73. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 3. februar 2016 73. redna seja Vlade RS Vlada sprejela sklep o okrepljenem sodelovanju Republike Slovenije v Globalni protiteroristični koaliciji Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o okrepljenem sodelovanju Republike Slovenije v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), in sicer s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu globalne koalicije, vzpostavljenem pri Osrednjem vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi (US CENTCOM), z donacijo oborožitve in opreme (1.262 kosov avtomatskih pušk, 8 minometov in strelivo) ter s sodelovanjem z do 15 pripadniki Slovenske vojske pri usposabljanju pripadnikov oboroženih sil iraškega Kurdistana (Pešmerg). Namero, da Republika Slovenija okrepi sodelovanje v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), sta po obravnavi na seji 2. februarja 2016 podprla Odbor za obrambo in Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Slovenija aktivno sodeluje, podpira in se pridružuje mednarodnim pobudam in ukrepom v boju proti terorizmu, sprejetim predvsem v okviru OZN, EU, Nata, OVSE in Sveta Evrope. V povezavi z navedenim Slovenija od leta 2014 sodeluje tudi v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), ki jo sestavlja 65 držav (vključene so vse članice Nata in skoraj vse članice EU). Do zdaj je Slovenija sodelovala pri boju proti tujim terorističnim borcem, preprečevanju financiranja terorizma, boju zoper ideologijo Daesh in na humanitarnem področju. Slovenija se s predvidenim okrepljenim in aktivnim prispevkom posredno vključuje v reševanje glavnih globalnih izzivov, ki zadevajo tudi našo nacionalno varnost (nelegalne migracije, begunska problematika ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu), pri samem izvoru njihovega nastanka. Zgolj preventivno delovanje doma pri tovrstnih kompleksnih in čezmejnih grožnjah namreč ne zadošča. Vir: MO Vlada omejila možnost zlorab pri uveljavljanju osebnega stečaja Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Institut osebnega stečaja je bil v luči nekaterih odmevnejših primerov konec lanskega leta predmet širše javne in strokovne razprave, v kateri so bile identificirane predvsem možnosti za dodatno nadgradnjo in zamejitev zlorab tega instituta. Ministrstvo za pravosodje je k spremembam pristopilo prioritetno, tudi v luči tega, da se dodatne varovalke pred zlorabami uveljavijo čim prej in veljajo za čim širši krog – konkretno bodo recimo dodatne varovalke pri ovirah za odpust obveznosti prišle v poštev pri vseh postopkih, kjer sodišče še ni sprejelo sklepa o odpustu obveznosti. Iz tega vidika je čimprejšnja obravnava in uveljavitev novele v interesu zamejitve potencialnih zlorab, odlašanje s sprejemom pa temu cilju škodi. Predlog zakona skozi vrednostno usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, na novo definira namen odpusta obveznosti in opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje premoženja pred začetkom stečajnega postopka in premoženja (npr. plače), pridobljenega med preizkusnim obdobjem). Predlog zakona določa dve temeljni skupini ovir proti odpustu obveznosti: (1) v prvo skupino spadajo ovire, ki se nanašajo na: • pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu; • položaj, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let – so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, po novem pa tudi v primeru, ko mu je bi odpust že zavrnjen ali razveljavljen; (2) v drugo skupino pa spadajo ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Vseh mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti, ni mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira v tretjem odstavku spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z generalno klavzulo, in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Zaradi lažjega dokazovanja obstoja ovire kot izpodbojne domneve predlog določa najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki pa glede na veljavno ureditev predstavljajo za dolžnika bistveno strožje pogoje, sočasno pa vestnim in poštenim dolžnikom ne poslabšuje položaja. Sodišče bo stečajnemu upniku v posebnih primerih (upnik na primer prejema osebne prejemke, nižje od socialnega minimuma ali pa le neznatno višje – ob odsotnosti drugega premoženja) na predlog upravitelja lahko tudi skrajšalo preizkusno obdobje. Če pri takem stečajnem dolžniku ne bo izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, bo sodišče določilo obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti. Na ta način bodo lahko na eni strani sodišča in upravitelji bolj individualizirano in vrednostno presojali ravnanja dolžnikov in njihove premoženjske, družinske in osebne razmere in stanja ter razloge za njihovo insolventnost, na drugi strani pa bo prenovljena ureditev upnikom in upravitelju nudila več možnosti in učinkovitejše varstvo proti morebitnim zlorabam instituta odpusta obveznosti. Predlog zakona vsebuje tudi naslednje dodatne kavtele, ki bodo zamejile možnost zlorab nižjega poplačila upnikov v osebnih stečajih: • podaljšuje se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – do konca preizkusnega obdobja; • podaljšuje se obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na pet let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem, daljšem obdobju, tako da poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami stečajnega dolžnika; • z namenom preprečiti dolžniku skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta in prenavlja institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, kjer upniki niso vezani na rok; • za stečajnega dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem, katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust obveznosti. Predlog zakona bo strožje pogoje za odpust obveznosti apliciral tudi na že odprte postopke, v katerih je sodišče že odločilo o dolžnikovem predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti in je tudi določilo preizkusno dobo. Ker pravni učinki odpusta obveznosti nastanejo šele na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, takšna rešitev ne bo v nasprotju z načelom sorazmernosti. Predlog po novem omogoča vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne družbe, zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se postopek poenostavljene prisilne poravnave omeji samo na mikro družbe. Vir: MP Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in ga predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem postopku. Predlog zakona vsebuje predvsem popravke in spremembe, ki so potrebne zaradi Uredbe (EU) št. 165/2014 o tahografu v cestnem prometu, ki tudi razveljavlja Uredbo (EGS) št. 3821/85. Na podlagi uredbe bo med drugim uveden nov pametni tehnološko naprednejši tahograf ter bodo posodobljeni in usklajeni postopki nadzora nad socialno zakonodajo v cestnem prometu (pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih voznikov). Obveznost uvedbe pametnega tahografa je predvidena za leto 2019, kar bo urejeno s posebnimi izvedbenimi akti Evropske komisije, ki bodo sprejeti v tem letu. Večina določb uredbe, se v delih, ki urejajo področja uporabe tahografov, vozniških kartic in tahografskih vložkov začne uporabljati v letu 2016. In s to novelo zakona se urejajo omenjena področja uredbe. Poleg navedenega pa predlog zakona vsebuje še nekatere manjše spremembe na področju tahografskih delavnic in kazenskih določb. Vir: MzI Vlada seznanjena z oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z oceno vpliva morebitne deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance na podlagi poročila o ekonomskih vidikih deregulacije Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Ministrstvo za finance je pripravilo oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, v kateri ocenjuje, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke. Analiza učinka deregulacije cen naftnih derivatov, preko spremembe marže distributerjev naftnih derivatov (distributerji) na javnofinančne prihodke, izkazuje zmanjšanje javnofinančnih prihodov. Vzrok za zmanjšanje javnofinančnih prihodkov bo povečanje marž distributerjev, kar bo vplivalo na cene in količine prodanih naftnih derivatov. Deregulacija cen naftnih derivatov bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte. Opravljena analiza kaže, da bo 1 % zvišanje cen naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 % pri bencinu in od 1,3 do 1,5 % pri dizelskem gorivu. Ocena vpliva morebitne deregulacije cen na javnofinančne prihodke temelji na podatkih dviga marže, ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih, ki smo jih ocenili na MF ter na podlagi ocen UMAR. Ocenjujemo, da se bodo povprečne marže za bencin dvignile za 15 % do 50 %, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 % do 80 %. Drobnoprodajne cene bi se ob navedenem dvigu marže, ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki velja na dan 18. 12. 2015, pri bencinu zvišale za 1,3 % do 4,3 % ter pri dizelskem gorivu za 4,1 % do 7,2 %. Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja, ki je za bencin -0,3 in za dizelsko gorivo od 1,3 do -1,5, ocenjujemo da bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina od 0,4 % do 1,3 % ter dizelskega goriva od 6,1 % do 9,4 %. Posledično bi se zaradi nižjih količin prodanih naftnih derivatov znižali javnofinančni prihodki od 39,5 mio EUR do 59 mio EUR letno. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin. Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž od 41 do 83 mio EUR. Predlog popolne deregulacije cen naftnih derivatov, zaradi občutnega vpliva na javnofinančne prihodke, ni sprejemljiv. Potrebno bi bilo oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki ne bi vplivale na stabilnost javnofinančnih prihodkov. Vir: MF Vlada izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov 8. februarja 2016 se izteče veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, zato je Vlada RS danes na redni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki sicer ostaja nespremenjena, začne veljati 9. februarja in bo veljala dva meseca. Uredba bo objavljena v Uradnem listu RS. Vir: MGRT Vlada se je seznanila z Informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob uvedbi morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob uvedbi morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov. Vlada je s sklepom z dne 6. 10. 2015 naložila Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), da v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) prouči druge možnosti zbiranja cen naftnih derivatov za potrebe poročanja Evropski komisiji ob morebitni liberalizaciji trga naftnih derivatov. Obvezno tedensko poročanje strukture cen naftnih derivatov na Evropsko komisijo v imenu Slovenije na podlagi Odločbe Sveta 1999/280/ES in Odločbe Komisije 1999/566/ES izvaja Ministrstvo za infrastrukturo. Ob deregulaciji trga naftnih derivatov je pričakovati, da se bodo cene na trgu prosto določale in lahko spreminjale tudi na dnevni ravni, odvisne pa bodo od cenovne politike trgovcev kot tudi lokacije bencinskih servisov. Poenostavljena rešitev nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti poročanja strukture cen naftnih derivatov Evropski komisiji ob liberalizaciji trga je mogoča ob zagotovitvi dodatnega poročanja podatkov o strukturi cen naftnih derivatov (NMB-95, NMB-98, dizelsko gorivo in KOEL) s strani največjih trgovcev z naftnimi derivati. Pogoj za zagotavljanje rednega poročanja je zagotovitev ustrezne pravne podlage za posredovanje podatkov s strani trgovcev. Potrebna je sprememba podzakonskega akta »Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti«, ki ga sprejme minister, pristojen za energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je že začelo izvajati potrebne aktivnosti za sprejem podzakonskega akta ministra. MzI ocenjuje, da bodo vse potrebne aktivnosti za nov način zbiranja cen naftnih derivatov za možnost izvajanja obveznosti poročanja Evropski komisiji zaključene do 9. 6. 2016. Do takrat Vladi RS predlagamo, da preko »Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov« podaljša regulacijo določanja cen vseh naftnih derivatov. Vir: MzI Slovenija uspešna pri koriščenju evropskih sredstev Vlada RS se je seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007– 2013. Iz poročila izhaja, da je bila država ob koncu leta 2015 uspešna pri koriščenju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. V primerjavi z letom pred nastopom aktualne vlade so se ne le povečala izplačila za EU projekte iz državnega proračuna, temveč je Slovenija konec decembra 2015 vstopila v krog petih najboljših držav članic EU na tem področju: iz 19. mesta v sredini leta 2014 smo v mesecu novembru 2015 zasedli 8. mesto, ob koncu leta 2015 pa kar 4. mesto. Slovenija je imela v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 4.101.048.636 evrov evropskih sredstev, do konca decembra 2015 pa je iz slovenskega proračuna za projekte izplačala 4.312.527.143 evrov (EU del), kar predstavlja 105,16 odstotkov razpoložljivih sredstev (odstotek je večji od 100 zaradi t. i. dodatnih pravic porabe; za ta ukrep se je vlada odločila leta 2012 s ciljem pospešitve črpanja in zmanjšanja možnosti izgube sredstev zaradi morebitne neuspešne izvedbe nekaterih projektov). Na drugi strani je bilo iz bruseljske blagajne doslej povrnjen maksimalen odstotek razpoložljivih sredstev - 95 odstotkov. Upravičenci so namreč morali vsa plačila izvajalcem izvršiti do 31. decembra 2015, zanje pa bo lahko Slovenija še do konca junija 2016 zahtevala povrnitev sredstev iz EU proračuna. Kot navedeno, je v skladu s pravili EU lahko Komisija za zdaj povrnila do 95 odstotkov pravic porabe, preostalih 5 odstotkov pa bo Slovenija prejela, ko bo iz Bruslja prejela potrjena končna poročila o izvajanju Operativnih programov obdobja 2007–2013, kar pričakujemo predvidoma konec leta 2017. S temi sredstvi je bilo v zadnjih devetih letih v Sloveniji sofinanciranih več kot 5000 projektov, ki so med drugim prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov: • • • • • • • • ustvarjenih je bilo več kot 45.000 delovnih mest, v investiranje v vse oblike znanja pa vključenih več kot 610.000 oseb, z neposrednimi subvencijami je bilo podprtih več kot 3.000 majhnih in srednjih podjetij, ki so rezultirala v 1.400 inovacijah in patentih ter spodbudila za 1,75 milijarde evrov zasebnih vlaganj, 2 zagotovljenih več kot 75.000 m nove raziskovalne oz. izobraževalne infrastrukture, vključno z nakupi raziskovalne opreme, 3 prenovljene fakultete s področja naravoslovja in tehnike, povečal se je delež javno veljavnih programov izobraževanja in usposabljanja, in sicer s 5 na 41 odstotkov zgrajenih 10 urgentnih centrov, do širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah je bil omogočen dostop 30.000 gospodinjstvom; več kot 14.800 novih širokopasovnih priključkov, • • • • • • • • izvedenih je bilo več kot 1000 projektov v lokalnih skupnostih, ki so prispevali k skladnejšemu razvoju, s pomočjo evropskih sredstev se je število turističnih kapacitet povečalo za več kot 11.800, število obiskovalcev v obnovljenih in revitaliziranih objektih kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture pa za 760.000, v aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti možnosti in spodbujanja socialne vključenosti ter institucionalne in administrativne usposobljenosti je vključenih preko 750.000 oseb, posodobljenih je bilo 155 km železniških prog, zgrajenih ali posodobljenih je bilo skoraj 90 km cest, skoraj 40 km kolesarskih povezav 2 ter več kot 130.000 m protihrupnih ograj, zgrajenih je bilo 5 centrov za ravnanje z odpadki, več kot 40 čistilnih naprav in več kot 670 km kanalizacijskega in več kot 1.100 km vodovodnega omrežja. na kanalizacijski sistem priključenih 150 tisoč prebivalcev, 400 tisoč prebivalcev pa je dobilo boljšo oskrbo in dostop do pitne vode, doseženo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 150 tisoč ton CO2 in prihranek končne energije za več kot 300 GWh. Vir: SVRK Vlada izdala Uredbo o začasnih izrednih pomočeh na trgih kmetijskih proizvodov za sektorja mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa Vlada RS je izdala Uredbo o začasnih izrednih pomočeh na trgih kmetijskih proizvodov za sektorja mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa. Zaradi nestabilnih razmer v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa v letih 2014 in 2015 se za stabilizacijo prizadetih sektorjev nameni pomoč EU v višini do 1.368.433 EUR ter nacionalna sredstva v višini do 1.368.433 EUR. Nacionalna sredstva se lahko uporabijo samo za povsem enak ukrep in pod enakimi pogoji, kot EU sredstva. Predviden rok za izplačila upravičencem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1853 je 30. 6. 2016. Pomoč, ki bo izplačana upravičencem, je za sektorja določena v razmerju vrednosti v slovenski živinorejski proizvodnji za leto 2014, kjer predstavlja sektor mleka in mlečnih proizvodov 36 % ter sektor prašičjega mesa 9 %, kar znaša 80 % oziroma 20 % skupne dodeljene pomoči. Finančna razdelitev sredstev med sektorja mleka in prašičjega mesa: Skupna sredstva (EU + nacionalna) : 2.736.866 EUR Mleko (80%): 2.189.492,80 EUR Prašiči (20%): 547.373,20 EUR Do pomoči proizvajalcem mleka bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in so v obdobju 1. 10. 2014 - 31. 3. 2015 oddali odkupovalcem mleka najmanj 7.750 kg mleka. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na dan oddaje zahtevka vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Do pomoči proizvajalcem prašičjega mesa bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so sporočili podatke o staležu prašičev v evidenco živali za leto 2015, kjer so izkazali najmanj tri GVŽ plemenskih prašičev in/ali dvajset GVŽ prašičev pitancev, ki so vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali in ažurno vodijo stalež v registru prašičev na gospodarstvu. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na dan oddaje zahtevka vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Vir: MKGP Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov Vlada RS je sprejela Uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Uredba v skladu z novo Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanj za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov) določa: • pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje; • mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za nadzor emisije snovi v zrak; • mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in ukrepe za nadzor emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov; • pravila ravnanja z odpadki in ostanki; • pogoje obratovanja; • zahteve za obratovalni monitoring emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju odpadne vode. Vsebine zahtev za obratovanje sežigalnic in naprav za sosežig so bile do sedaj določene v treh uredbah. Sprejeta uredba tako razveljavlja in nadomešča tri uredbe, s čimer je urejanje obratovanja sežigalnic in naprav urejeno preglednejše in bolj enotno. Z novo uredbo se zahteve za obratovanje in izpust emisij iz sežigalnic in naprav za sosežig ne spreminjajo. Novosti v Uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov glede na dosedanjo ureditev so: • uredba ne velja za naprave za toplotno obdelavo odpadkov z uplinjanjem ali pirolizo, če plini ne povzročajo emisij večjih od emisij zaradi sežiga zemeljskega plina; • uvaja se agregacijsko pravilo, po katerem se zmogljivosti več ločenih peči v napravi za sosežig seštevajo za namen izračuna skupne nazivne vhodne toplotne moči naprave za sosežig, če se odpadni plini teh peči izpuščajo skozi skupen odvodnik. Glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč se določijo mejne vrednosti emisij, pri čemer so običajno pri višjih močeh bolj stroge emisijske zahteve; • določajo se standardi za vzorčenje in merjenje emisije snovi v zrak. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje), na katerega se nova uredba sklicuje, ne navaja poimensko standardov. Nova uredba se sklicuje tudi na Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki navaja standarde za vzorčenje in merjenje emisije snovi v vodo, zato njihovo določanje v uredbi ni potrebno; • za meritev pretoka, pH-vrednosti in temperature odpadne vode se mora namestiti merilna oprema za izvajanje trajnih meritev in oprema za zapisovanje in vrednotenje teh podatkov. Preverjanje delovanja merilne opremo za trajne meritve je potrebno izvajati vsaj enkrat letno, kalibriranje merilne opreme pa najmanj enkrat na tri leta. Izvajanje trajnih meritev emisije snovi v zrak ter preverjanje in kalibriranje te merilne opreme je že predmet Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje; • v definiciji obstoječe naprave za sosežig se spreminja datum, povezan z dovoljenjem za to napravo. Namesto 28. december 2002 se določa 7. januar 2013. Za obstoječe naprave za sosežig so nekatere mejne vrednosti višje kot za nove naprave za sosežig. Definicija obstoječe sosežiglnice se ne spreminja in ostaja datumsko vezana na 28. december 2002; • nižje mejne vrednosti emisij SO2, NOx in skupnega prahu pri uporabi nekaterih vrst goriv v obstoječih in novih napravah za sosežig z vhodno toplotno močjo nad 50 MW; • predlog uredbe v primerjavi z veljavno uredbo o sežiganju odpadkov ne vsebuje več določb o pooblastilu za izdelavo ocene nevarnih odpadkov, ki jo mora imetnik odpadka zagotoviti pred oddajo v sežig ali sosežig, in določb o načinu izdelave ocene. Izhajajoč iz opredelitve, da je ocena nevarnih odpadkov del obratovalnega monitoringa, ki ga mora v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, zagotavljati povzročitelj obremenitve, je za izdelavo potrebno pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Zakon o varstvu okolja pa določa, da se način izdelave ocene ter pogoji, potrebni za pridobitev pooblastila, določijo s predpisom ministra, pristojnega za okolje. Vir: MOP Sprememba Uredbe o višini stroškov na področju meroslovja Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o višini stroškov na področju meroslovja, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. S to spremembo sta natančneje določena čas nastanka obveznosti plačila stroškov za overitve meril ter stroški za overitve tistih meril, ki se overjajo po predpisih, sprejetih na podlagi evropskih direktiv. Določena sta tudi nova tarifa na področju overjanja uteži. ter način zaračunavanja stroškov neposrednim uporabnikom državnega proračuna. Vložnik zahteve za overitve meril, ES overitev, EEC-prvo overitev meril, postopke po modulu F in modulu F1, ki niso navedeni v tarifi stroškov za overitve meril, plača stroške, ki znašajo 38,00 evrov na delovno uro. Stroški se zaračunajo za vsake začete pol ure dela. Neposredni uporabniki državnega proračuna v postopkih pred uradom plačajo samo dejanske stroške v skladu s 120. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Vir: MGRT Vlada sprejela Letno poročilo o poslovanju ARAO v letu 2013 in 2014 Vlada RS je na današnji seji sprejela Letno poročilo o poslovanju Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) v letu 2013 in Letno poročilo o poslovanju agencije v letu 2014 ter soglašala, da ARAO skupni ustvarjeni pozitivni poslovni izid v poslovnem letu 2013 in 2014, ki znaša 202.866,38 evrov, razporedi za pokrivanje tekočih obveznosti razvoja in dela javne službe, v skladu s programom dela in finančnim načrtom ARAO za leti 2015 in 2016. Letni poročili vsebujeta poslovno poročilo in računovodsko poročilo. Poslovno poročilo obsega poročilo o doseženih ciljih in rezultatih poslovanja na področju pristojnosti ARAO v skladu z Zakonom o javnih financah in druge informacije o poslovanju ARAO. Podaja pregled realizacije načrtovanih nalog in poročilo o poslovanju. Predstavljeni so posamezni projekti in aktivnosti z navedbo rezultatov, časovni prikaz njihove realizacije ter seznam in obseg potrebnih storitev. Računovodsko poročilo je izdelano v skladu z določbami Slovenskih računovodskih standardov, Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o gospodarskih družbah ter Zakona o javnih financah in vsebuje računovodske usmeritve, kjer obravnava: podlage za sestavo računovodskih izkazov, sredstva, obveznosti do virov sredstev, izkaz poslovnega izida, pojasnila k računovodskim izkazom, dodatna pojasnila k računovodskim izkazom, prihodke in odhodke po virih financiranja in po gospodarskih javnih službah ter računovodske izkaze. Čisti poslovni izid ARAO v poslovnem letu 2013 je 144.691,21 evrov, v letu 2014 pa 58.175,17 evrov. Vir: MzI Vlada podelila koncesijo za izvajanje javne gospodarske službe vzdrževanja državnih cest za območje koncesije št. 3 Vlada RS je na današnji seji sprejela odločitev, da se za izvajanje javne gospodarske službe rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo na območju koncesije št. 3, izbere kandidata CPK, d. d., Ulica 15. maja, 6000 Koper. Strokovna komisija Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo je vodila postopek sklenitve javno naročniškega javno-zasebnega partnerstva po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, in sicer z uporabo postopka s pogajanji po predhodni objavi. Do roka za predložitev vlog, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, sta prispeli dve vlogi, in sicer vlogi naslednjih kandidatov: • CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper, • Godina, d. o. o., OIC – Hrpelje 22, 6240 Kozina, s partnerjem CVP Inženiring, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana. Strokovna komisija je pri ugotavljanju usklajenosti vloge z zahtevami razpisne dokumentacije pri vlogah obeh kandidatov ugotovila izločitvene razloge in formalne pomanjkljivosti, zato je Vlada Republike Slovenije dne 26. 2. 2015 sprejela odločitev s katero je odločila, da se v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo na območju koncesije št. 3, ne izbere nobenega kandidata. Zoper odločitev Vlade Republike Slovenije sta oba kandidata vložila revizijska zahtevka, katerima je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: DKOM) ugodila in razveljavila odločitev Vlade Republike Slovenije. Medtem, ko je strokovna komisija v ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja vlog ob upoštevanju napotil DKOM pri kandidatu CPK, d. d., ugotovila, da je njegova vloga popolna in da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, pa temu ni bilo tako pri vlogi kandidata Godina, d. o. o., s partnerjem, kjer je strokovna komisija ugotovila izločitvene razloge. Kandidat CPK, d. d., je bil pozvan k pogajanjem o cenah za obračun del rednega vzdrževanja državnih cest. Končna vrednost kandidatove ponudbe za izvajanje koncesije gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo znaša za obdobje sedmih let 25.212.879,23 evrov brez DDV oziroma 29.793.945,79 evrov z DDV. Vir: MzI Vlada o predmetih skupnih javnih naročil za leto 2016 Vlada RS je določila naslednje predmete skupnih javnih naročil za leto 2016: a) nakup tiskalnikov, fotokopirnih strojev in multifunkcijskih naprav; b) nakup, konfiguracija in namestitev osebnih računalnikov in zaslonov; c) dobava prenosnih računalnikov; č) nakup papirja za tiskanje in kopiranje formata A4/A3; d) nakup letalskih kart; e) izvajanje storitev letalskega prevoza na neposredni povezavi na zračni progi do Bruslja; f) izvajanje poštnih storitev; g) nakup motornih in električnih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu; h) storitve zavarovanja za osebna in kombinirana vozila; i) zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov; j) nakup plenic; k) nakup rokavic; l) nakup igel; m) nakup materiala za respiratorno terapijo; n) nakup katetrov; o) nakup infuzijskih in transfuzijskih sistemov. Za naročila od točk a do i so zavezanci ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe in upravne enote, za naročila od točk j do o pa bolnišnice, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. V letu 2015 je bilo prvič predvideno izvajanje skupnih javnih naročil v zdravstvu za bolnišnice, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Naročilo za nakup zdravil se je začelo izvajati. Nakup plenic, rokavic in igel in nakup dilatacijskega materiala in katetrov so v začetni fazi priprave specifikacij naročila. Zaradi tega se izvajanje teh skupnih naročil in dodatnega skupnega naročila določi za izvajanje v letu 2016. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi Uredbe o skupnem javnem naročanju Vlade RS pristojno za izvajanje skupnega javnega naročanja Vlade Republike Slovenije, zato je (skladno z uredbo in Zakonom o javnem naročanju) pripravilo predlog predmetov skupnega javnega naročanja za leto 2016. V predlogu so določeni predmeti javnega naročila, časovno obdobje skupnega javnega naročila, okvirni časovni načrt in vrsta postopka oddaje javnega naročila. Prav tako so navedeni zavezanci, za katere je za posamezen predmet skupnega javnega naročanja udeležba v postopku oddaje skupnega javnega naročila zavezujoča, ali zavezanci, za katere za posamezen predmet skupnega javnega naročanja udeležba v postopku oddaje skupnega javnega naročila ni zavezujoča. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je oddaja predmetnih naročil kot skupnih javnih naročil smiselna tudi v prihodnje. Glede na ekonomijo obsega je namreč v primerjavi z oddajo tovrstnega naročila s strani posamičnih naročnikov pričakovati prihranek proračunskih sredstev. Vir: MJU Poslovni načrt javnega podjetja INFRA za leto 2016 Vlada RS je sprejela Poslovni načrt javnega podjetja INFRA d. o. o. za leto 2016 in za vpis tega sklepa v knjigo sklepov pooblastila mag. Vojka Sotoška, direktorja podjetja. Vlada je kot zastopnica ustanovitelja javnega podjetja INFRA d.o.o., na podlagi Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save pristojna za sprejem programa dela gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije. Sprejet in potrjen Poslovni načrt je podlaga za izvajanje aktivnosti v sklopu gradnje okoljske infrastrukture na območju hidroelektrarn na spodnji Savi ter izvajanja javne službe na taistem območju. Vir: MOP Aneksi h koncesijskim pogodbam za rabo vode Vlada RS je sklenila tri anekse za rabo vode, in sicer s koncesionarjem: • Pivovarna Union d. d., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union V-3, V-4, V-6 in V-8 za proizvodnjo pijač; • Sava Turizem d. d., v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin P-1/73, P-2/88 in P-3/05 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč v Termah Ptuj; • Zavolovšek Matevž s. p., v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem za proizvodnjo pijač. • Aneksi h koncesijskim pogodbam bodo osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter številom obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložil poslanec Jani Möderndorfer, in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec Jani Möderndorfer je 7. 1. 2016 Državnemu zboru Republike Slovenije vložil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim predlaga, da se javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti prek svetovnega spleta ali reklamnega oziroma propagandnega gradiva sankcionira kot prekršek. Storilcem teh prekrškov, tako fizičnim kot pravnim osebam, pa se z zakonom določi višja oziroma strožja sankcija. Vlada je sprejela mnenje, da je trenutno veljavna pravna ureditev sankcioniranja t. i. sovražnega govora v Republiki Sloveniji načeloma ustrezna, mogoče pa bi bile določene spremembe oziroma drugačna ureditev sovražnega govora na področju prekrškov ob upoštevanju ustavnih omejitev. Vir: MNZ Vlada soglaša z razpisom za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2016/2017 Vlada RS je dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2016/2017, ki ga je sprejela Komisija za doktorski študij Univerze v Ljubljani (UL). UL je v zadnjih petih letih objavo razpisa za vpis v doktorske študijske programe postopoma zamaknila v marec (pred tem 1. junij, kar kot skrajni rok določa 40. člen Zakona o visokem šolstvu), z namenom, da bi kandidate spodbudili k temeljitemu razmisleku o odločitvi za doktorski študij in jim dali čas, da že v času prijave za vpis poiščejo in navežejo stik s svojim bodočim mentorjem. UL ima raziskovalne skupine na vseh znanstvenih področjih doktorskega študija. UL za študijsko leto 2016/2017 razpisuje 763 vpisnih mest za vpis v 1. letnik skupaj za državljane Republike Slovenije in državljane drugih članic Evropske unije in za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic EU. Število razpisanih mest po merilih za prehode v 2. letnik je omejeno s številom vpisanih študentov v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016, število razpisanih mest po merilih za prehode v 3. letnik, pa je omejeno s številom vpisanih študentov v 2. letnik v študijskem letu 2015/2016. Prvič od razpisa za vpis za študijsko leto 2009/2010 se vpisna mesta ne zmanjšujejo. Čeprav se je v študijskem letu 2015/2016 vpis v doktorski študij povečal v primerjavi s predhodnim letom bo univerza, glede na interes kandidatov, ponudila zadostno število vpisnih mest. Lani je bila zasedenost razpisanih vpisnih mest 55 %. Pregled razpisnih vpisnih mest za vpis v 1. letnik v obdobju študijskih let od 2013/2014 do 2016/2017 po študijski programih Zap. Klasius- Vpisna mesta za vpis v 1. letnik Študijski program tretje stopnje št. P 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 1 2 3 4 Biomedicina Statistika Varstvo okolja Bioznanosti 64 46 85 42 140 18 20 68 100 18 20 50 100 15 20 55 100 15 15 55 Vpisna mesta za vpis v 1. letnik 5 Ekonomske in poslovne vede 6 Arhitektura 7 Elektrotehnika 8 Grajeno okolje 9 Kemijske znanosti 10 Matematika in fizika 11 Računalništvo in informatika 12 Strojništvo 13 Kineziologija 14 Humanistika in družboslovje 15 Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje 16 Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede 17 Pravo 18 Teologija 19 Pomorstvo in promet 20 Znanost in inženirstvo materialov 21 Socialno delo (INDOSOW) SKUPAJ 31 58 52 58 52 44 48 52 14 22 21 14 38 22 84 52 76 25 15 30 30 35 30 30 55 10 259 20 20 41 12 5 15 10 878 25 25 33 23 35 40 20 60 12 231 10 23 41 17 5 15 5 803 25 15 33 20 25 35 20 60 12 219 10 25 41 15 5 15 765 25 15 30 20 35 35 20 60 12 215 10 23 41 17 5 15 763 Vir: MIZŠ V letu 2015 več obolelih za posledicami dela z azbestom Vlada RS se je seznanila s Poročilom o delu Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom za leto 2015. Področje socialnega in zdravstvenega varstva »azbestnih« bolnikov ureja Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Na podlagi tega zakona je imenovana 5 članska komisija, v kateri je tudi predstavnik azbestnih bolnikov, ki odloča o upravičenosti do določenih pravic, ki jih predvideva zakon. Komisija je v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015 obravnavala in odločila o 52 zahtevkih in sicer, 51 zahtevkih za izplačilo odškodnine in 1 zahtevku za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. 48 zahtevkov je bilo rešenih v korist vlagateljev, 4 so bili zavrnjeni. Komisija opaža, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo število zahtevkov, in sicer v primerjavi z letom 2014 za 5 zahtevkov, kar pomeni 10% več. Prav tako je opaziti porast števila najhujše oblike bolezni – mezoteliom oz. rak in sicer v primerjavi z letom 2014 za 3 takšne primere. Komisija opaža tudi porast števila delodajalcev, ki ne obstajajo več, zaradi česar mora Republika Slovenija kriti celoten delež odškodnine. Porast števila zahtevkov, porast števila najhujše oblike bolezni – mezotelioma in porast števila delodajalcev, ki ne obstajajo več je posledično privedlo tudi do porasta sredstev, potrebnih za izplačala odškodnin in povračila stroškov pooblaščenega zdravnika upravičencem oziroma njihovim dedičem. Republika Slovenija v letu 2015 izplačala upravičencem oziroma njihovim dedičem za odškodnine in povračilo stroškov pooblaščenega zdravnika 947.015,84 evrov. V letu 2014 so ti stroški znašali 599.276, 58 EUR, kar je za 58,03% več, kot leta 2014. Republika Slovenija je v letu 2015 izplačala Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in športa za njihovo delo 16.937,58 EUR. Delo v komisiji poteka tekoče, prav tako pa komisija nima nobenih zaostankov. Prikaz stanja po letih (O – odškodnina, P – pokojnina) 2012 2013 PRIMERI 38 (O-35 + P-3) 34 (O-33 + P-0) - Pozitivno rešeno 32 30 2014 47 (O-43 + P-4) 39 2015 52 (O-51 + P-1) 48 DIAGNOZE - Plaki - Azbestoza - Mezoteliom/Rak SREDSTVA RS 29 10 5 14 340.680,77 30 10 7 13 368.793,02 35 7 8 20 599.276,58 47 17 7 23 947.015,84 Vir: MDDSZ Vlada seznanjena, da bo Ministrstvo za finance koordiniralo sodelovanje med RS in Službo EK za podporo strukturnim reformam Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z informacijo, da bo Ministrstvo za finance koordiniralo sodelovanje med RS in Službo Evropske komisije za podporo strukturnim reformam ter v zvezi z izvajanjem programa Evropske Komisije za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017 – 2020. V več državah članicah EU potekajo procesi prilagajanja za odpravo makroekonomskih neravnotežij, številne pa se soočajo z izzivom nizke potencialne rasti. Unija je izvajanje strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na dolgoročne stabilnosti, sprostitev potenciala za rast. Cilj programa je krepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform, ki spodbujajo rast, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Države članice lahko izkoristijo podporo pri obravnavanju izzivov v zasnovi in izvajanju strukturnih reform v obliki tehnične pomoči. Država ima preko Programa možnost, da Komisijo zaprosi za podporo v zvezi z izvajanjem reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja. Vir: MF Vlada seznanjena s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga, d.d., o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12. 2015. Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da mora Slovenski državni holding o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati Vladi RS. Poročilo SDH v vednost posreduje tudi Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ. V poročilu za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12. 2015 je glede pridobivanja naložb pojasnjeno, da je Republika Slovenija v tem obdobju pridobila deleže v naslednjih družbah: • MLM, d.d. (32,73%) – konverzija terjatev v mesecu novembru, • Gorenjska banka, d.d. (0,11%) – brezplačen prenos 364 delnic iz JZ Triglavski narodni park, s čimer je RS postala 0,16% lastnica družbe, • Pozavarovalnica Sava (2,77%) – nakup lastniškega deleža za ceno 6,25 mio €, • Zavarovalnica Triglav, d.d. (0,0013%) – brezplačen prenos 296 delnic s strani DSO Kamnik in 4 delnice iz osebnega stečaja fizične osebe, s tem je RS povečala lastniški delež na 34,48%. V poročilu za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12. 2015 so glede odsvojitve naložb pojasnjene prodajne aktivnosti za naslednje naložbe: • Adrie Airways, • Adria Airways Tehnika, • Cimos, • NKBM, • Paloma, • Geoplin, • Goriške opekarne, • MLM. V predmetnem obdobju so bile opravljene skupščine ali sprejeti sklepi ustanovitelja v 22 družbah, kjer je SDH v skladu z ZSDH-1 uveljavljal pravice delničarja in družbenika v svojem imenu in v imenu RS. Vir: MF Vlada gospodarski družbi Inclub d.o.o. podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Princess v Novi Gorici Vlada RS je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se gospodarski družbi Inclub d.o.o., Nova Gorica, koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Igralni salon Casino Princess v Novi Gorici, ki ji je bila dodeljena z odločbo vlade 27. 3. 2003 in podaljšana z odločbama 2. 3. 2006 ter 10. 3. 2011, podaljša do 20. 3. 2021. Družba Inclub d.o.o. je 7. 9. 2015 zaprosila Vlado RS za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Casino Princess«. Koncesionar za igralni salon je v zahtevi za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu navedel podatke in priložil dokumentacijo, kot to določa Zakon o igrah na srečo. V ZIS je določeno, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno ter da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Na podlagi ZIS se koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu dodeli za največ deset let in se po poteku te dobe lahko podaljša, vsakokrat za pet let. Za podaljšanje koncesije lahko koncesionar za igralni salon zaprosi šest mesecev pred potekom roka, do katerega je vlada dodelila koncesijo. Vlada je ob dejstvu, da bo podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu ugodno vplivalo na zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti in pomembno dopolnjevalo turistično ponudbo, ter da so pomembne izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo, kot tudi dosedanje ravnanje in finančna boniteta koncesionarja, po prostem preudarku odločila, da se koncesionarju za igralni salon koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Casino Princess« podaljša do 20. 3. 2021. Vir: MF Vlada o dopolnitvi odgovora na poslansko vprašanje glede programske opreme Microsoft Office Vlada RS je sprejela dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z licencami programske opreme Microsoft Office in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada v največji možni meri upošteva sklepe prejšnjih vlad in ostaja na zarisani poti posodobitve vladnih informacijskih sistemov in posredno vpeljave odprtokodnih rešitev. Študija (o uporabi odprte kode v EU iz leta 2011), ki jo poslanec navaja v prvi zahtevi po informacijah, ni bila predstavljena kot podlaga za sprejem odločitve slovenske javne uprave glede prehoda na odprtokodne programske opreme na področju delovnih postaj, saj so bili že pred tem sprejeti splošni strateški dokumenti, izvajale pa so se številne aktivnosti. Študija je bila s strani vlade pripravljena kot osnova za iskanje najprimernejše poti za uspešno nadaljevane prehoda. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da je dosti lažje vpeljati odprtokodne programske sisteme v strežniški segment, kot v segment delovnih postaj. Potrebno je upoštevati, da so stroški lastništva plačljive programske opreme pogosto nižji od brezplačne programske opreme, da je za kompleksne poslovne rešitve pomembna zanesljiva podpora ponudnika rešitve, ki zagotavlja redno nadgrajevanje in posodobitve programske opreme ter ustrezno tehnično podporo, da ne vključujejo ustreznih gradnikov, ki bi omogočali medsebojno prepletanje storitev, centralno upravljanje in nadzor, itd. V letu 2016 bo Ministrstvo za javno upravo skladno z Zakonom o državni upravi v enotno upravljanje prevzelo 10 organov državne uprave. Do konca leta 2017 bodo v ta proces vključeni tudi vsi preostali organi, razen izjem, definiranih v 74.a členu tega zakona. S kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov bo tako bistveno znižan obseg finančnih sredstev, ki jih država namenja za informatiko v državni upravi. V treh letih, od začetka izvedbe projekta, se ocenjuje prihranek najmanj v višini 20 mio evrov. Ministrstvo za javno upravo, kot pristojno ministrstvo na področju informatike, bo analizo IKT v organih javnega sektorja predvidoma opravilo po zaključeni reorganizaciji področja informatike v državni upravi. Po končanem procesu reorganizacije informatike v državni upravi in konsolidaciji kadrov ima vlada v načrtu začetek uvajanja odprtokodnih rešitev Suse-linux enterprise, kot sistemskega operacijskega programskega paketa delovnih postaj in LibreOffice.Slo kot namiznega uporabniškega programskega paketa. Od leta 2013 se zato aktivno spremlja razvoj omenjenih rešitev. Pretekle vlade so pripravile različne analize skladno s takratnim aktualnim stanjem na področju IT in temu prilagodile tudi posamezne rešitve. Do današnjih dni se je v tehnološkem smislu situacija zelo spremenila, država pa je v preteklosti vodila dokaj razpršeno politiko razvoja IT. Predsednik vlade in minister, pristojen za javno upravo, aktivno sodelujeta in komunicirata s slovensko IT industrijo. Sodelovanje z znanstveno – raziskovalnimi ustanovami je stalna naloga vlade, vzporedno s tem pa se nenehno iščejo nove priložnosti za sodelovanje s fakultetami, inštituti (n.pr.: Inštitut Jožef Stefan) in drugimi izobraževalnimi institucijami. Vir: MJU Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje o ukrepih v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka o ukrepih Vlade Republike Slovenije v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost nekaterim zaposlenim na fakultetah Univerze v Ljubljani in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Vinko Gorenak je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost nekaterim zaposlenim na fakultetah Univerze v Ljubljani. Poslanec navaja, da je konec leta 2015 v medijih izbruhnila afera o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost nekaterim osebam, zaposlenim na posameznih fakultetah Univerze v Ljubljani. Dodatek za stalno pripravljenost sta prejemala tudi sedanji finančni minister, dr. Dušan Mramor, in ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Mateja Makovec Brenčič. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot tudi Univerza v Ljubljani sta sporočili, da nepravilnosti ne bosta preganjali. Poslanec sprašuje: Kakšne ukrepe bo v zvezi z omenjenimi nepravilnostmi sprejela Vlada Republike Slovenije? Vlada v odgovoru uvodoma pojasnjuje, da je Inšpektorat za javni sektor v zvezi s pravilnostjo odrejanja in izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost izvedel inšpekcijski nadzor izvedel na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani. Nepravilnosti pa je ugotovil pri devetih fakultetah, in sicer: Ekonomski fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za računalništvo in informatiko, Fakulteti za socialno delo, Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti. Inšpektor je ugotovil, da navedene fakultete za odreditev in izplačilo stalne pripravljenosti niso imele pravne podlage, zato je ne bi smele odrediti. Inšpektor je v postopku inšpekcijskega nadzora izdal zapisnik, v katerem je odredil, da fakultete zagotovijo izplačilo plač v skladu s predpisi ter da ukrepajo v skladu s 3.a členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da morajo zaposleni zneske preveč izplačanih plač vrniti. Dekani oz. dekanje vseh devetih fakultet so pri ministru, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, vložili ugovor zoper zapisnik o inšpekcijskem nadzoru. Minister za javno upravo je vseh devet ugovorov zavrnil. Odločitev ministra o ugovoru je postala sestavni del zapisnika Z vročitvijo odločitve je zapisnik postal dokončen. V nadaljevanju bodo fakultete morale v naslednjih 90 dneh izvesti popravljalne ukrepe. Glede na to, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni delodajalec zaposlenim na fakultetah Univerze v Ljubljani, je ministrstvo na Univerzo naslovilo dopis, v katerem je poudarilo, da iz zapisnikov o inšpekcijskem nadzoru izhajajo okoliščine, ki nakazujejo, da predstavlja plačilo dodatka za stalno pripravljenost zaposlenim na fakultetah nenamensko porabo javnih sredstev. Univerzo je pozvalo, da na podlagi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, v roku 30 dni ministrstvu za vse članice, za čas od leta 2013 dalje, posreduje podatke o višini dodatka za pripravljenost, viru financiranja tega dodatka in pravno podlago, uporabljeno za izplačilo dodatka. Prav tako je ministrstvo Univerzo v Ljubljani pozvalo, da opozori vse svoje članice, tudi tiste, ki niso bile zajete v inšpekcijskem pregledu, da morajo prenehati izplačevati dodatek za stalno pripravljenost. Glede na to, da so nekatere ugotovitve iz nadzora še predmet pravne presoje, bo resorno pristojno ministrstvo sprejelo ustrezne ukrepe z vidika zagotavljanja namenske rabe oziroma vračila nenamensko porabljenih dodeljenih sredstev, upoštevaje rezultate te presoje in podatkov, ki jih mora posredovati Univerza v Ljubljani. Inšpektorat za javni sektor bo v nadaljnjih postopkih inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo izvajanja normativnega okvira, ki ureja plače v javnem sektorju, pozornost usmerjal tudi v odrejanje in izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Ministrstvo za javno upravo bo v okviru objavljanja podatkov o plačah v javnem sektorju pričelo z javnimi objavami ne le celotne mase dodatkov po proračunskih uporabnikih temveč tudi po posameznih vrstah izplačila vseh dodatkov, vključno z dodatkom za stalno pripravljenost. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport bo Ministrstvo za javno upravo tudi preučilo, ali so, glede na veljavno ureditev dodatkov v povezavi z naravo dela posameznih dejavnosti oz. poklicev v javnem sektorju, potrebne spremembe in dopolnitve predpisov ali kolektivnih pogodb. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Janija Möderndorferja v zvezi z izvršitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS o hranjenju zdravstvene dokumentacije Poslanec g. Jani Möderndorfer je Vladi RS zastavil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izvršitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-70/12-14, z dne 21. 3. 2014, o hranjenju zdravstvene dokumentacije. Vlada RS je navedeno poslansko vprašanje proučila v okviru svojih pristojnosti in v zvezi z njim posreduje naslednji odgovor: Vlada RS uvodoma pojasnjuje, da so nekatere navedbe v pisnem poslanskem vprašanju poslanca Janija Möderndorferja netočne. Poslančeva navedba, da je Ustavno sodišče RS Vladi RS in zakonodajalcu naložilo, da morata v enem letu od sprejema odločbe št. U-I-70/1214 z dne 21. 3. 2014 spremeniti zakon, je netočna, saj je Ustavno sodišče RS je v tej odločbi odločilo, da mora v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS ugotovljeno protiustavnost odpraviti Državni zbor RS. Zaradi navedenega je neutemeljena tudi poslančeva navedba, da Vlada RS celih 21 mesecev zamuja z rokom, ki ji ga je naložilo Ustavno sodišče RS za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Netočna je tudi poslančeva navedba, da navedena odločba Ustavnega sodišča RS veleva spremembo Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Ustavno sodišče RS je s predmetno odločbo, kakor je bilo že zgoraj pojasnjeno, odločilo zgolj, da mora Državni zbor RS odpraviti ugotovljeno protiustavnost, ni pa odločilo na kakšen način mora to storiti, saj bi s tem preseglo svoje pristojnosti in že poseglo v pristojnosti zakonodajalca. Ministrstvo za kulturo je pravočasno pripravilo predlog spremembe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), s katerim bi se odpravila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-70/12-14 z dne 21. 3. 2014 ugotovljena protiustavnost. Navedeni predlog spremembe ZVDAGA je Ministrstvo za kulturo medresorsko uskladilo z ostalimi ministrstvi, torej tudi z Ministrstvom za zdravje. Vendar pa je po medresorski uskladitvi predloga spremembe ZVDAGA ena od koalicijskih strank predlagala, da se predmetna problematika uredi v okviru zakonodaje s področja zdravstva, in ne varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva oziroma da bo sama vložila zakon. Na podlagi takšnega predloga je bila sprejeta odločitev, da se obravnava predloga spremembe ZVDAGA na Vladi RS ne nadaljuje in da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo zakonodajni predlog v okviru novih sistemskih sprememb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bo celostno reševal področje vezano na arhiviranje gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter hrambo in dostopnost do teh podatkov. Ministrstvo za zdravje je v Normativni delovni program Vlade RS za leto 2016 predlagalo sprejetje novega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, kjer se predvideva tudi odpravo neskladja z Ustavo RS v zvezi z varstvom dokumentarnega in arhivskega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vsebujejo osebne podatke o zdravju pacientov. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet septembra 2016. Vlada RS tudi pojasnjuje, da varovanje zdravstvene dokumentacije državljanov iz naslova varstva osebnih podatkov ni ogroženo, saj je Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi določilo tudi način izvršitve svoje odločitve, s katerim je začasno na ustavno skladen način uredilo zadevno problematiko, in sicer tako, da se do uveljavitve drugačne zakonske ureditve za gradivo javnopravnih oseb na področju zdravstvene dejavnosti, ki je po tem zakonu opredeljeno kot javno arhivsko gradivo ter vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacientov, ne uporablja ureditev po ZVDAGA in po izvršilnih predpisih, izdanih na njegovi podlagi. S tem je Ustavno sodišče RS preprečilo morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pacientov in njihovih bližnjih v konkretnih postopkih ter zagotovilo ustavno skladno varovanje občutljivih osebnih podatkov državljanov iz naslova hranjenja zdravstvene dokumentacije. Vir: MK Vlada podala odgovor na pobudo in vprašanje državnega svetnika Janka Požežnika glede neodplačne ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti RS Vlada RS je podala odgovor na pobudo in vprašanje državnega svetnika Janka Požežnika glede neodplačne ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti Republike Slovenije. Državni svetnik Janko Požežnik je na Vlado RS dal pobudo, ki se nanaša na predlog za dopolnitev zakonodaje glede ustanovitve neodplačne služnosti za namen gradnje in vzdrževanja regijskih in medobčinskih javnih poti - kolesarskih poti. Neodplačno ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti Slovenije določata Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZG) in Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO). Občine imajo v tretjem odstavku 16. d člena ZSKZG, ki ga je uveljavil ZUUJFO, že podlago za sklenitev brezplačne služnosti na nepremičninah, če se služnost uveljavlja za namen gradnje ali vzdrževanja lokalne gospodarske javne infrastrukture. Uporaba tretjega odstavka 16. d člena ZSKZG ni pogojena z določitvijo javnega interesa v občinskem prostorskem načrtu (OPN), ker se šteje, da je kolesarska pot (2. člen Zakona o cestah) lokalna javna infrastruktura. Kolesarska pot se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, če ni del cestnega sveta, uvršča med enostavne objekte. Za enostavne objekte pa je v 3. a členu Zakona o graditvi objektov določeno, da se sicer lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, ne smejo pa se postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Vir: MKGP Vlada pozdravlja Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu Predlog povzema dosedanjo pravno ureditev EU na področju boja proti terorizmu (Okvirni sklep 2002/475/PNZ s spremembo iz 2008) ter prenaša ureditev iz Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 217), ki jo je RS podpisala 22.10.2015 v Rigi. Poleg novosti, ki jih prinaša Dodatni protokol z inkriminacijo potovanja v tujino z namenom terorizma (4. člen) in drugih dejanj, ki so po svoji naravi pripravljalna dejanja k terorističnemu dejanju (sprejemanje usposabljanja za terorizem, financiranje in omogočanje potovanja za terorizem), pa predlagana Direktiva vsebuje tudi nekatere dodatne predloge, ki bi razširili polje kaznivosti in oslabili povezavo z glavnim terorističnim dejanjem. Prav tako prinaša dodatne predloge na področju zaščite žrtev terorističnih dejanj. Republika Slovenija podpira prenos določb iz Dodatnega protokola Sveta Evrope v pravo EU. Pri tem si prizadeva, da bi bile rešitve iz Protokola upoštevane v največji možni meri, saj bodo po njihovem pristopu zavezovale širši krog držav članic Sveta Evrope, kar omogoča tudi ustrezno širše mednarodno sodelovanje, ki je na področju terorizma ključno. Glede predlaganih dodatnih širitev polja kaznivosti (predvsem dodatni elementi v členih 9 (potovanja v tujino za namen terorizma), 11 (financiranje terorizma), 15 (povezava s terorističnimi KD) in 16 (pomoč, napeljevanje in poskus)) si bo RS prizadevala za upoštevanje temeljnega načela »ultima ratio« na področju kazenskega prava ter izhajala iz okvira zagotavljanja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije), glede na to, da terorizem predstavlja varnostno grožnjo. Pri obravnavi navedenih predlogov je potrebno izhajati tudi iz načela zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave Republike Slovenije) in si prizadevati za zadostno jasnost in določnost predlaganih norm. Pri posameznih določbah Direktive je potrebno spoštovati tudi splošno načelo zakonitosti iz 87. člena Ustave Republike Slovenije ter upoštevati tudi druge človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svoboda gibanja po 32. členu Ustave Republike Slovenije in svoboda izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije in kot jih določajo tudi mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, kot je to npr. Listina EU o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah Uradni list RS št. 33/94 – Mednarodne pogodbe, št. 7/94, Uradni list RS, št. 102/03 – Mednarodne pogodbe, št. 22/03, Uradni list RS, št. 49/05 – Mednarodne pogodbe, št. 7/05, Uradni list RS, št. 48/09 – Mednarodne pogodbe, št. 12/09, Uradni list RS, št. 46/10 – Mednarodne pogodbe, št. 8/10 in Uradni list RS, št. 1/15 – Mednarodne pogodbe, št. 1/15. s protokoli ali Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92 – Mednarodne pogodbe, št. 9/92 – Akt o nasledstvu.. Posvetiti je treba posebno pozornost razmejitvi z mednarodnim humanitarnim pravom – torej spoštovati temeljno izhodišče iz petega odstavka 26. člena Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki se nanaša tudi na Protokol, in sicer da v primeru oboroženih konfliktov prevlada uporaba mednarodnega humanitarnega prava. Vir: MP Vlada sprejela poročilo o implementaciji priporočil Nadzorstvenega mehanizma po Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za Slovenijo Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo Republike Slovenije o implementaciji priporočil Nadzorstvenega mehanizma po Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za Slovenijo. Republika Slovenija je julija 2009 ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (Uradni list RS, št. 62/09 – Mednarodne pogodbe, št. 14/09). Skladno s 36. in 38. členom konvencije je ocenjevalna komisija (Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi -GRETA) leta 2012 izvedla prvi krog ocenjevanja v Republiki Sloveniji. Po opravljenem obisku so pripravili poročilo in priporočila, na podlagi katerih je leta 2014 Odbor pogodbenic konvencije sprejel Priporočila CP(2014)7 glede implementacije konvencije v Sloveniji. Odbor pogodbenic je hkrati pozval Vlado RS, da do 7. 2. 2016 predloži informacijo o sprejetih ukrepih in realizaciji navedenih priporočil. Gre za skupaj 26 priporočil Republiki Sloveniji, ki so razdeljena na 14 vsebinskih sklopov in so bila prenesena v Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga je potrdila Vlada RS 8. 1. 2015. Medresorska delovna skupina je pripravila poročilo o izvajanju omenjenih priporočil in ugotavlja, da je bilo večje število priporočil izvedenih. • Julija 2015 so bile sprejete spremembe Kazenskega zakonika, s katerim so bili v 113. členu dodani trije novi odstavki z namenom kaznovanja uporabnikov storitev vedoč, da gre za žrtve trgovanja in kaznovanje ponarejanja osebnih dokumentov, katerih uporaba je namenjena izvrševanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Na novo pa je bil uveden tudi 132.a člen, ki prepoveduje prisilno sklepanje zakonskih zvez. • Izvedene so bile vse načrtovane aktivnosti na področju preventivnega delovanja v boju proti trgovini z ljudmi, kakor tudi večina usposabljanj strokovnih delavcev na področju trgovine z ljudmi. • Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta na podlagi javnega razpisa zagotavljali oskrbo žrtev trgovine z ljudmi tako v okviru krizne kakor tudi varne namestitve. • Decembra 2015 je Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi sprejela Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki natančno povzema predpisane postopke ukrepanja vseh pristojnih institucij na področju trgovine z ljudmi. Priročnik vsebuje posebno poglavje o otrocih, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Priloženi kazalniki za prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi pa bodo v procesu identifikacije v pomoč vsem strokovnim delavcem, ki pri svojem delu prihajajo v stik z njimi. Priročnik bo posredovan tudi v seznanitev Vladi RS. Še vedno so nekatera področja, na katera opozarja GRETA v svojih priporočilih, pomanjkljivo urejena oziroma se ne izvajajo skladno z aktualnim Akcijskim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi. Med njimi bi bilo nujno urediti: problematiko ustrezne nastanitve otrok žrtev trgovanja; (re)integracijo žrtev trgovine z ljudmi; dostop vseh žrtev trgovine z ljudmi do odškodnin (spremembe Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj); okrepiti usposabljanje sodnikov, tožilcev in socialnih delavcev. Vir: MNZ Vlada sprejela stališče do Predloga priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Belgiji v letu 2015 Vlada RS je sprejela stališče k zadevi Predlog priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih v letu 2015 v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Belgiji. Republika Slovenija se strinja s Predlogom priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih v letu 2015 v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Belgiji. Aprila 2015 je skupina strokovnjakov iz držav članic in Komisije ocenila, kako Belgija izvaja skupno vizumsko politiko. Skupina je skupaj s poročilom pripravila priporočila za ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti. Namen tega priporočila je Belgiji priporočiti ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile leta 2015 ugotovljene v okviru schengenskega ocenjevanja na področju skupne vizumske politike. Vir: MZZ Vlada sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Vlada RS je danes sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016 obsega najpomembnejše vaje v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Načrt vaj v obrambnem sistemu temelji na 84. členu Zakona o obrambi, ki določa, da Vlada Republike Slovenije usklajuje organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države. Načrt vaj v sistemu varstva pred naravnimi drugimi nesrečami pa temelji na 93. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da Vlada Republike Slovenije usmerja in usklajuje organizacijo, priprave ter izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju države. Temeljni cilj Slovenije na obrambnem področju v letu 2016 je nadaljevanje razvoja Slovenske vojske, njeno preoblikovanje, vzdrževanje povezljivosti v sistemu kolektivne obrambe ter zagotavljanje pripravljenosti za izvajanje nalog vojaške obrambe, sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah ter sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. V obrambnem sistemu se bo nadaljevalo uveljavljanje načel kriznega upravljanja, primerljivih v okviru Nata in Evropske unije. Razvoj obrambnega sistema bo temeljil na usmeritvah, določenih v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, Obrambni strategiji Republike Slovenije, Doktrini vojaške strateške rezerve, Uredbi o obrambnem načrtovanju ter Srednjeročnem obrambnem programu 2016–2020. Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so temeljni cilji na področju usposabljanja določeni v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009– 2015. V letu 2016 bodo na državni ravni celovito preverjali pripravljenost in učinkovitost ukrepanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ob množičnih naravnih in drugih nesrečah v večjih mestih, na regijskih vajah pa ukrepanje ob požaru na ladji, železniški nesreči in nesreči na avtocesti ter ob rušilnem potresu. Državna vaja bo organizirana v okviru spomladanskih dni zaščite in reševanja. V državno in regijske vaje bodo vključena tudi pristojna ministrstva, zmogljivosti policije in Slovenske vojske ter občinske sile za zaščito in reševanje in pomoč. Občine, organizacije in društva bodo skladno z načrtom vaj za leto 2016 organizirale vaje manjšega obsega. Na mednarodni ravni bo največ vaj v okviru mehanizma Civilne zaščite Evropske unije, pa tudi v okviru pomoči državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam. Slovenija bo sodelovala na območjih, kjer lahko učinkovito pomaga v primeru dejanske nesreče. Vlada bo z Načrtom vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016 seznanila predsednika Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za obrambo, Ministrstvo za obrambo pa vse prejemnike načrta vaj. Vir: MO Vlada izdala sklep o soglasju ustanovitelja k imenovanju generalnega direktorja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča Vlada RS soglaša z imenovanjem mag. Roberta Cuglja za generalnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Javni zdravstveni zavod Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI Soča) je 30. 10. 2015 v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 81 in v prostorih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, objavil razpis za prosto delovno mesto generalnega direktorja URI Soča, za mandatno dobo 4 (štirih) let. Razpisna komisija sveta zavoda je 11. 11. 2015 ugotovila, da je na razpis za prosto delovno mesto generalnega direktorja URI Soča v zakonitem roku prispela ena popolna vloga. Člani sveta zavoda URI Soča so na 12. redni seji sveta zavoda 3. 12. 2015 sprejeli Sklep o imenovanju mag. Roberta Cuglja za generalnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča za mandatno dobo 4 (štirih) let. Sedanji mandat generalnemu direktorju URI Soča, mag. Robertu Cuglju poteče 28. 2. 2016. Imenovanje postane veljavno, po pridobitvi soglasja Vlade RS k imenovanju. Vir: MZ Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano V svetu javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano se kot predstavniki ustanovitelja razrešita Karl Turk ter Miroslav Petrovec, v svet javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano se kot predstavnika ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 4. 2. 2018, imenujeta Marjeta Recek ter Miran Golub. Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij: • poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ, • poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo, financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem JZZ, ipd.), • poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje. V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve Protokola. Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Predstavnike ustanovitelja se imenuje za čas do izteka mandata sveta javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Konstitutivna seja sveta zavoda je bila 5. 2. 2014, predstavnike ustanovitelja se imenuje do izteka mandata sveta zavoda, to je do 4. 2. 2018, in ne do 12. 12. 2017 kakor je zapisano v sklepu številka 01414-32/2015/3 z dne 7. 1. 2016. Vir: MZ Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana V svetu javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana se kot predstavniki ustanovitelja razrešijo Britta Bilač, Branka Neffat, Bojana Beović in Andrej Del Fabro, v svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana se kot predstavniki ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 10. 12. 2017, imenujejo Dušan Jošar, Vesna Kerstin Petrič, Peter Požun in Branko Gabrovec. S sklepa o izločitvi strokovno poslovne skupnosti Psihiatrična klinika iz javnega zavoda Klinični center Ljubljana in ustanovitvi javnega zavoda Psihiatrična klinika Ljubljana je določeno, da svet zavoda sestavljajo poleg ostalih predstavnikov tudi 5 predstavnikov ustanovitelja. Vladi Republike Slovenije (Vlada RS) predlagamo, da se v svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana namesto dosedanjih članov sveta zavoda: Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij: • poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ, • poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo, financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem JZZ, ipd.), • poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje. V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve Protokola. Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga zgornje kandidate. Kot primernega kandidata v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Matjaža Tavčarja, ki je že imenovan v svet zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana kot predstavnik ustanovitelja, zato se ne imenuje ponovno. Vir: MZ Vlada izdala sklep o zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor Vlada RS z dnem izdaje odločbe razrešuje Viktorja Pilingerja z mesta zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor. Viktor Pilinger je bil z odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 18002-1/2014/11 z dne 17. 12. 2014, imenovan za zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor. Do sprejetja ustrezne pokrajinske zakonodaje zastopnike pacientovih pravic imenuje in razrešuje Vlada RS. Viktor Pilinger je na Ministrstvo za zdravje dne 24. 11. 2015 naslovil prošnjo za razrešitev s funkcije zastopnika pacientovih pravic zaradi osebnih razlogov zdravstvene narave. Zastopnika pacientovih pravic lahko Vlada Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 89. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) predčasno razreši, če to sam zahteva. Vir: MZ Vlada izdala javni poziv za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor Vlada RS je sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, ki bo objavljen v dnevnem časopisju in na spletni strani Ministrstva za zdravje. Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) za vsako območje posameznega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/13) pravni predhodnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in njegovih območnih enot (ustanovljen z ustanovitvenim aktom dne 25. 7. 2013, sklep Vlade, št. 01403-27/2013/5), predvideva določeno število zastopnikov pacientovih pravic. Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, je na Ministrstvo za zdravje dne 24. 11. 2015 naslovil prošnjo za razrešitev s funkcije zastopnika pacientovih pravic. Za navedeno območje je potrebno imenovati novega zastopnika pacientovih pravic. Zato je vlada objavila javni poziv, na podlagi katerega se bo izmed predlaganih kandidatov izbralo in imenovalo novega zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o pacientovih pravicah je priprava javnega poziva v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Vir: MZ Vlada imenovala člane sveta Slovenskega filmskega centra Vlada RS je v svet Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije imenovala naslednje člane: • mag. Stanko Kostanjevec • Živa Emeršič • Suzana Zirkelbach • Matej Srdinšek – Firm • Urška Menart • Bojan Labovič • Janez Pirc • Igor Kadunc Mandat članov sveta traja pet let od dneva konstituiranja sveta z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije ima osem članic oz. članov, ki jih imenuje in razrešuje vlada. Vlada imenuje v svet štiri člane na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, od katerih predlaga enega člana Rektorska konferenca RS, enega člana Radiotelevizija Slovenija in enega člana javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana, enega člana pa predlaga ministrstvo izmed strokovnjakov s področja pravnih oziroma finančnih znanosti. Vlada imenuje v svet dva člana na predlog strokovnih združenj avtorjev s področja filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in dva člana na predlog neodvisnih producentskih združenj. Vir: MK Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju članov Medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije Vlada RS je v Medresorski delovni skupini za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije razrešila naslednje člane: • dr. Andrejo Barle Lakota, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, • Brigito Čokl, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, • mag. Nino Legat Čož, Ministrstvo za javno upravo, in • dr. Primoža Pristovška, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Vlada je v Medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije imenovala naslednje člane: • Bronko Straus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, • Rudija Merljaka, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, • Sabino Hrovatin, Ministrstvo za notranje zadeve, in • dr. Lidijo Tičar Padar, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije po novem sestavljajo: – vodja: dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik, – člani: • Tanja Dular, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, • Darja Erbič, Ministrstvo za zunanje zadeve, • akad. Niko Grafenauer, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, • Sabina Hrovatin, Ministrstvo za notranje zadeve, • mag. Vesna Kalčič, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, • Rudi Merljak, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, • Barbara Miklavčič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, • Marčela Novljan Lovrinčić, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, • Bronka Straus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, • dr. Lidija Tičar Padar, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in • Vlasta Vičič, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu na Vladi RS. Vir: MK Imenovanje članov v UO Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se v upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije z 22. 3. 2016 za mandatno dobo štirih let imenujeta člana Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije in Andrej Verhovnik Marovšek, generalni sekretar v Ministrstvu za finance. Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije v drugem odstavku 18. člena določa, da šest članov upravnega odbora imenuje ustanoviteljica. Člani upravnega odbora so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Ker dosedanjima članoma Kseniji Benedetti in Andreju Verhovniku Marovšku 21. 3. 2016 poteče štiriletni mandat, je vlada odločila, da ju ponovno imenuje za člana upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije. Vir: GSV Vlada določila Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija za upravljavca stvarnega premoženja v lasti Republike Slovenije na območju Topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460) Vlada RS je leta 2011 ustanovila javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (v nadaljevanju CUDHg) z namenom, da se zagotovi celovito in trajno upravljanje in ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Nepremičnin (Območje Topilnice rudnika živega srebra – EŠD 7460 je razglašeno z odlokom Vlade Republike Slovenije o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturni spomenik državnega pomena) na CUDHg takrat ni prenesla, ker so bile še v lasti Rudnika živega srebra Idrija, d. o. o. - v likvidaciji (v nadaljevanju RŽSI). Območje Topilnice rudnika živega srebra je – skupaj z drugo dediščino živega srebra v Idriji – vpisano na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Republika Slovenija je postala lastnica teh nepremičnin 12. 10. 2015. Ker pri pridobitvi lastninske pravice upravljavec ni bil določen, je Vlada RS s sklepom za upravljavca določila CUDHg. Vir: MK
© Copyright 2024