INFORMACIJE FEBRUAR 2016 Spoštovani! Prvi mesec leta 2016 je že za nami. Upam, da ste uspešno zakoračili in bo 2016 še bolj uspešno kot 2015. Po prednovoletnem bombandiranju z novimi predpisi se je glede na to vsaj na našem področju malo umirilo, pripravili smo podatke za dohodnino, obračun davka na dodano vrednost, uvedli novotarije. Kratka informacija o novostih v letu 2016 na davčnem in računovodskem področju: 1. REK obrazci 2016 V februarju nas čakajo spremenjeni REK obrazci pri obračunu plač za obdobje od 1.1.2016 dalje. V skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13; v nadaljnjem besedilu: ZMEPIZ-1) pravilnik določa vrsto, obliko in način predložitve podatkov, ki so potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprememb teh podatkov, in so jih delodajalci, ki so plačniki davka, dolžni za delavce v delovnem razmerju sporočiti v obračunu davčnega odtegljaja. Pravilniku o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12 32/13, 85/13, 108/13, 22/14, 93/14, 101 /15) Dajalci podatkov: delodajalci, plačniki davka Za koga dajemo podatke: za prejemnike dohodkov, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju Prehodno obdobje za vlaganje prijav o osnovah za delavce: do 31.12.2016 Od 1.1.2017 preneha status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o osnovah. V poljih od M01 do M10 se sporočajo podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in sprememb teh podatkov za obdobja od 1. januarja 2016 dalje. Stran 1 Dajalci podatkov so pravne in fizične osebe, ki imajo v skladu z določbami 32. člena ZMEPIZ-1 dolžnost sporočanja podatkov, potrebnih za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov. Podatki se sporočajo za prejemnike dohodkov – zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: zavarovanci). V rubriko ure se podatki vpisujejo v celem številu, v rubriko znesek se podatki vpišejo v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Spodbuda za zaposlovanje starejših delavcev v 2016 V skladu z zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD), je delodajalec, ki v obdobju iz 4. člena tega zakona sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelno osebo, starejšo od 55 let, ki je najmanj šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Do oprostitve iz prejšnjega odstavka je upravičen delodajalec, ki: – zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo iz prejšnjega odstavka ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, – pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo iz prejšnjega odstavka ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in – je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo iz prejšnjega odstavka redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim. Stran 2 3. Zakon o socialno varstvenih prejemkih S 1.1.2016 se minimalni dohodek zviša na 288,81 € (prej je znašal 271€). 4. Minimalna plača za leto 2016 Minimalna plača od 1.1.2016 dalje znaša 790,73 €. Uradni list 6/2016 5. V pripravi novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po kateri bi postopek preventivnega prestrukturiranja lahko uporabile tudi majhne družbe. Veljala bodo posebna pravila glede prisilne poravnave, poenostavljena prisilna poravnava pa bo bila omejena le na mikro družbe. Novosti so predvidene tudi glede osebnega stečaja, s katerimi naj bi med drugim izboljšali položaj upnikov in omejili zlorabe. 6. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) Nov Zakon o javnem naročanju bo veljal od 1. aprila 2016. Uvaja veliko novosti. Med drugim uvaja e- naročanje, prispeval naj bi k ekonomični porabi javnega denarja in transparentnim postopkom oddaje javnih sredstev. Na novo sta določena pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, in prepoved cene kot edinega kriterija izbire na nekaterih področjih, kot recimo pri naročanju inženirskih storitev. Zakon določa izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar pomeni za dano ceno najvišja kakovost, ki jo mora v skladu s svojimi pričakovanji opredeliti naročnik. Stran 3 Zmanjšal naj bi birokratske ovire, zmanjševal stroške vročanja in uvaja enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti ponudnikov v vseh državah članicah EU. 7. Spremembe ZDDV-1 Do konca prvega polletja 2016 velja ureditev na področju DDV, da se DDV ob uvozu plača, kot da bi bil uvozna dajatev. Uvozne dajatve in DDV obračuna carinski organ že ob uvozu, zavezanec pa lahko odbitek DDV uveljavlja šele preko obračuna DDV. Obračun DDV mora zavezanec praviloma predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša, FURS pa ima potem še 21 dni za izvedbo vračila DDV davčnemu zavezancu - uvozniku. S 1.7.2016 pa bo drugače. Po novem pa bo lahko zavezanec DDV obračunal že pri uvozu blaga preko obračuna DDV oz. na podlagi samoobdavčitve. Davčni zavezanec DDV bo torej od uvoza blaga obračunal in ga hkrati uveljavljavljal kot odbitek DDV v istem davčnem obračunu (v obračunu DDV ga bo prikazal hkrati kot obveznost za plačilo DDV in na drugi strani kot vstopni DDV in s tem dosegel, da ga ne bo treba plačati državi in kasneje spet terjati denarja od države). Ta določba bo sicer uveljavljena šele s 1. julijem 2016. Po mnenju vlade je namreč toliko časa potrebnega za potrebne prilagoditve informacijskih sistemov davčnih zavezancev in tudi finančne uprave ( in seveda za pripravo podzakonskih aktov. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1, ki je objavljena v Uradnem listu 90/2015 (velja od 1.1.2016 dalje) pa spreminja tudi člen, ki določa višino DDV. Stopnje je začasno spremenil že ZUJF, sedanja novela ZDDV pa dokončno uzakonja višje stopnje ZDDV – le-te torej ne bodo več le začasni ukrep v času ekonomske krize. Splošna stopnja DDV se zvišuje z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Stran 4 8. Slovenski računovodski standardi (2016) V Uradnem listu so bili konec leta 2015 objavljeni Slovenski računovodski standardi (2016), ki veljajo od 1.1.2016 dalje, torej pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi računovodskih izkazov za leto 2016. V Uradnem listu št. 107 z dne 31.12.2015 je bil objavljen Enotni kontni okvir za za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. 9. Očetovski dopust Od 1. januarja 2016 imajo moški pravico do 70 koledarskih dni očetovskega dopusta. Od 20 plačanih, morajo 15 koledarskih dni izrabiti do otrokovega 6. meseca in pet do konca 1. razreda. Ostalih 50 dni, za katere država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, pa do otrokovega tretjega leta. Leta 2017 se bo plačani del povišal na 25 dni, neplačani pa zmanjšal na 25 dni, od leta 2018 pa bodo imeli na voljo 30 dni očetovskega dopusta s polnim očetovskim nadomestilom. Očetje otrok, mlajših od treh let, ki so izrabili manj kot 50 dni neplačanega dopusta, pa bodo lahko koristili dodatnih pet dni očetovskega dopusta, ki ga smejo izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, vendar preden otrok konča 1. razred osnovne šoleočetovski dopust Po novem so do teh dodatnih petih dni upravičeni tudi vsi, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta, vendar ga niso koristili oziroma so ga manj kot 50 dni. 10. Zakon o davčnem postopku – novela ZDavP-2I Nov drugi odstavek 13. člena ne vsebuje več določbe o zavezujoči naravi navodil, objavljenih na spletni strani FURS, temveč določa, da se navodila in Stran 5 pojasnila, ki jih izda minister, pristojen za finance oziroma predstojnik finančne uprave, objavijo na spletnih straneh, niso pa pravni vir. eVročanje dokumentov Finančne uprave RS Pravnim osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo bo Finančna uprava RS od 2. 1. 2016 dalje dokumente vročala elektronsko. Fizične osebe bodo imele glede tega možnost izbire. Od 2. 1. 2016 dalje bo Finančna uprava RS začela pravnim osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo izhodne dokumente postopno pošiljati preko portala eDavki To velja tudi za tiste fizične osebe, ki so prostovoljno vključene v sistem eVročanje. Slednje pomeni, da so (ali še bodo) ti posamezniki vložili pristopnico za elektronsko prejemanje dokumentov. Podjetja in podjetnike je FURS še posebej pozvala , da za namen dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki sporočijo svoj elektronski naslov. Če so elektronski naslov doslej že sporočili za namene eOpominjanja ali eVročanja, jim ga ponovno ni treba sporočati. Finančna uprava RS bo z 2. januarjem 2016 postopno začela svoje izhodne dokumente elektronsko vročati preko portala eDavki. To velja za vse pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in le za tiste fizične osebe, ki so se ali se še bodo prostovoljno vključile v sistem eVročanje z vložitvijo pristopnice za elektronsko prejemanje dokumentov. Dokumente, za katere Finančna uprava še nima vzpostavljenega sistema eVročanja, bodo zavezanci še nadalje prejemali preko pošte v papirni obliki. eVročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik v portalu eDavki prevzame dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Vsi dokumenti, ki se vročajo elektronsko, se bodo na portal eDavki vročali z osebno vročitvijo. Zavezanci, ki še nimajo urejenega dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki, naj čim prej uredijo podatke o prejemnikih elektronske pošte. To je posebej koristno v tistih primerih, ko v imenu zavezanca dostopa do eDavkov zgolj pooblaščenec, saj zavezanec v teh primerih ne more sam prevzeti dokumenta. Zavezanci lahko za vročanje dokumentov v eDavkih določijo pooblaščenca. Preko obrazca na eDavkih se lahko določi: Splošnega pooblaščenca (za vse dokumente, ki bodo zavezancu posredovani s strani Finančne uprave RS), pooblaščenca za posamezne skupine in podskupine davkov oziroma postopkov ter tudi za posamezno konkretno zadevo. Stran 6 Splošno eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki. Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi dokumenti. Zavezanci za elektronsko vročanje Zakon o davčnem postopku določa, da se dokumenti elektronsko vročajo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom ter fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost. Novela bistveno posega tudi v ureditev omejitev davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke. V prvem odstavku 160. člena se minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati po izvršbi, dviga s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače. Doslej veljavni prvi odstavek je določal, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Z novelo se minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati pri izvršbi, dviga s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače. Sprememba izhaja iz zaveze iz Socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016, po kateri je izvršbo potrebno urediti tako, da z izvršilnim sredstvom ni možno poseči pod minimalno plačo, zmanjšano za davke in prispevke. Lep pozdrav, Simona Novak, davčna svetovalka in sodelavke Fincommerce d.o.o. V primeru dodatnih vprašanj, smo Vam na voljo na tel.št. 03 544 11 45 ali na elektronskem naslovu: [email protected]. Stran 7 STATISTIČNI PODATKI: Podatki za obračun plač za mesec JANUAR 2015 Podatki o delovnih urah Dejanski Prazniki Skupaj Delovni dnevi 20 1 21 Število ur za obračun (40 urni delavnik) 160 8 168 Podatki o plačah v€ Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost Zajamčena plača Minimalna bruto plača Povprečna bruto plača za NOVEMBER 2015 800,93 237,73 790,73 1.679,41 Regres Minimalni regres po KP (v podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu najmanj v višini minimalne plače) Regres, od katerega ni treba plačati prispevkov v€ 790,73 1.175,59 Podatki o prehrani med delom Podatki o prehrani med delom Minimalni znesek prehrane med delom je določen po posameznih kolektivnih pogodbah v€ *3,56 Dovoljeni neobdavčen znesek prehrane med delom po Uredbi vlade 6,12 *KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva Podatki o prevozu na delo in iz dela ter o terenskem dodatku Podatki o prevozu na delo in iz dela po Uredbi Znesek prevoza na delo in iz dela Kilometrina na službenem potovanju Terenski dodatek oz. povračilo stroškov za delo na terenu 0,18 eur/km 0,37 eur/km 4,49 eur/dan Dnevnice za službena potovanja v Sloveniji in v tujini Dnevnice za službena potovanja v Sloveniji nad 12 do 24 ur 21,39 eur nad 8 do 12 ur 10,68 eur nad 6 do 8 ur 7,45 eur Stran 8 Dnevnice za službena potovanja v tujini nad 14 do 24 ur do višine 100% dnevnice nad 8 do 14 ur do višine 75% dnevnice nad 6 do 8 ur do višine 25% dnevnice Višina dnevnice Država Zap..št. 3. Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Srbija, Turčija, Ukrajina Avstrija, Danska, Finska, Francija, Italija, Liechtenstein, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo Velike Britanije Belgija 4. Združene države Amerike, Avstralija, Kanada 1. 2. 32 € 44 € 50 € 48 $ (Ur.l.št. 51/2012, veljajo od 7.7.2012 naprej) Podatki o rasti cen Konec leta smo imeli na letni in mesečni ravni deflacijo (-0,5-odstotno na letni ravni, na mesečni pa -0,4-odstotno). K letni deflaciji so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. V enem letu se je blago pocenilo za 1,0%, storitve pa so se podražile za 0,7%. (Vir: Statistični urad RS, Indeksi življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2015) Zamudna obrestna mera Od januarja do junija 2014 Od julija do decembra 2014 Od januarja do junija 2015 Od julija do decembra 2015 Od januarja do junija 2016 Letna ZOM 8,25% 8,15% 8,05 % 8,05% 8,05% (Vir: Zakon o predpisani obrestni meri – UPB, Ur.l.št. 11/2007) Obrestna mera za obresti na posojila med povezanimi osebami za JANUAR 2016 EUR USD JPY GBP CHF Do vključno 1 meseca -0,21000% 0,42250% 0,04929% 0,50600% -0,79800% Do vključno 3 mesecev -0,13200% 0,61170% 0,08286% 0,59125% -0,75600% Do vključno 6 mesecev -0,04100% 0,84225% 0,11929% 0,75025% -0,68960% 0,05800% 1,16925% 0,22714% 1,06900% -0,59360% 12 mesecev (Vir:http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/) Stran 9