72. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 28. januar 2016
72. redna seja Vlade RS
Vlada se je zaradi pomembnega položaja Save d.d. v gospodarstvu odločila za odplačni
prenos terjatev in obveznic Save d.d. iz DUTB na SDH in KAD
Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank d.d.
sprejela odločitev glede odplačnega prenosa terjatev ter obveznic Save d.d. iz DUTB na
Slovenski državni holding d.d. in Kapitalsko družbo d.d. To odločitev je vlada sprejela zaradi
pomembnega položaja Save d.d. v gospodarstvu države, ki je vezan predvsem na delež Save
d.d. v turizmu. Slovenski državni holding d.d. in Kapitalska družba d.d. sta namreč v skladu z
Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države zavezani k izvajanju dolgoročnih
ciljev Republike Slovenije na področju prestrukturiranja in konsolidacije turizma. Uspešno
finančno in poslovno prestrukturiranje Save d.d. pa je pogoj za nadaljnjo strateško
konsolidacijo največjih hotelskih skupin v Sloveniji.
Vlada je kot skupščina DUTB na podlagi ZGD-1 ter Zakona o ukrepih RS za krepitev
stabilnosti bank odločila, da DUTB vse terjatve do družbe Save d.d. ter vse obveznice Save d.
d., ki jih ima, odplačno prenese na Slovenski državni holding d.d. in Kapitalsko družbo d.d. po
prenosnih vrednostih, po katerih je DUTB te tvegane postavke prejela v okviru postopka
izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, oziroma po poštenih vrednostih oziroma
knjigovodskih vrednostih na dan 30. 6. 2015, če so slednje višje od prenosnih vrednostih. Te
vrednosti se povečajo še za strošek financiranja v višini tehtanega stroška kapitala DUTB v
višini 4,2% za čas lastništva.
Odločitev vlade upošteva cilje iz Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države,
skladno s katerim je Sava d.d. uvrščena med pomembne naložbe, pri čemer je status
pomembne naložbe dodeljen Savi d.d. kot krovni družbi sistema, ker razpolaga z večinski
paketom delnic Save Turizma in ker preko finančnih zavarovanj in lastniških deležev izvaja
pomembna upravljavska upravičenja v Hotelih Bernardin d.d. in v Istrabenz Turizmu d.d.
Omenjena strategija zavezuje Slovenski državni holding d.d. ter Kapitalsko družbo d.d. k
izvajanju dolgoročnih ciljev Republike Slovenije na področju prestrukturiranja in konsolidacije
turizma. Pogoj za nadaljnjo strateško konsolidacijo največjih hotelskih skupin v Sloveniji je
uspešno finančno in poslovno prestrukturiranju Save d.d. V primeru, da se tak postopek ne
zaključi uspešno, bo nad Savo d. d. vpeljan stečajni postopek, kar bi imelo zelo negativne
posledice na poslovanje Save Turizma.
Pričakujemo, da bo na podlagi danes sprejete odločitve, brez zapletov, ki so bili prisotni v
dosedanjem postopku prisilne poravnave Save d.d., pripravljen načrt finančnega
prestrukturiranja, ki bo deležen podpore večine upnikov. Ta načrt mora biti do 16. 2. 2016
usklajen in predložen sodišču, ki vodi postopek prisilne poravnave.
Vir: MF
Vlada seznanjena z Informacijo o prevzemni ponudbi za delnice družbe Perutnina Ptuj
d.d.
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Informacijo o prevzemni ponudbi za delnice
družbe Perutnina Ptuj d.d.
24. decembra 2015 je družba SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d., Ljubljana, objavila
obvestilo o prevzemni ponudbi za odkup delnic z oznako PPTG družbe PERUTNINA PTUJ
reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.d.
Prevzemna cena za eno delnico je 8,00 EUR. Veljavnost prevzemne ponudbe je do vključno
četrtka 25. 2. 2016 do 12.00 ure.
Republika Slovenija je lastnica 152 delnic z oznako PPTG na podlagi 9. člena Zakona o
dedovanju. Delnice je prejela od zapustnikov, ki so brez dedičev ali pa so se dediči zapuščini
odpovedali, ker je dediščina obremenjena z zahtevki tretjih oseb, ki so upravičeni do poplačila.
V primeru prijave terjatve upnika do zapuščine mora Republika Slovenija skladno z 142.
členom Zakona o dedovanju poravnati obveznost do višine prevzetega premoženja.
Ministrstvo za finance, ki je na podlagi sklepa vlade 30. 7. 2009 prevzemnik finančnega
premoženja, mora delnice prevzeti in jih tudi prodati za poplačilo upnikov nastalih po
zapustnikih.
Poleg tega je Kapitalska družba d.d. lastnica 586.391 delnic Perutnine d.d., kar po izvršeni
dokapitalizaciji s strani družbe SIJ d.d. predstavlja 5,374 % delnic.
Probanka d.d. in Zlata Moneta d.d. kot finančni instituciji v nadzorovani likvidaciji sta lastnici
454.226 delnic in 434.198 delnic Perutnine d.d. Ptuj, kar skupaj predstavlja 8,141 % delnic po
izvršeni dokapitalizaciji.
Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije
manjše vrednosti, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance mora ob razpolaganju z delnicami
na podlagi dedovanja upoštevati tudi terjatve upnikov do zapuščin.
Perutnina Ptuj d.d. je v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države opredeljena
kot pomembna naložba. To pomeni, da je bil pri pripravi strategije upoštevan strateški pomen
živilsko predelovalne industrije za oskrbo Slovenije in širši narodno gospodarski vidiki največje
mesno predelovalne skupine v Sloveniji. Na podlagi določb strategije Republika Slovenija in
javni skladi v 100 % lasti države ne morejo odsvojiti kapitalskih naložb pod nivo 25 %. V
danem primeru, kjer četrtinski delež ni dosežen, to ne pomeni obveznost povečevanja
naložbe, predstavlja pa obvezo za ohranjanje zatečenega kapitalskega deleža.
Kljub temu, da je Perutnina Ptuj d.d. v osnovni dejavnosti proizvodnje hrane uspešna družba in
je nastopala tudi kot integrator dejavnosti proizvodnje in trženje belega mesa v regiji, je družba
v preteklosti sprejela poslovne odločitve za naložbe v nestrateške dejavnosti (bančništvo,
trgovina), ki so močno povečali finančni dolg skupine in poslabšali njene poslovne rezultate.
Zato so banke upnice, ki financirajo dejavnost družbe zahtevale znižanje tveganj in povečanje
osnovnega kapitala družbe z vstopom strateškega lastnika. V okviru obširnega postopka
pridobivanja strateškega vlagatelja je bila v letu 2015 kot najprimernejši partner izbrana SIJ
d.d., družba v 75 % lasti ruskega investitorja in v 25 % lasti Republike Slovenije. V oktobru je
bila izvedena dokapitalizacija družbe na podlagi sklepa o dokapitalizaciji, ki ga je skupščina
družbe sprejela 31. 8. 2015. Sklep o dokapitalizaciji je izključil prednostno pravico obstoječih
delničarjev in omogočil Slovenski industriji jekla, da je vplačala 43 mio Eur kapitala po ceni
8,00 Eur na delnico in s tem pridobila več kot 50 % lastniško kontrolo nad matično družbo.
Izvedba dogovorne in zaprte dokapitalizacije je pomenila omejitev pravic ostalih delničarjev.
Dokapitalizacija je bila izvedena po ceni delnice 8,00 Eur, to je po njeni knjigovodski vrednosti,
ki pa je bila znatno znižana na podlagi izvedenih slabitev premoženjskih postavk, kar je bilo
izvedeno tik pred zasedanjem skupščine in napovedano dokapitalizacijo. Za pripoznavanje
slabitev ni odgovorna samo uprava družbe, ki je te slabitve zavračala vse od leta 2010, ampak
tudi nadzorni svet družbe. Slednji je upravo podpiral v vseh njenih odločitvah, s strani revizorja
zahtevane popravke je v preteklosti ocenil za nesmiselne. To kaže na to, da ne gre samo za
opustitve ustreznih dejan nadzora, ampak tudi za pomoč upravi pri izvedbi procesa zaprte
dokapitalizacije za znanega kapitalskega partnerja.
Družba SIJ, d. d. je objavila prevzemno ponudbo za vse delnice Holdinga PMP d.d., ki je bil v
lasti poslovodstva Perutnine Ptuj in je pred dokapitalizacijo razpolagal z 10,2 % lastniškim
družbe, po dokapitalizaciji pa s 5,527%. Upoštevaje vrednost premoženja Holdinga PMP d.d.
in prevzemno vrednost njenih delnic je možno ugotoviti, da je Slovenska industrija jekla plačala
managementu družbe za delnico Perutnine Ptuj, d. d. posredno med 12,75 do 13,00 Eur za
delnico. V tem delu gre za neenakopravno obravnavo delničarjev v okviru ponudbe za
prevzem vseh delnic Perutnine Ptuj d.d. objavljene dne 24.12.2015.
V zvezi z postopkom dokapitalizacije Perutnine Ptuj d.d. in izvedenim prevzemom Holdinga
PMP d.d. poteka kriminalistična preiskava, ki ugotavlja pridobitev protipravne premoženjske
koristi za subjekte vključene v navedene transakcije.
Ker bi s sprejemom prevzemne ponudbe za delnice Perutnine Ptuj d.d. Republika Slovenija in
Kapitalska družba d.d. pripoznali neenakopravno obravnavo delničarjev in neustrezno
vrednost delnice ponujene v postopku prevzemne ponudbe predlaga Ministrstvo za finance,
da Republika Slovenije prevzemne ponudbe ne sprejme. Hkrati predlagamo, da enako odločijo
tudi organi Kapitalske družbe d.d. za katero pa ni relevantna samo ponujena vrednost delnice,
ampak jo vežejo tudi določila Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države.
Vir: MF
Vlada soglaša z razpisom za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske
programe za prihodnje študijsko leto
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite
magistrske študijske programe za študijsko leto 2016/17.
Za študijsko leto 2016/17 je v soglasje Vladi RS predlaganih skupaj 19.336 vpisnih mest za
redni in izredni študij, in sicer 17.607 mest za državljane Republike Slovenije in držav EU za
vpis v 1. letnik, 1.729 mest za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva.
Vpisna mesta za študijsko leto 2016/17 razpisujejo naslednji visokošolski zavodi (VŠZ), in
sicer 4 javni VŠZ – Univerza v Ljubljani (UL), Univerza v Mariboru (UM), Univerza na
Primorskem (UP) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) ter 13 zasebnih
VŠZ s koncesijo: Univerza v Novi Gorici (UNG), Evropska pravna fakulteta (EVRO-PF),
Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na
Primorskem (FD), Fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ), Fakulteta za tehnologije in
sisteme (FTS), Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), Fakulteta za
zdravstvene vede Novo mesto (FZVNM), Fakulteta za zdravstvo Jesenice (FZJ), Gea College
– Fakulteta za podjetništvo (GEA College-FP), Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne
študije (MFDPŠ), Visoka šola za tehnologijo polimerov (VŠTP), Visoka šola za upravljanje in
poslovanje Novo mesto (VŠUP) in Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO).
Zbirni pregled vpisnih mest za dodiplomski študij v študijskem letu 2016/17
Opomba: (*) Koncesioniranim študijskim programom Vlada Republike Slovenije daje soglasje samo k
vpisnim mestom za redni študij. Vpisno mesto za dvopredmetne študijske programe je upoštevano kot
0,5.
Vir: MIZŠ
Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov do leta 2020
Vlada RS se je seznanila s Prvim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Hkrati je vlada naložila Ministrstvu za
finance, Ministrstvu za infrastrukturo ter Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da pospešijo
izvajanje ukrepov operativnega programa, določenih v poglavjih Zelena rast, Stavbe in Promet,
načrtujejo proračunska sredstva in administrativne zmogljivosti za izvajanje ukrepov v
načrtovanem obsegu ter o napredku pri izvajanju ukrepov redno poročajo MOP.
Prvo letno poročilo o izvajanju operativnega programa podaja oceno doseganja ciljev in
pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij,
pregled izvajanja pa kaže na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih
izpostavlja tista področja, kjer je ukrepanje potrebno okrepiti. V Sloveniji se v zadnjih letih
emisije toplogrednih plinov (TGP) zmanjšujejo. V drugem Kjotskem obdobju (2013 - 2020) oz.
v obdobju od začetka veljavnosti podnebno energetskega paketa EU in zavezujočih ciljev
zmanjševanja emisij TGP, so se emisije zmanjšale na najnižjo raven po osamosvojitvi
(preliminarni podatki za leto 2014). Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti in zastavljene letne
cilje znatno presega. Tudi najnovejše projekcije kažejo, da bodo obvezujoči nacionalni cilji
doseženi in celo preseženi v celotnem obdobju 2013 − 2020.
Z ozirom na kratko obdobje izvajanja operativnega programa je razumljivo, da je veliko
ukrepov še v fazi načrtovanja. Med pomembnejše aktivnosti v tej smeri velja izpostaviti
nedaven sprejem nacionalnih strateških dokumentov kot so Strategija razvoja prometa,
Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Strategija pametne
specializacije, ki predstavljajo podlago za izvajanje celovitih ukrepov in usmerjanje sredstev v
programe z največjimi učinki za bolj trajnostni razvoj. Celostno prometno načrtovanje se
nadalje začenja v okviru priprav Celostnih prometnih strategij (CPS) občin.
Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer
operativni program načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Večji zaostanki se pri izvajanju
ukrepov kažejo še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, ki hkrati predstavljata
največjo priložnost za širše pozitivne učinke ukrepov zniževanja emisij TGP na gospodarsko
rast, delovna mesta in dolgoročen trajnostni razvoj. Posebej pomembno je zagotoviti izvedbo
naložb v prenovo stavb po predvideni dinamiki, spodbujati celovite prenove in zagnati
mehanizem energetskega pogodbeništva za večji okoljski in razvojni učinek vloženih javnih
sredstev. Treba je tudi okrepiti procese sodelovanja med deležniki na vseh ravneh, na
nekaterih področjih jasneje opredeliti pristojnosti in organiziranosti za izvajanje ukrepov, na
drugih pa okrepiti koordinacijo ter povečati administrativno zmogljivost in usposobljenost za
izvajanje prioritetnih ukrepov. Nasloviti je treba opredeljene vrzeli v načinu zbiranja podatkov in
pri vrednotenju učinkovitosti rabe sredstev. Največ poudarka je treba nameniti krepitvi
izvajanja obstoječih akcijskih, programskih in strateških dokumentov. Izvajanje ukrepov teh
dokumentov je treba zagotoviti v načrtovanem obsegu in v predvidenem časovnem okviru.
Aktivnosti Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG) lahko predstavljajo
spodbudo izvajanju. Posebej ključno je pospešiti izvajanje strateških vladnih projektov zelene
javnofinančne reforme ter energetske prenove stavb.
Od sprejema operativnega programa je bil dosežen napredek pri zagotavljanju finančnih
sredstev za izvajanje ukrepov, v Sklad za podnebne spremembe se prihodki iz naslova
evropske sheme trgovanja z emisijami stekajo v celoti in ne le polovično, kot do leta 2015.
Stabilna finančna sredstva so predvidena tudi v okviru evropske kohezijske politike in
spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) ter obnovljive vire energije (OVE) v okviru
energetske politike. Omenjeni dodatni finančni viri bodo spodbudili ukrepe URE in OVE, nakup
okolju prijaznejših vozil, ozaveščanje javnosti o koristih izvajanja ukrepov, kar bo vplivalo na
zniževanje emisij TGP tudi v naslednjih letih. Posamezni ukrepi torej kažejo na pomembne
premike v smeri prehoda v nizkoogljično družbo, vendar pa sedanji trendi še ne zagotavljajo
dolgoročnega obvladovanja emisij. Glede na zaostrovanje ciljev po letu 2020 bo treba
okrepljeno izvajanje in dolgoročno načrtovanje postopnega zniževanja emisij TGP v vseh
sektorjih.
Operativni program
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih KOPOP, ekološko
kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP
2014–2020
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljskapodnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi
omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba se sprejema zaradi določitve, da morajo imeti za leto 2016 upravičenci, ki vstopajo v
ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) opravljen šesturni program
predhodnega usposabljanja najpozneje do 5. maja 2016 in ne do 31. januarja 2016, kot velja
zdaj. Posledično Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o opravljenem
predhodnem usposabljanju za posamezna kmetijska gospodarstva prevzame najpozneje en
dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto
2016, in ne 16. februarja 2016, kot določa veljavna uredba. Prav tako morajo imeti upravičenci,
ki v letu 2016 vstopajo v ukrep KOPOP oziroma ukrep ekološko kmetovanje, izdelan program
aktivnosti kmetijskega gospodarstva najpozneje na dan oddaje zbirne vloge iz predpisa, ki
ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ne en dan pred oddajo zbirne vloge
za tekoče leto, kot velja zdaj.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvedbi nadzora nad delom lovišč s posebnim
namenom v upravljanju ZGS v letih 2013 in 2014
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvedbi nadzora nad delom lovišč s posebnim
namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije v letih 2013 in 2014. Določila je tudi,
da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Zavodom za gozdove Slovenije do 29.
4. 2016 pripravi načrt, v katerem se določijo roki za izvedbo posameznih ukrepov, navedenih
v poročilu in njihovi nosilci.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ima v upravljanju deset lovišče s posebnim namenom
(LPN), in sicer Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor,
Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna gora in Ljubljanski vrh. V letu 2013 je večina
LPN-jev (8) imela negativno razmerje med prihodki in odhodki, katerega ZGS ni mogel
pokriti s svojo tržno dejavnostjo, zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(MKGP) moralo s prerazporeditvijo zagotoviti potrebna finančna sredstva. Vlada je s
sklepom naložila MKGP, da v obdobju od sprejetja sklepa do konca leta 2015 izvede nadzor
nad delom LPN, analizira njihovo delo in na osnovi tega pripravi predloge sprememb
predpisov ali ukrepe za njihovo učinkovitejše in smotrnejše poslovanje. Minister je imenoval
petčlansko komisijo, katere naloge so bile nadzor poslovanja LPN in nadzor nad izvajanjem
nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer za leti 2013 in 2014 ter
izdelava poročila o opravljenem nadzoru z ugotovitvami in predlogi za ukrepanje.
Komisija je za vseh deset LPN pregledala prispelo dokumentacijo in izvedla še pregled v
LPN Kozorog Kamnik, LPN Medved, LPN Snežnik Kočevska Reka in LPN Žitna gora na
sedežih vseh LPN. Rezultat nadzora je naslovno poročilo, kjer so v zadnjem poglavju
navedeni zaključki in predlogi ukrepov.
Pomembnejši zaključki in ukrepi:
• ohranitev vseh LPN v obstoječih mejah;
• v ZDLov je podana zakonska podlaga za financiranje javnih nalog LPN iz proračuna
RS, zato naj se v programu dela ZGS opredelijo tiste naloge, ki so jih LPN dolžni
izvajati kot javno službo in za te naloge naj se zagotovijo ustrezna proračunska
sredstva;
• zaradi specifičnosti dela LPN, lažje koordinacije dela in promocije bi bilo smiselno,
da LPN ne sodijo pod območne enote ZGS, temveč odgovarjajo pristojni notranji
organizacijski enoti na centralni enoti ZGS (Oddelek za gozdne živali in lovstvo
oziroma temu pripadajoča Služba za LPN);
• združitev treh posameznih LPN na kočevskem (Medved, Snežnik Kočevska Reka,
Žitna gora) pod enotno znamko LPN Kočevsko (vsi trije LPN se obravnavajo kot
LPN z revirji, tako ni potrebna sprememba ZDLov, medtem ko navzven delujejo kot
en LPN, kot ena znamka);
• izpopolnitev kadrovske slike v LPN po obstoječi Sistemizaciji, stalno nadomeščanje
izpada zaposlenih (primer smrti, trajne invalidnosti, daljše bolniške odsotnosti,
odhoda iz ZGS/LPN na drugo delovno mesto izven ZGS …), predvsem v profilu
revirni lovec, ki je tisti, ki vodi goste in z odstrelom ustvarja največji del prihodka
LPN.
MKGP bo skupaj z ZGS pripravilo načrt, v katerem bodo določeni roki za izvedbo
posameznih ukrepov navedenih v poročilu in nosilci le-teh.
Vir: MKGP
Spremembe Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe
sežiganja komunalnih odpadkov in uredbe o spremembah in dopolnitvah te službe v
Savinjski regiji
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu opravljanja
obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov ter Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne
državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin
Savinjske regije.
S sprejemom teh dveh uredb je urejen način oblikovanja cen obvezne državne gospodarske
javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s priporočili Računskega sodišča RS
Slovenije in določene amortizacijske stopnje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se
uporabljajo pri gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov, saj oblikovanje cene
storitev javne službe sežiganja komunalnih odpadkov do sedaj ni bilo urejeno, prav tako ni
urejen nadzor nad oblikovanjem cene, oziroma nadzor nad poslovanjem izvajalca javne službe
v smislu spremljanja razmerij med stroški in prihodki pri izvajanju te javne službe. Na območju
občin Savinjske regije je zagotovljen način določanja in oblikovanja ter nadzor cene storitev
javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki jo opravlja kot koncesionar podjetje
Energetika Celje. S spremembami in dopolnitvami je zagotovljeno upoštevanje pravil o državni
pomoči v obliki nadomestila za javne storitve.
V skladu s spremembami uredb ceno storitev javne službe s sklepom določi vlada, in sicer v
letu 2016 za triletno obračunsko obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019. Do 31. 12. 2016 cena
storitev javne službe ostaja enaka, in sicer 95 EUR na tono prevzetih odpadkov.
Vir: MOP
Izločitev vseh ponudb v postopku podelitve koncesij za izvajanje obveznih državnih
gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda za območje Savinje
Vlada RS je izdala odločitev, s katero se ponudbe ponudnikov Vekton, d. d., , AGM Nemec, d.
o. o., Vodnogospodarsko podjetje, d. d. in NIVO EKO, dejavnosti v ekologiji d. o. o., v
postopku oddaje javnega naročila št. JN14471/2013 »Pridobitev koncesije za izvajanje
obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« za sklop 4 –
Območje Savinje, kot nepopolne izločijo. Gre namreč za ponovno odločanje o zadevi na
osnovi Sklepa Državne revizijske komisije z dne 25. 11. 2015, ki je ugodila zahtevku pritožnika
in razveljavila Odločitev o izbiri z dne 10. 9. 2015 za sklop 4 in ga vrnila v fazo pregleda in
ocenjevanja ponudb.
Vir: MOP
Ocena ustavnosti in zakonitosti Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera
Vlada RS je sprejela besedilo zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Krajinskem
parku Pivška presihajoča jezera (8. točke drugega odstavka 11. člena) in bo zahtevo vložila pri
Ustavnem sodišču RS.
Občina Pivka je v letu 2014 sprejela Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera
(KPPPJ) na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON). Z navedenim odlokom je ustanovila
zavarovano območje KPPPJ, v katerem je 117 naravnih vrednot ter določila varstvene režime,
pravila ravnanja, način upravljanja in nadzora za tri vrste naravnih vrednot na svojem območju,
in sicer za krajinski park, varstveno območje jezer in vplivno območje parka.
Poleg tega je navedeno območje širše zavarovala, kot to izhaja iz Strokovnih podlag za
zavarovanje presihajočih jezer Zgornje Pivke in Javornikov, ki so bila izdelana leta 2013.
Zavarovano območje je tako prezavarovano v nasprotju glede na strokovne podlage in zato
nezakonito ter s tem neustavno. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je Občino Pivka pozvalo
k razveljavitvi sporne 8. točke drugega odstavka 11. člena odloka o KPPPJ, ker pa tega ni
storila, vlada pred ustavnim sodiščem zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti in
zakonitosti navedene točke.
Vir: MOP
Dodelitev sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004
Vlada RS je dodelila sredstva za rekonstrukcijo stanovanjskih stavb za dve vlogi v višini
79.089 EUR, hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za eno vlogo v višini 93.793 EUR,
obnovo kulturnih spomenikov za tri vloge v višini 402.749 EUR in rušenje objektov, ki ogrožajo
okolico za pet vlog v višini 109.743 EUR.
Prav tako je vlada potrdila končni obračun in končno višino sredstev za rekonstrukcijo
stanovanjskih stavb za eno vlogo v višini 92.146 EUR, nadomestno gradnjo stanovanjskih
stavb za eno vlogo v višini 133.612 EUR, rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjskih
stavb za tri vloge v višini 88.626 EUR, obnovo kulturnih spomenikov za eno vlogo v višini
95.099 EUR in obnovo stavb lokalne infrastrukture za 8 vlog v višini 668.819 EUR.
Sredstva se bodo dodelila na podlagi potrjenih situacij o izvedenih delih.
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih
uslužbencev za delo v tujini
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih
uslužbencev za delo v tujini ter jo objavi v Uradnem listu RS.
Zaradi spremembe indeksa življenjskih stroškov v Organizaciji združenih narodov (OZN), se
posledično spreminja tudi omenjena Uredba. Indeks življenjskih stroškov OZN se spreminja
trikrat letno, in sicer 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra.
Zadnja sprememba indeksov je bila julija 2015. Najnovejše spremembe, ki se nanašajo na
indekse OZN se pričnejo uporabljati 1. februarja 2016.
Vir: MJU
Vlada izvršila prenos pravic proračunske porabe
Vlada RS je na današnji redni seji izvršila prenos pravic porabe pri več proračunskih
uporabnikih.
Ministrstvo za finance – Finančna Uprava RS je predlagala prerazporeditev pravic porabe v
skupni višini 380.929,80 EUR na Ministrstvo za javno upravo: Na podlagi treh sklenjenih
sporazumov o prenosu skupaj 10 delovnih mest in finančnih sredstev iz Finančne uprave
Republike Slovenije (FURS) na Ministrstvo za javno upravo (MJU), je Ministrstvo za finance
predlagalo Vladi RS, da prerazporedi 342.151,47 EUR za plače ter 38.778,33 EUR za
materialne stroške iz FURS na MJU.
Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini
6.000.000,00 EUR v okviru svojega finančnega načrta: Ministrstvo za okolje in prostor
prerazporeja sredstva iz Proračunske postavke Infrastruktura za HE Brežice, šifra NRP 251108-0013 na plačne postavke MOP z organi v sestavi v višini 6 mio EUR. Sredstva se
prerazporejajo v skladu z ZIPRS 2016/2017.
Ministrstvo za zdravje je predlagalo prerazporeditev v skupni višini 48.192,83 EUR na
Ministrstvo za javno upravo: Ministrstvo za zdravje je predlagalo prerazporeditev pravic porabe
v skupni višini 48.192,83 EUR, in sicer s proračunskih postavk Plače in Materialni stroški pri
Ministrstvu za zdravje na proračunski postavki Plače in Materialni stroški pri Ministrstvu za
javno upravo. Pravice se prerazporeja na podlagi sklepa Vlade RS št. 47803-140/2015/13
zaradi prerazporeditve javne uslužbenke iz Ministrstva za zdravje na Ministrstvo za javno
upravo.
Informacijski pooblaščenec je predlagal prerazporeditev pravic porabe v skupni višini
30.000,00 EUR v okviru svojega finančnega načrta: Informacijski pooblaščenec je predlagal
prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 30.000,00 EUR, in sicer iz postavke Investicije in
investicijsko vzdrževanje na postavko Plače. Prerazporeditev se predlaga na podlagi
Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave, Dogovora o ukrepih na področju
stroškov dela ter drugih ukrepih v javnem sektorju za zagotovitev manjkajočih sredstev za
plače proračunskih uporabnikov.
Vir: MF
Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad
revidiranjem.
Računsko sodišče Republike Slovenije je 18. maja 2015 vladi predložilo revizijsko poročilo
Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. V njem med
drugim tudi ugotavlja, da mora imeti ustanovitelj posamezne javne agencije za njeno
ustanovitev podlago v posebnem zakonu, javna agencija pa se ustanovi z ustanovitvenim
aktom. Nadalje revizijsko poročila navaja primere, ko javne agencije niso imele
ustanovitvenega akta – med njimi je tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Vlada je na 46. redni seji 16. 7. 2015 sprejela odzivno poročilo na omenjeno revizijsko
poročilo. V odzivnem poročilu so navedeni tudi popravljalni ukrepi in načrtovane aktivnosti v
zvezi z ustanovitvenimi akti javnih agencij.
Vlada je 8. 10. 2015 naložila ministrstvom, da do 1. decembra 2015 pregledajo ustanovitvene
akte javnih agencij in jih, če je to potrebno, uskladijo z Zakonom o javnih agencijah.
Glede na to, da je bilo v revizijskem poročilu ugotovljeno, da Agencija za javni nadzor nad
revidiranjem nima ustanovitvenega akta, se na podlagi ZJA v zvezi z Zakonom o revidiranju
določa Sklep o ustanovitvi Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
Vir: MF
Vlada sprejela Poročilo o aktivnostih v zvezi s Porevizijskim poročilom Računskega
sodišča
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o aktivnostih v zvezi s pozivom
Računskega sodišča Republike Slovenije za ukrepanje za odpravo nepravilnosti na Ministrstvu
za finance, vezanih na Porevizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije
»Popravljalni ukrepi pri reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2014« z dne 14.
12. 2015.
Ministrstvo za finance je pripravilo poročilo za drugo točko poziva. Ministrstvo za finance bo
skladno z dogovorom na sestanku med Računskim sodiščem Republike Slovenije in
Ministrstvom za finance, ki je potekalo 22. 1. 2016, in v sodelovanju z Ministrstvom za
gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je resorno pristojno za Slovenski podjetniški sklad (nadalje
SPS), pripravilo spremembo zakonodaje in ostalih aktov, kar bo omogočalo, da bo SPS vse
posle izvajal v svojem imenu in za svoj račun.
Vir: MF
Vlada podprla odgovor ministra Karla Erjavca na vloženo interpelacijo
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti
ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca ter ministrov odgovor v celoti podprla.
Minister Erjavec v odgovoru zavrača vse očitke iz interpelacije, ki jo je zoper njega 7. januarja
2016 vložila skupina poslank in poslancev Državnega zbora RS.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z drugim poročilom medresorske delovne skupine za prenovo
registrske zakonodaje
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z drugim poročilom o delu medresorske delovne
skupine za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji. Temeljna naloga medresorske
delovne skupine je priprava strokovnih podlag za prenovo določb Zakona o gospodarskih
družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, ki se nanašajo
na registrske postopke in sistem Vse na enem mestu.
Eden do pomembnejših ciljev prenove registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji je skladno z
izhodišči približati postopke vpisa poslovnih subjektov, ki se danes vpišejo v poslovni register
Slovenije šele po vpisu v primarni register, evidenco ali razvid pri pristojnih registrskih organih,
postopkom vpisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov poslovni /
sodni register v sistemu Vse na enem mestu (sistem VEM). Sistem VEM je v slovenskem in
širšem evropskem prostoru prepoznan kot vzorčen model, poslovna praksa in standard
vpisovanja poslovnih subjektov v poslovni / sodni register.
Delovna skupina bo naslednje poročilo vladi podala v začetku maja letos.
Projekt prenove registrske zakonodaje bo zaradi zelo obširnega obsega potrebnih prilagoditev
drugih predpisov predvidoma zaključen konec leta 2016.
Vir: MGRT
Vlada sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Filmskega
sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo
Republike Slovenije
Na 72. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah
Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski
filmski center, javno agencijo Republike Slovenije.
Sklep obsega spremembe na področju državnih pomoči za spodbujanje filmske produkcije in
na področju pomoči de minimis, skladne z zadevnimi uredbami Evropske komisije.
Spremembe zadevajo obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju ter vsebino akta o izvedbi
postopka izbire projektov ter pogojev in meril za izbor projektov, in sicer tako, da se morajo
upoštevati veljavna shema državne pomoči glede kulturne vsebine, vezanosti na ozemlje,
kumulacije sredstev in intenzivnosti pomoči, spodbujevalni učinek, kot ga določa Uredba
komisije EU št. 651/2014, možnost, da se v skupnem znesku državne pomoči za filmsko
produkcijo upošteva tako sredstva za razvoj, produkcijo, promocijo in distribucijo, obveznost
upoštevanja enotnega podjetja pri določitvi dopustnega zneska po shema de minimis pomoči,
obveznost upoštevanja poravnanih obveznosti iz naslova nedovoljenih pomoči, obveznosti do
ministrstva za kulturo in Filmskega studia Viba film Ljubljana.
Poleg navedenega spremembe zadevajo uskladitev členov, ki opredeljujejo usmeritve pri
določanju letnih nalog, ciljev in pričakovanih rezultatov javne agencije.
Vir: MK
Vlada dala predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda Pokrajinski arhiv
Nova Gorica za obdobje 2016-2020
Na 72. redni seji je Vlada Republike Slovenije dala predhodno mnenje k strateškemu načrtu
javnega zavoda Pokrajinski arhiv Nova Gorica za obdobje 2016-2020.
Strateški načrt upošteva cilje in prioritete Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 20142017 ter sledi namenu, zaradi katerega je bil arhiv ustanovljen. Strateški načrt Pokrajinskega
arhiva Nova Gorica je prav tako skladen z določbami četrtega odstavka 35. člena Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj obsega programske usmeritve in predviden
obseg programa, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja
ter podlage za kadrovski načrt.
V načrtu zastavljeni cilji so ambiciozni, vendar izkazujejo upoštevanje realnih ocen materialnih
okoliščin delovanja arhiva v naslednjem strateškem obdobju.
Vir: MK
Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu pisma o sodelovanju z UNICEF na
področju položaja otrok beguncev in migrantov v Sloveniji
Vlada RS se je seznanila z informacijo o podpisu pisma o sodelovanju s Skladom Združenih
narodov za otroke (United Nations Children's Fund - UNICEF) na področju položaja otrok
beguncev in migrantov v Republiki Sloveniji.
Na pobudo UNICEF je 15. in 16. oktobra 2015 v Sloveniji potekala opazovalna misija UNICEF,
ki je bila namenjena oceni položaja otrok in žensk med begunci in migranti na zahodno
balkanski poti. Na podlagi krepitve begunskega vala na poti preko Slovenije ter dodatne misije
UNICEF za oceno humanitarnih potreb 23. oktobra 2015 je UNICEF priporočal krepitev
ukrepov za varovanje položaja in pravic otrok beguncev in migrantov v sprejemnih in
nastanitvenih centrih, s posebnim poudarkom na otrocih brez spremstva, ter za pomoč
staršem z majhnimi otroki. Ob tem je UNICEF, upoštevajoč pogovore v okviru opazovalnih
misij s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve RS ter Uprave RS za zaščito in reševanje,
ponudil pomoč na področju varovanja otrok.
Pomoč bo izvedena v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve RS, Upravo RS za
zaščito in reševanje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter
slovenskimi nevladnimi organizacijami v obliki napotitve strokovnjakov UNICEF za izvedbo
tehnične pomoči na terenu. Ukrepi bodo obsegali izobraževanja za delujoče osebje na terenu
na temo pravic in varovanja otrok, vzpostavitev otrokom prijaznih prostorov v okviru
sprejemnih in nastanitvenih centrov, ki jih bodo upravljale slovenske nevladne organizacije, ter
pomoč pri zagotavljanju higienskih standardov v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami in
slovenskimi nevladnimi organizacijami. Tehnična pomoč predvideva delovanje strokovnjakov
UNICEF za obdobje do 14 mesecev, pri čemer bo prilagojena potrebam in razmeram na
terenu ter usklajena z ministrstvi in vladnimi službami. Pomoč tehnične misije bo zagotovljena
takoj po podpisu pisma.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi za oceno ustavnosti Zakona
o bančništvu
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi za
oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu.
Državni zbor je prejel pobudo za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in
350.a člena Zakona o bančništvu. Državni zbor je na podlagi Poslovnika Državnega zbora
pozval Vlado RS, da pripravi mnenje o zahtevi predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.
V zvezi s predlogom za zadržanje je treba poudariti, da je do prenehanja vrednostnih papirjev,
katerih imetništvo zatrjujeta predlagatelja, že prišlo. To pa pomeni, da predlagatelja ne
izkazujeta pravnega interesa za zadržanje izvajanja zakona.
Ker se navedbe v pobudi ne razlikujejo od navedb drugih pobudnikov, ki so predlagali presojo
ustavnosti določb istih členov ZBan-1, in je vlada na te navedbe že podala svoje mnenje, se
vlada v izogib ponavljanju istih argumentov v celoti sklicuje na svoje mnenje o pobudah za
oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu,
ki ga je sprejela 6. 11. 2014 in ga tudi posredovala Ustavnemu sodišču RS in DZ RS.
V mnenju vlade je navedeno, da so vsi posegi v ustavne pravice utemeljeni v tretjem odstavku
15. člena Ustave Republike Slovenije, ki dovoljuje poseg v ustavne pravice, če to zahtevajo
pravice drugih, ter da omenjeni poseg prestane test sorazmernosti. Poseg v pravice drugih je
utemeljen, ker se z izpodbijanimi določbami teži k stabilnosti finančnega sistema in varstvu
deponentov. Poseg prestane test sorazmernosti, saj izpodbijane določbe zahtevajo, da so
imetniki finančnih instrumentov, ki prenehajo na podlagi izpodbijanih določb, poplačani najmanj
v znesku, ki bi ga dobili, če bi bil nad banko začet stečajni postopek.
Vir: MF
Vlada sprejela predlog stališča RS do predloga uredbe o skupnih predpisih na področju
civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije EU za varnost v letalstvu
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in
ustanovitvi Agencije EU za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) 216/200. Predlog
stališča bo vlada poslala v odločanje Državnemu zboru RS.
Republika Slovenija načeloma podpira sprejem predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije EU za varnost
v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) 216/2008 in predvsem pozdravlja:
• celovito vključitev in poenotenje področij, ki so bila že doslej urejena z izvedbenimi
predpisi k uredbi, kot so na primer kabinsko osebje, ATM/ANS in podobno,
• uvedbo tako imenovanega »opt-in« sistema za državne zrakoplove,
• ureditev brezpilotnih zrakoplovov, ki bo vključevalo tudi certifikacije, projektiranje,
proizvodnjo, vzdrževanje in operacije ter prav tako licenciranje osebja,
• možnost, da se trajanje izjeme ali odstopanja od zahtev osnovne uredbe in njenih
izvedbenih predpisov določi v trajanju do 8 mesecev (doslej je bilo to možno trajanje
izjeme določiti največ do 2 mesecev).
Evropska komisija je pripravila predlog zelo obsežnih sprememb ureditve celotnega civilnega
letalstva. Slovenija bo podala preučitveni pridržek na celoten dokument zaradi obsežnosti
gradiva z namenom, da lahko gradivo na ustrezen način preučijo tudi drugi organi RS.
Vir: MzI
RS podpira poenostavitev prava EU
Vlada RS je danes na redni seji sprejela stališče, da Republika Slovenija podpira prizadevanja
na evropski ravni po poenostavitvi in pojasnitvi prava Evropske unije. V tem okviru Republika
Slovenija podpira namen in cilje predloga direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o
določenih vidikih prava družb, ki pomeni kodifikacijo direktiv 82/891/EGS, 89/666/EGS,
2005/56/ES, 2009/101/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in aktov o njihovih spremembah.
Kodifikacija predpisov Evropske unije, ki so bili pogosto spremenjeni, je pomembna, ker
omogoča jasnejša in preglednejša pravila Evropske unije.
Ključni cilj predloga direktive je prispevati k poenostavitvi in pojasnitvi pravil EU z namenom,
da bi ta postala jasnejša in dostopnejša vsem državljanom EU. Ta cilj je mogoče doseči le, če
predpisi, ki se spreminjajo, ne ostanejo razpršeni, ampak se združijo oziroma se opravi
postopek kodifikacije. Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od
bistvenih načinov, ki povečujejo jasnost, razumljivost in preglednost pravil EU.
Gre za kodificirano besedilo direktiv, ki so bile v preteklosti že prenesene v slovenski pravni
red, nova direktiva ne vsebuje nikakršnih vsebinskih sprememb, temveč zaradi jasnosti in
preglednosti vse sprememb združuje v en sam predpis.
Vir: MGRT
Vlada sprejela stališče RS k Predlogu sklepa Sveta o podpisu Protokola o spremembi k
Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih
tistim iz Direktive Sveta o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog
sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med
Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta
2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Slovenija predlog
Sklepa Sveta o podpisu Protokola podpira.
Med EU in Kneževino Andoro je sklenjen Sporazum o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive
Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Sporazum
velja od 1. 1. 2005 dalje.
V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bil v letu 2014 na
pobudo skupine G20 sprejet enotni standard poročanja v zvezi s podatki o finančnih računih. Z
Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja je določeno
razširjeno področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov v EU, saj zajema vse vrste
finančnih produktov (s posebnimi izjemami) v neposredni ali posredni lasti posameznikov ali
subjektov, ki niso javni subjekti (usklajeno z OECD enotnim standardom poročanja v zvezi s
podatki o finančnih računih). Glede na to, da je cilj in namen Direktive Sveta 2014/107/EU širši
od Direktive Sveta 2003/48/ES, je 18.3.2015 Evropska komisija sprejela predlog za
razveljavitev Direktive Sveta 2003/48/ES. Direktiva Sveta (EU) 2015/2060 z dne 10. novembra
2015 o razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v
obliki plačil obresti je bila 18. novembra objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je začela
veljati 8. decembra 2015.
Z namenom, da se preprečijo obveznosti dvojnega poročanja in tako prihranijo stroški za
davčne uprave in finančne institucije, je treba zagotoviti, da so dopolnitve veljavnega
sporazuma med EU in Kneževino Andoro v skladu z razvojem na EU in mednarodni ravni. To
povečuje davčno transparentnost v Evropi in predstavlja pravno podlago za implementacijo
OECD enotnega standarda avtomatične izmenjave med Kneževino Andoro in EU.
Pričakuje se, da bodo ustavna pravila Andore in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju
mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati
prvega januarja 2017, da bo Kneževina Andora lahko začela izvajati postopke dolžne skrbnosti
v januarju 2017 in prvič poročala po enotnem standardu septembra 2018. Kneževina Andora je
ena izmed 75 držav podpisnic OECD večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o
avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ki se je zavezala k sprejemu novega
mednarodnega standarda avtomatične izmenjave informacij za davčne namene in prvi
izmenjavi informacij o finančnih računih v letu 2018.
Evropska komisija zato predlaga, da Svet sprejme dva sklepa:
• o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med
Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih enakovrednim tistim iz Direktive
Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti
• o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med
Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive
Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.
Vir: MF
Vlada podprla predlog sklepa Sveta o podpisu ter začasni uporabi protokola k Evromediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Libanonom
zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k EU
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu, v
imenu Evropske unije in njenih držav članic, ter začasni uporabi protokola k Evromediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami
članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa
Republike Hrvaške k Evropski uniji.
Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih
držav članic, ter začasni uporabi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi
med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko
na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.
Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami
članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani je bil podpisan v Bruslju 1.
aprila 2002 in je začel veljati 1. aprila 2006. V skladu z Aktom o pristopu Republike Hrvaške
Republika Hrvaška pristopi k mednarodnim sporazumom, ki so jih podpisale ali sklenile
Evropska unija in njene države članice, in sicer na podlagi protokola k navedenim
sporazumom.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu memoranduma o soglasju
med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na
področju zračnih prevozov
Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve izvaja aktivnosti za
nasledstvo Sporazuma med vladama SFRJ in Ljudske republike Kitajske o civilnem zračnem
prometu, ki sta ga SFRJ in Kitajska podpisali leta 1972.
Besedilo memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike
Kitajske o sodelovanju na področju zračnih prevozov bo še predmet pogovorov oziroma
pogajanj med pristojnimi organi za civilno letalstvo obeh držav, saj besedilo predstavlja
slovenski predlog.
Besedilo memoranduma o soglasju lahko pristojni organ za civilno letalstvo v okviru svojega
delovnega področja dogovori tako, da se lahko čim bolj učinkovito izvede formalni postopek
nasledstva Sporazuma med vladama SFRJ in Ljudske republike Kitajske o civilnem zračnem
prometu ter da se skladno s potrebami letalske industrije zagotovijo možnosti za okrepitev
sodelovanja med državama na področju zračnih prevozov.
Ministrstvo za infrastrukturo je tudi prejelo informacijo pristojnega sektorja za pravo in pogodbe
ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, da so naklonjeni nasledstvu
navedenega sporazuma.
Vir: MzI
Odgovor vlade na vprašanje poslanca mag. Branka Grimsa o dejanskem koncu
schengna
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Državnega zbora
Republike Slovenije mag. Branka Grimsa, ki sprašuje o dejanskem koncu schengna, kot smo
ga poznali.
Republika Avstrija je v skladu z zakonodajo EU vzpostavila ponovno začasno mejno kontrolo
na svoji meji z Republiko Slovenijo. Za uveljavitev svoje legitimne pravice se je Republika
Avstrija odločila na podlagi trenutnih razmer, povezanih s povečanim tokom tujcev in velikega
števila tujcev, ki iščejo zatočišče v njihovi državi. Prav tako se trenutno sooča z močno
povečano stopnjo ogroženosti, tudi na področju terorizma. Zato so se v Republiki Avstriji
odločili in tudi najavili, da bodo na meji z Republiko Slovenijo, od koder velika večina tujcev
vstopa v njihovo državo, vzpostavili začasno mejno kontrolo, ki bo trajala najmanj do 15.
februarja 2016. Za vzpostavitev začasne mejne kontrole smo se pred časom odločili tudi v
Republiki Sloveniji, ko smo vzpostavili začasno mejno kontrolo na notranji schengenski meji z
Madžarsko. Sicer pa so poleg Slovenije in Avstrije v povezavi z aktualnim povečanim valom
tujcev začasno mejno kontrolo na notranjih schengenskih mejah vzpostavile tudi Norveška,
Nemčija, Francija, Švedska, Malta in Madžarska.
Po vzpostavitvi začasne mejne kontrole na meji z Republiko Slovenijo je možno vstopati v
Republiko Avstrijo na najmanj 55 točkah oziroma bivših mejnih prehodih. Tako kot pred
vzpostavitvijo ponovne začasne mejne kontrole morajo tudi sedaj vsi, ki potujejo preko meje,
posedovati potovalni dokument (osebna izkaznica, potni list). Republika Avstrija ni uzakonila
novih kazenskih določb oziroma kazni za sankcioniranje kršiteljev, ki ne posedujejo potrebnih
listin, ali tistih, ki nedovoljeno vstopijo v Republiko Avstrijo.
Po vzpostavitvi začasne mejne kontrole na avstrijsko-slovenski meji vse do danes nismo bili
obveščeni, da bi imeli slovenski državljani težave pri prestopu državne meje z Republiko
Avstrijo. Prav tako nismo bili obveščeni, da bi bil kdo oglobljen, ker je prestopil državno mejo
izven določenih točk, pri tem pa je izpolnjeval pogoje za vstop.
O koncu schengna, torej prenehanju veljavnosti ali uporabe določb Schengenskega
sporazuma in Schengenske konvencije med državami podpisnicami, ne moremo govoriti.
Postopke, povezane z vstopom tujcev na schengensko območje, opredeljuje samo del
zakonodaje schengenske skupnosti (Schengen Acquis). Menimo, da se je schengensko
območje znašlo pred izzivom, ki se nanaša na ožji segment prava Skupnosti. Krepi se
medsebojno sodelovanje držav pri boju s begunsko problematiko, terorizmom in varnostjo
nasploh. Pri tem schengenske države s polno razumnostjo sprejemajo tudi odločitve o ponovni
začasni vzpostavitvi mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah.
Vir: MNZ
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne posega v pravice obsojencev
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje, da določila Zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij ne posegajo v pravice obsojencev do ustreznega zdravstvenega varstva in zato niso v
neskladju z Ustavo Republike Slovenije.
Višje sodišče v Ljubljani je zahtevalo oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 24. člena
Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se glasi:
»Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo
ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev
kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja«.
Po mnenju Višjega sodišča je določba 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij v nasprotju z 18. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa
prepoved mučenja. Vlagatelj pojasnjuje, da je po njegovem mnenju sporna določba, ki je z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij začela veljati
4. 8. 2015. Namreč, ker je zakonodajalec prej veljavno določbo, da se obsojencu sme odložiti
izvršitev kazni zapora, če zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni – vsebinsko spremenil
tako, da se obsojencu sme odložiti izvršitev kazni zapora, če ni zmožen nastopiti kazni zaradi
bolnišničnega zdravljenja. Vlagatelj meni, da je nova določba s tem radikalno posegla v
primere, ko sicer bolnišnično zdravljenje obsojencu ni odrejeno, pa kljub temu zaradi obstoja
hude bolezni ni zmožen nastopiti kazni.
Vlada pa meni, da izpodbijana določba, ki se nanaša na bolnišnično zdravljenje kot razlog za
odlog izvršitve kazni zapora, ni v neskladju z 18. členom URS, saj je zakonodajalec z njo
zamejil možnosti zlorabe instituta odloga oziroma prekinitve kazni zapora, do katerih bi zaradi
normativne ohlapnosti določb lahko prihajalo, na način, da je oblikoval rešitev, ki je skladna z
ustavo in ustreznimi konvencijami in tako ne posega v pravico obsojenca do ustreznega
zdravstvenega varstva.
Glede ustreznosti odvzema svoboda osebam z izrazito slabim zdravstvenim stanjem, se je
Evropsko sodišče za človekove pravice, navezujoč na 3. člen Evropske konvencije o
človekovih pravicah, v preteklosti že opredelilo. Iz prakse ESČP v zvezi s tem izhajata
predvsem dve izrecni opredelitvi: 1. da naj se pri osebi, ki je hudo bolna in ji zavod za
prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: zavod) ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene
oskrbe, skladno s 3. členom EKČP, kazen zapora v zavodu ne izvrši; in 2. da izvršitev kazni
zapora v zavodu za osebo, ki je hudo bolna in za katero je v zavodu zagotovljena ustrezna
zdravstvena oskrba, ne pomeni kršitve 3. člena ESČP. Primeroma je tako stališče ESČP
zavzelo v primeru Helhal proti Franciji, ko se je ob presoji ustreznosti prestajanja kazni zapora
za obsojenca s hujšo obliko invalidnosti, za predmet presoje vzelo predvsem razmerje med
zdravstvenim stanjem obsojenca in zagotovljeno zdravstveno oskrbo v zavodu (in ne
invalidnost obsojenca same po sebi). ESČP se je pri tem sklicevalo na svojo ustaljeno sodno
prakso, povzeto v besedilu primera Xiros proti Grčiji, iz katere izhaja, da se pri presoji
skladnosti ravnanja s 3. členom EKČP, v zvezi s prestajanjem kazni zapora za hudo bolne
obsojence, ugotavlja obstoj ustrezne zdravstvene oskrbe glede na zdravstveno stanje
obsojenca, pri čemer se taka presoja opravi za vsak posamičen primer.
Vir: MP
Vlada je izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet
javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični
V svetu javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični
se kot predstavnika ustanovitelja razrešita Milena Vrenčur in Zdravko Fajmut. V svet javnega
zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični pa se kot
predstavnika ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 6. 12. 2017, imenujeta Vlasta
Kovačič Mežek in Jernej Verčkovnik.
Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike
ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja
oziroma izkušnje iz naslednjih področij:
• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,
• poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo,
financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s
stvarnim premoženjem JZZ, ipd.),
• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.
V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov
ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve
Protokola.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za
izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za
Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož,
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in
hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala
ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila
prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke
Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v
imenovanje Vladi RS.
Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga
zgornje kandidate.
Kot primerni kandidatki v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Nevenko Zaviršek in
Alenko Šik, ki sta že imenovani v svet Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični kot
predstavnici ustanovitelja, zato se ne imenujeta ponovno.
Vir: MZ
Vlada leta 2015 sprejela poročilo o izpolnjevanju Zakona o izvajanju temeljnih razvojnih
programov Slovenske vojske med letoma 2008 in 2015
Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske med letoma 2008 in 2015
je predstavljal podlago za načrtno ter nepretrgano zagotavljanje ključnih zmogljivosti pri
dolgoročnem razvoju Slovenske vojske. Zakon je določal, da najpomembnejše oziroma
prednostne naloge izvajanja v posameznem letu določi vlada. V letne načrte izvajanja
temeljnih razvojnih programov so se vključevali projekti, s katerimi so se zagotavljale ključne
operativne zmogljivosti vojske v daljšem časovnem obdobju, zlasti tiste, ki so bile dogovorjene
znotraj zavezništva kot obveznost države. V zakonu je bilo tudi opredeljeno, da morajo biti za
vse pogodbe, ki se sklepajo po tem zakonu, praviloma dogovorjene tudi protidobave blaga ali
storitev, skladno s smernicami, ki jih določa Vlada RS.
Zaradi varčevalnih ukrepov in posledično zmanjševanja sredstev, namenjenih Slovenski vojski,
je bila zadnja pogodba podpisana leta 2008. Po tem letu so se izpolnjevale že sklenjene
pogodbe, novih projektov pa ni bilo, čeprav je bila veljavnost zakona opredeljena do leta 2015.
Z zakonom je bilo predvidenih do 710 milijonov evrov, ki naj bi bili namenjeni dokončanju
omenjenih zmogljivosti med trajanjem zakona, v resnici pa je bilo porabljenih 121.843.600,96
evra sredstev. Znotraj zakona sta bila v celoti izvedena dva programa (LKOV JRKBO in
Radarji dolgega dosega) in eden delno (SKOV 8 x 8). Z zakonom načrtovane zmogljivosti so
tako dosežene le v manjši meri.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z informacijo o uvrstitvi slovenske Enote za iskanje in reševanje v
jamah v Evropski prostovoljni nabor
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o uvrstitvi slovenske Enote za iskanje
in reševanje v jamah v Evropski prostovoljni nabor vnaprej odrejenih zmogljivosti držav članic v
okviru mehanizma Unije za civilno zaščito.
Skladno z drugim odstavkom člena 86. A, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, je Uprava RS za zaščito in reševanje pristojna za uvrstitev določenih enot v
evidence sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih vodijo mednarodne organizacije, katerih
članica je Republika Slovenija, za pomoč v drugih državah.
Uprava RS za zaščito in reševanje bo predlagala, da se slovenska Enota za iskanje in
reševanje v jamah (Cave Search and Rescue Team Slovenia – CSAR) uvrsti, registrira in
certificira v Evropski prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic
v okviru mehanizma Unije za civilno zaščito za dobo treh let.
Enota CSAR je del Državne enote za hitre reševalne intervencije, ki je skladno z Uredbo o
organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč organizirana za
opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za pomoč drugim
državam. Enoto popolnjuje Jamarska reševalna služba Slovenije, ki ima status javne reševalne
službe po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, dodatno logistično podporo
pa izvajajo druge enote Državne enote za hitre reševalne intervencije.
Z vključitvijo slovenske Enote za iskanje in reševanje v jamah v Evropski prostovoljni nabor
predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic v okviru mehanizma Unije za civilno
zaščito Republika Slovenija pridobi enoto, ki bo ne le boljše opremljena in usposobljena,
temveč tudi certificirana za delovanje v mednarodnem okolju. Ob tem hkrati učinkovito
dobivamo evropska sredstva in razvijamo nišne zmogljivost na ravni EU, katerih druge države
kljub ogroženosti nimajo organiziranih.
Vir: MO
Vlada je izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet
javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje
V svetu javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje se kot predstavniki
ustanovitelja razrešijo Branko Suhadolnik, Gorazd V. Mravlje ter Alma Bernik. V svet javnega
zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje se kot predstavnike ustanovitelja do
izteka mandata sveta zavoda, do 14. 11. 2017, imenuje Alenka Šik, Monika Ivanuša ter Anica
Užmah.
Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike
ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja
oziroma izkušnje iz naslednjih področij:
• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,
• poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo,
financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s
stvarnim premoženjem JZZ, ipd.),
• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.
V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov
ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve
Protokola.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za
izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za
Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož,
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in
hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala
ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila
prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke
Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v
imenovanje Vladi RS. Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v
imenovanje predlaga zgornje kandidate.
Kot primerno kandidatko v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Nadjo Čobal, ki je že
imenovana v svet Psihiatrične bolnišnice Begunje kot predstavnica ustanovitelja, zato se ne
imenuje ponovno.
Vir: MZ
Vlada razrešila člana in imenovala članico Upravnega odbora Geološkega zavoda
Slovenije
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi dosedanjega člana in imenovanju
nadomestne članice Upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Geološki zavod
Slovenije.
Dosedanjega člana mag. Hinka Šolinca se iz upravnega odbora razreši zaradi prenehanja
delovnega razmerja na Ministrstvu za infrastrukturo in se imenuje nadomestno članico
Gabrielo Börc Smolič, do poteka mandata Upravnega odbora in sicer do 12. 2. 2018.
Vir: MIZŠ
Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanj "vitez Reda umetnosti in leposlovja
Francoske republike" Suzani Koncut, Andreju Medvedu in Nevenki Koprivšek
Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanj "vitez Reda umetnosti in leposlovja
Francoske republike" slovenskim državljanom Suzani Koncut, Andreju Medvedu in Nevenki
Koprivšek ter ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije.
Veleposlaništvo Francoske republike v RS je 17. decembra 2015 obvestilo Ministrstvo za
zunanje zadeve RS, da je ministrica za kulturo Francoske republike imenovala slovenske
državljane Suzano Koncut, Andreja Medveda in Nevenko Koprivšek za viteze Reda umetnosti
in leposlovja Francoske republike. Veleposlaništvo je podalo njihove obrazložitve in zaprosilo
za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi odlikovanj.
Suzana Koncut je velika poznavalka francoske literature, ljubiteljica gledališča in samostojna
prevajalka, katere ime je povezano s prevodi besedil klasičnih, modernih in sodobnih
francoskih avtorjev za najbolj prestižne slovenske založniške hiše. Je tudi avtorica prevodov
številnih filozofskih besedil in prejemnica Sovretove nagrade za novi prevod Flaubertove
Gospe Bovary.
Andrej Medved je eminenten predstavnik slovenske intelektualne in kulturne srenje ter od leta
1999 ustanovitelj in vodja založbe Hyperion. Založba objavlja dela velikih francoskih mislecev.
Kot kustos in eden od ustanoviteljev Obalnih galerij Piran je slednje spremenil v referenčno
točko sodobne umetnosti v Sloveniji, kjer so razstavljali številni francoski avtorji.
Nevenka Koprivšek je 17 let umetniški vodja festivala Mladi Levi, enega izmed
najpomembnejših kulturnih dogodkov v tem delu Evrope, na katerem vsako leto predstavi
najboljše stvaritve sodobne francoske produkcije. Podobno vlogo je opravljala v okviru svojega
zavoda Bunker, kjer je posebno mesto namenila francoskim umetnikom. Zaradi njene
predanosti Franciji in prizadevanj za ohranjanje evropske kulturne identitete je postala cenjena
partnerica Francoskega inštituta v Sloveniji in Francoskega veleposlaništva v Sloveniji.
Vir: MZZ
Vlada potrdila kandidaturo za člana Evropskega računskega sodišča
Vlada RS je na današnji redni seji potrdila kandidaturo Sama Jereba za člana Evropskega
računskega sodišča, predlagano s sklepom vlade 23. 12. 2015 in potrjeno s pozitivnim
mnenjem Odbora za zadeve Evropske unije pri DZ 22. 1. 2016. Vlada o kandidaturi za člana
Evropskega računskega sodišča obvesti Državni zbor in pooblašča Ministrstvo za finance, da
posreduje predlog kandidature za člana Evropskega računskega sodišča Generalnemu
sekretariatu Sveta EU.
Vlada je v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah
Evropske unije na 68. redni seji dne 23. 12. 2015 obravnavala predlog kandidature Sama
Jereba kot predstavnika RS za člana Evropskega računskega sodišča in predlog posredovala
Državnemu zboru.
V skladu z določili zakona je vladni predlog kandidature obravnaval Odbor Državnega zbora za
zadeve Evropske unije, ki je na podlagi prejetega gradiva, predstavitve kandidata ter
opravljene razprave z njim h kandidaturi podal pozitivno mnenje 22. 1. 2016 in ga posredoval
vladi.
Po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka in pred posredovanjem predloga kandidata
pristojnim institucijam EU mora vlada o predlogu obvestiti Državni zbor (11.b člen
ZSDZVZEU), pri čemer na mnenje delovnega telesa Državnega zbora ni vezana. Predlog
vlade mora biti obrazložen.
V skladu z navedenim je bilo vladi predlagano, da potrdi predlog kandidature, kot je bil
predlagan že s sklepom z dne 23. 12. 2015 in da pooblasti Ministra za finance, da o
kandidaturi, po tem, ko bo o odločitvi obveščen Državni zbor, obvesti Generalni sekretariat
Sveta EU.
Samo Jereb je univerzitetni diplomirani ekonomist s pridobljenim izpitom za preizkušenega
državnega revizorja. Zaposlen je na Računskem sodišču Republike Slovenije, sprva kot
vrhovni državni revizor (9 let), danes pa kot namestnik predsednika Računskega sodišča RS.
Ima odlične organizacijske, vodstvene, komunikacijske in računalniške kompetence.
Predlagani kandidat je zadolžen za izvajanje naslednjih nalog:
• odločanje v senatu računskega sodišča v vseh revizijah računskega sodišča, kjer je
podan ugovor na predlog revizijskega poročila, ne glede na področje dela,
• izvajanje nalog državnega notranjega revizorja na podlagi pooblastil predsednika
računskega sodišča (podajanje predlogov za izvedbo revizij, izdajanje soglasij k
podrobnim načrtom revizije, osnutkom in predlogom revizijskih poročil, sodelovanje v
izobraževalnih programih za revizorje in v komisijah za preizkušene državne revizorje,
predstavitev revizijskih poročil Državnemu zboru Republike Slovenije in drugim
zainteresiranim javnostim,..). Področje dela ni omejeno in se nanaša na vse
pristojnosti računskega sodišča in vse vrste revizij pri čemer neposredno spremlja in
nadzira polovico dela računskega sodišča.
V letu 2015 je bil posebej zadolžen za podrobnejše spremljanje izvedbe revizije pravilnosti in
smotrnosti vzpostavitve in delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in revizije smotrnosti
z vidika posledic največje investicije v preteklih letih (izgradnje bloka 6 Termoelektrarni
Šoštanj) na poslovni izid in denarni tok Holdinga Slovenskih elektrarn in Slovenskega
državnega holdinga.
Vir: MF
Vlada določila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za upravljavca
nepremičnin, neperspektivnih za Ministrstvo za obrambo
Vlada RS je na današnji seji določila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
za upravljavca nepremičnin v k. o. 2290 Kojsko, 1293 Veliki Obrež, 1536 Talčji Vrh, 383
Mezgovci, 380 Prerad, 381 Tibolci, 407 Moškanjci, 2577 Hrušica, 2579 Podgrad, 1608 Briga,
2306 Rožna dolina in 2074 Sorica, 47803-2/2016. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so
bila nekoč del vojaških nepremičnin, ki pa jih ministrstvo ne potrebuje za opravljanje svojih
nalog.
Na podlagi Zakona o obrambi in Uredbe o upravljanju z vojaškimi nepremičninami ministrstvo
upravlja navedene nepremičnine. Vse v gradivu omenjene nepremičnine so zemljiškoknjižno
urejene, lastnica nepremičnin pa je Republika Slovenija. Vpis nepremičnin na Republiko
Slovenijo je bil izveden na podlagi Uredbe o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin
bivše SFRJ na Republiko Slovenijo.
Vir: MO
RS bo brezplačno prenesla premoženje na Občino Ruše, Mestno občino Nova Gorica,
Občino Moravske Toplice in Občino Radovljica
Vlada RS je danes odločila, da Republika Slovenija sklene pogodbe o brezplačnem prenosu
državnega premoženja z Občino Ruše, Mestno občino Nova Gorica, Občino Moravske Toplice
in Občino Radovljica. Za podpis vseh pogodb je vlada pooblastila ministra za gospodarski
razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška.
Občina Ruše - izboljšanje standarda komunalne infrastrukture v Poslovni coni Bezena
Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine parc. št.
735/14 (ID 6295784), kmetijsko zemljišče v izmeri 690 m², parc. št. 735/16 (ID 6295782),
kmetijsko zemljišče v izmeri 302 m² in parc. št. 735/17 (ID 6295787), kmetijsko zemljišče v
izmeri 1.104 m² in pozidano zemljišče v izmeri 2.422 m², vse k.o. 664 – Bistrica pri Rušah, v
upravljanju Ministrstva za infrastrukturo in v lasti Republike Slovenije (zadevne nepremičnine).
Zadevne nepremičnine z vidika namenske rabe predstavljajo površine železnic in območja
centralnih dejavnosti. Nahajajo se v naselju Bezena, severno od regionalne železniške proge
Maribor – Prevalje ter v neposredni bližini industrijske cone Ruše.
Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi
izvedbe načrtovanega projekta »Ureditev dostopa do Poslovne cone Bezena v občini Ruše«
(načrtovani projekt).
Občina bo za potrebe nemotenega delovanja gospodarskih subjektov in za izboljšanje
standarda komunalne infrastrukture v Poslovni coni Bezena uredila dostopa do Poslovne cone
Bezena, zgradila nov pločnik na severni strani cestišča v dolžini cca. 360 m in širini 1,5 m,
izvedla asfaltno preplastitev obstoječe javne ceste v dolžini cca. 380 in širini 6,0 m, fekalno
kanalizacijo v dolžini cca. 300 m, obnovila cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo v
dolžini cca. 400 m ter obnovila cestni prepust ob prečkanju Kramarjevega potoka. Načrtovani
projekt bo izboljšal standard komunalne infrastrukture v Poslovni coni Bezena v občini Ruše.
Mestna občina Nova Gorica – Ureditev postajališča za avtodome
Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine, in sicer:
parc. št. 864/11 (ID 1211402) – pozidano zemljišče v izmeri 145 m,² parc.št. 864/12 (ID
3562491) - pozidano zemljišče v izmeri 124 m², parc. št. 864/13 (ID 1378723) - pozidano
zemljišče v izmeri 124 m², parc. št. 864/14 (ID 2890440) - pozidano zemljišče v izmeri 147 m²
in parc. št. 864/15 (ID 208487) - pozidano zemljišče v izmeri 64 m², vse k.o. 2303 - Solkan, v
upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in v lasti Republike Slovenije (v
zadevne nepremičnine).
Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi
načrtovanega projekta »Ureditev postajališča za avtodome«.
Občina bo v zvezi z načrtovanim projektom na zadevnih nepremičninah izvedla celovito
ureditev osmih parkirnih mest za avtodome, ki bodo namenjena predvsem urbanem postanku
in oskrbi avtodomov. Parkirišča bodo povezana z obstoječim parkiriščem in obračališčem
mestnega avtobusa prometa. Občina bo do parkirišč uredila dostopne poti, površine za pranje
in izlivanje vode v asfaltni in tlakovani izvedbi, parkirna mesta bodo komunalno urejena z
vodovodnimi, kanalizacijskimi in električnimi priključki, postavila bo rampo in parkirni avtomat,
uredila bo ustrezno razsvetljavo parkirnih površin in prometno signalizacijo, prav tako pa bo
postavila informacijsko točko, kjer bodo obiskovalci dobili celovite informacije o turistični
ponudbi občine in regije.
Občina Moravske Toplice - Zagotovitev prostorov za kmetijsko in izobraževalno
dejavnost
Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino so nepremičnine, in sicer:
parc. št. 617/0 (ID 754255), parc. št. 618/0 (ID 754256), parc. št. 619/0 (ID 2097419), parc. št.
620/0 (ID 2602421), parc. št. 654/0 (ID 2602422), parc. št. 655/0 (ID 2265646), parc. št. 656/0
(ID 4616800), parc. št. 657/0 (ID 2097420) in parc. št. 658/0 (ID 4448927), vse k.o. 88 –
Prosenjakovci, v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v lasti Republike Slovenije (v
zadevne nepremičnine).
Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi
načrtovanega projekta »Zagotovitev prostorov za kmetijsko in izobraževalno dejavnost«.
Na podlagi načrtovanega projekta, se bodo na zadevnih nepremičninah izvajale kmetijske
dejavnosti, ki bodo zajemale pridelavo in predelavo žit, okopavin, zelenjave, zelišč in sadja ter
živinorejo z vzrejo živali. Izvajale se bodo tudi izobraževalne dejavnosti, ki bodo zajemale
organizacijo naravoslovnih dni za šole, izvajanje strokovnih delavnic na temo ekološkega
kmetijstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, nege in hranjenja živali ter izvajanje poklicne
rehabilitacije in usposabljanje težko zaposljivih oseb.
Občina bo na podlagi načrtovanega projekta na zadevnih nepremičninah izvedla obnovitvena
dela na objektu, na katerem bo izvedla pleskanje prostorov, zamenjavo keramičnih površin,
obnovila bo električne in strojne instalacije, ter sistem ogrevanja z zamenjavo kotla za kurjavo,
preuredila bo kletne prostore v sušilnico za pridelke, zgradila bo pomožni kmetijski objekt za
izvajanje načrtovanega projekta, celovito bo uredila okolico objekta in obdelala ter pripravila bo
posamezna kmetijska zemljišča za setev posevkov.
Občina Radovljica – Izgradnja novega pokopališča v Begunjah
Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi
izvedbe načrtovanega projekta »Izgradnja novega pokopališča v Begunjah« (v nadaljevanju:
načrtovani projekt).
Občina bo na podlagi načrtovanega projekta zgradila nov objekt paviljonskega tipa za obrede
verskih skupnosti in izvajanje obreda pokopa, 730 novih grobov, od tega 400 klasičnih zelenih
grobov in 200 klasičnih cvetličnih grobov ter 130 žarnih grobov, prostor za raztros, 32 novih
parkirnih mest, kamniti zid v višini 2 m, ki bo ogradil pokopališče in vstop na pokopališče s
kovinskimi vrati, uredila in razširila bo obstoječo cesto do pokopališča z izgradnjo novega
pločnika, uredila bo prostor za zabojnike in ločevanje odpadkov, notranje poti z enotno urbano
opremo in nameščenim klopmi ter vodnjaki, območje pokopališča bo ozelenila, obnovila bo
kanalizacijo, namestila bo novo osvetlitev območja in uredila dodatno prometno signalizacijo.
Vir: MGRT
Spremembe v Svetu Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva,
internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije
Vlada RS je danes na redni seji razrešila člana Sveta Javne agencije Republike Slovenije za
spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije dr. Stanislava
Raščana in namesto njega do konca mandata razrešenega člana imenovala dr. Roberta
Kokalja, kot predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve. Razrešila je tudi Andreja Prebila kot
predstavnika Turistično-gostinske zbornice.
Svet agencije ima skladno s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za
spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije sedem članov.
Razrešitev članov sveta agencije je določena v 13. členu omenjenega sklepa. Vlada lahko
člana sveta agencije predčasno razreši tudi v primeru, če to član sam zahteva.
Dne 23. 12. 2015 je član sveta agencije, dr. Stanislav Raščan Javni agenciji RS za
spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije posredoval
odstopno izjavo, na podlagi katere odstopa z omenjene funkcije.
V 25. členu Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje
podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije je določeno, da svet Javne
agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in
turizma, ki je oblikovan v skladu s sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije
za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma nadaljuje delo do
poteka mandatov njegovih članov, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo sklepa.
S Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma je
bila ustanovljena nova agencija, ki opravlja dejavnost načrtovanja in izvajanja politike trženja
celovite turistične ponudbe. V Svet navedene agencije se med drugim imenuje tudi
predstavnika iz turističnega gospodarstva, ki ga predlaga Turistično-gostinska zbornica
Slovenije. Glede na to, da je dejavnost načrtovanja in izvajanja politike celovite turistične
ponudbe prevzela nova agencije (STO) je v drugem odstavku 25. člena Sklepa o ustanovitvi
Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih
investicij in tehnologije določeno, da mora ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in
tehnologijo v enem mesecu od uveljavitve sklepa izvesti postopke in pripraviti predlog za
razrešitev člana Sveta agencije, ki je predstavnik Turistično gostinske zbornice Slovenije.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zato Vladi RS predlaga, da razreši
dosedanjega člana Sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva,
internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Andreja Prebila, kot predstavnika Turistično
gostinske zbornice.
Vir: MGRT
Spremembe v Medresorski delovni skupini za prenovo zakonodaje
Vlada RS je danes na redni seji razrešila Barbaro Rižnik Miklavc iz Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo in mag. Marijo Remic iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve z mesta članic Medresorske delovne skupine za prenovo registrske
zakonodaje in za članice omenjene skupine imenuje Adriano Čegec iz Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo, Polonco Bogataj, Damjano Bogataj Demšar in Ano Kavčič,
vse iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Ivo Knap iz
Ministrstva za notranje zadeve.
V medresorski delovni skupini za prenovo registrske zakonodaje so:
• mag. Dušan Pšeničnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za
• gospodarski razvoj in tehnologijo, kot vodja,
• mag. Mojca Kunšek, direktorica Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in
• storitve, kot namestnica vodje,
• Jana Ahčin, generalna direktorica Finančne uprave Republike Slovenije, kot članica,
• Matija Kodra, Ministrstvo za javno upravo, kot član,
• Adriana Čegec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot članica,
• Aleš Gorišek, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot član,
• Helena Rus, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot članica,
• Slavko Patekar, Ministrstvo za javno upravo, kot član,
• Aljaž Perme, Ministrstvo za pravosodje, kot član,
• Martina Verbančič, Ministrstvo za finance, kot članica,
• Polonca Bogataj, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
kot članica,
• mag. Teja Batagelj, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
kot
• članica,
• Irena Murnc, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot
članica,
• Damjana Bogataj Demšar, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve, kot
• članica,
• Ana Kavčič, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot
članica,
• mag. Ksenija Zeilhofer Orehek, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot članica,
• Tomaž Andrejka, Finančna uprava Republike Slovenije, kot član,
• Irena Verčič, Finančna uprava Republike Slovenije, kot članica,
• Iva Knap, Ministrstvo za notranje zadeve, kot članica.
Vir: MGRT