Sodeluje na društvenih, medobmočnih in zveznih
razstavah. Udeležuje se likovnih delavnic, slikarskih kolonij in extempor. Izhodišče njenega ustvarjanja je
narava. Vsebinsko se predstavlja z ustvarjalnim opusom, ki zajema krajino in tihožitje.
Razstavi sta na ogled do 15. januarja 2016.
S KNJIŽNICO V LETO 2016
Knjižnice 21. stoletja so družabna in izobraževalno središča, centri kulture in navdiha. Splošna knjižnica spremlja
uporabnika od rojstva do tretjega življenjskega obdobja. V lokalnem okolju spodbujajo razvoj posameznika, saj
omogočajo različnim skupinam uporabnikov, poleg dostopa do knjižnične zbirke, še posebne oblike dejavnosti, ki so
usmerjene v razvoj bralne in informacijske usposobljenosti.
Bralna pismenost je ključna kompetenca, ki z razvojem zmožnosti razumevanja, uporabe in razmišljanja o pisnih
besedilih pomaga posameznikom, da dosežejo svoje lastne cilje, znanja ter potenciale in učinkovito sodelujejo v
družbi. Poleg tega bralna pismenost pomeni tudi pot k mnogim drugim pismenostim, potrebam, pričakovanjem in
hotenjem uporabnika. Gre torej za kompetence, ki niso pomembne le za posameznikov uspeh, pač pa tudi za uspeh
celotne družbe. Bralne kulture brez ustrezne pismenosti ni. Če razvijamo bralno kulturo, razvijamo tudi bralno
pismenost in s tem povečujemo možnosti ekonomske uspešnosti.
Pri načrtovanju vizije razvoja bralne kulture odgovarjamo na vprašanja, kako ustreči našim uporabnikom, kakšne so
njihove potrebe in njihovi interesi, to pa je povezano z vprašanjem, kako naj se Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska
Bistrica razvija in raste. Kakovostno delo je pogoj za zadovoljne uporabnike in le-ti so potrditev, da za vizijo knjižnice
skrbi kolektiv, ki skrbi za dobre medsebojne odnose, združuje izkušnje starejših in ideje mladih ter se trajno
izobražuje.
Zaposleni v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica voščimo vsem našim članom, obiskovalcem, partnerjem,
sodelavcem in vsem ljubiteljem knjig in knjižnic: Srečno novo leto 2016!