Mnogoteri (pravni) obrazi slovenske prekarnosti Doc. dr. Barbara Rajgelj, FDV UL Atipične oblike dela kot pravna podlaga za prekarizacijo • večje breme negotovosti in izključenosti od socialnih pravic in možnosti nosijo osebe, ki opravljajo delo na podlagi atipičnih delovno- ali civilnopravnih pogodb • • • • • • • • pogodba o zaposlitvi za nedoločen določen čas pogodba o zaposlitvi za določen določen čas pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas samostojni podjetnik osebno dopolnilno delo avtorska pogodba podjemna pogodba študentsko delo Analiza štirih elementov razmerja • časovna (ne)gotovost razmerja – vprašanje varnosti oz. trajanja razmerja, • obseg delavskih pravic – pravice delavcev v razmerju do delodajalcev, • obseg socialnih pravic – pravice upravičencev ob realizaciji socialnih tveganj do javnih zavodov kot nosilcev socialnih zavarovanj, • finančni vidiki – socialni prispevki in davki Finančne obremenitve pri PoZ za nedoločen čas Finančne obremenitve samostojnih podjetnikov Finančne obremenitve pri avtorski pogodbi Finančne obremenitve pri podjemni pogodbi Finančne obremenitve študentskega dela (Ne)pravni obrazi prekarnost • pravna oblika dela ni tista, ki izključno definira prekarni položaj osebe • na eksistenčno varnost in vsestransko socialno vključenost vpliva tudi: • • • • • • vrsta dela in obseg avtonomije pri delu, karierne perspektive, višina plačila za delo, sistem socialne varnosti, dostop do finančnih sredstev in lastninske pravice, stanovanjska politika. Velike spremembe na trgu dela na trgu dela bistvene spremembe iz zaposlitvenih v prekarne odnose kljub temu se ostali sistemi niso prilagodili Nemoč malih pravnih korakov pravna (t.j. politično sprejeta) ureditev trga dela in socialne države – približevanje prekarnih oblik zaposlitvi za nedoločen čas, • ZLASTI: finančne obremenitve Dd, delno socialne (pokojninske, ne pa zdravstvene) pravice delavcev • MANJ: delavske pravice in varnost razmerja – povečevanje obremenitev pri obstoječih oblikah in vključevanje črnega dela v trga dela (vrednotnice) – v zadnjih 20 letih ni bilo bistvenih sprememb (nobena oblika dela (razen osebno dopolnilno) ni nova, zgolj drugačna upo/zloraba na trgu dela, Kdo torej usmerja trg dela? ekonomska razmerja prekarizacija je posledica globalizacije in razmaha neoliberalnega kapitalizma odprti globalni trg sili v prekarizacijo • gospodarske subjekte, ki so prisiljeni v neomejeno tekmo proti stroškovnemu dnu: potrebujemo novo definicijo razmerja med delom in (vele)kapitalom • nacionalne države, ki so nezmožne biti vzoren Dd v javnem sektorju, hkrati je njihova suverenost pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik omejena ker vztrajanje na izhodiščih delavskih bojev iz 19. stoletja ne daje rezultatov potrebujemo razmislek o bistvenih pravnosistemskih spremembah na področju dela in socialne države v smeri univerzalnosti socialnih pravic & oddelitev socialne varnosti od sfere dela Kdo je ob okrnjeni suverenosti nacionalnih držav lahko nosilec sprememb? EU?