Publikacija - Ekonomska šola Murska Sobota

Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Bodi drugačen, bodi boljši!
PUBLIKACIJA
EKONOMSKA ŠOLA
MURSKA SOBOTA
SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Izdala: Ekonomska šola Murska Sobota
Srednja šola in gimnazija
Zbrali in uredili:
Darko Petrijan, ravnatelj
Cvetka Gomboc Alt
Darja Horvat
Nataša Škraban
September 2015
1
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Drage dijakinje, dragi dijaki, spoštovani starši!
Ekonomska šola Murska Sobota je šola z več kot 70- letno tradicijo, uspehi in ambicijami, ki želi
postati središče odličnosti na področju izobraževanja v regiji. S kvalitetno izvedbo programov, učitelji, ki
znajo prisluhniti dijakom in staršem ter odličnimi pogoji dela na šoli, ki po arhitekturnih rešitvah na
področju šolstva spada med deset najlepših na svetu, želimo dijakom posredovati kompetenčna in
praktično uporabna znanja v spodbudnem in ustvarjalnem okolju ter graditi odlične temelje za nadaljnje
izobraževanje.
Številne, za šolo prepoznavne interesne dejavnosti, omogočajo, da vsak posameznik v polni meri
razvije svojo ustvarjalnost in talente na področjih projektnega učenja, glasbenega in likovnega
ustvarjanja, fotografije in filma, turizma, učenja tujih jezikov ter skrbno pripravljenih strokovnih
ekskurzijah doma in v tujini.
Pred vami je publikacija šole. Z njo vam želimo med drugim predstaviti organiziranost šole,
izobraževalne programe, ki jih izvajamo in druge dejavnosti šole. V njej najdete tudi določila šolskega in
hišnega reda in Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in priznanj dijakom.
Kakovost in učinkovitost šole sta odvisni od dobrega sodelovanja treh temeljnih dejavnikov, ki
nastopajo v vzgojno-izobraževalnem procesu: to so šola, starši in dijaki.
Predpogoj za uspeh je primerna informiranost vseh s temeljnimi podatki o šoli. Za našo šolo to velja
še bolj, saj izvaja izobraževanje v sedmih izobraževalnih programih. V tem šolskem letu jo obiskuje 360
dijakov.
Publikacija naj vam torej olajša delo med šolskim letom; naj vas spomni, da smo na šolskem
področju partnerji in da lahko z dobrim sodelovanjem dobre stvari vselej naredimo odlične, slabe pa – če
se že pojavijo – izboljšamo.
Dragi dijaki, vsi ki delamo na Ekonomski šoli želimo, da se boste na naši šoli odlično počutili in veliko
naučili. Da boste spoznali prave prijatelje in razvili pripadnost šoli. Upam, da vam bodo srednješolska
leta, ki spadajo med najlepše življenjsko obdobje, ostala v lepih spominih.
Darko Petrijan, ravnatelj
2
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Kazalo vsebine
I.
IZKAZNICA ŠOLE
4
II.
ORGANI ŠOLE
5
III.
PREDSTAVITEV ŠOLE
11
IV.
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA USPEŠNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO
14
V.
OBSEG IN RAZPOREDITEV ORGANIZIRANEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
15
VI.
ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
31
VII.
PRAVILNIKI
42
3
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
I. IZKAZNICA ŠOLE
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Srednja šola in gimnazija
Noršinska ulica 13
9000 Murska Sobota
Matična številka: 5216214000
Davčna številka: SI 20192533
tel: 02 521 34 00
fax: 02 521 34 50
E-mail: [email protected]
[email protected]
Spletna stran: http://www.ekonomska-ms.si
Facebook: https://www.facebook.com/ekonomskams
4
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda "Ekonomska šola Murska
Sobota" je Republika Slovenija. Sklep o ustanovitvi je 2. septembra 2008 sprejela Vlada
Republike Slovenije.
II. ORGANI ŠOLE
SVET ZAVODA:
Svet zavoda ima 17 članov. Sprejema letni delovni načrt in poročila o njihovi
uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih programov, obravnava poročila o vzgojni
in izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka in odraslega,
o pritožbah v zvezi s pravicami, z obveznostmi in odgovornostjo delavcev, opravlja
druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. V Svetu zavoda so zastopani
delavci šole, ustanoviteljica, mesto Murska Sobota, predstavniki študentov,
predstavniki dijakov, predstavniki staršev in predstavnik Strateškega sveta.
Predsednik Sveta šole je Simona MUSIČ, univ. dipl. ekon.
Predstavniki VSŠ:
Mateja BAČIČ
Erna VÖRÖŠ, namestnica predsednice
Predstavnici SŠ in G:
Simona MUSIČ, predsednica
Nataša GOMIUNIK
Simona PAJNHART
Predstavnik lokalne skupnosti:
Angela NOVAK
Predstavnika ustanovitelja:
Vlasta VEREN
Anton SEP
Predstavniki staršev:
Tatjana GYERGYEK
Maja MEŠIČ
Valerija MES FOJAN
Predstavnika dijakov:
Mihaela BALAŽIC
David VUNDERL
Predstavnika študentov:
Ines GERGOREC
Predstavnik Strateškega sveta:
Mihael FEHER
5
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VODSTVO ZAVODA:
Direktor zavoda in ravnatelj Višje strokovne šole:
dr. Beno Klemenčič, univ. dipl. ekon.
Ravnatelj Srednje šole in gimnazije:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon., inž. str.
Ostali delavci šole:
SVETOVALNA SLUŽBA
mag. Evelina Katalinid, prof.
Nataša Gomiunik, univ. dipl. psih.
TAJNIŠTVO, REFERAT ZA MLADINO IN IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vera Luk, ekon.
Nataša Škraban
RAČUNOVODSTVO
Tanja Kutoš, mag. posl. ved
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Darja Horvat, univ. dipl. ekon.
Nataša Škraban
ŠOLSKA KNIŽNICA
Metka HAREJ, prof.
Danica MEDVED, univ. dipl. bibl.
LABORANTKA
Olga KUPLEN, kem. tehnik
TEHNIČNA SLUŽBA
Rolando HORVAT, inž. – vzdrževalec učne tehnologije
Dejan PETJE, inž. - vzdrževalec učne tehnologije
Ignac ŽALIG – hišnik
Marija ČONTALA, Angela LAINŠČEK, Olga MIHOLOČ, Marjana RANTAŠA, Marjana
BEZNEC, Nadira ZEKOVIČ – snažilke
6
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
UČITELJSKI ZBOR SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
PRIIMEK IN IME
BALER Barbara
BRAČUN Natalija
mag. DIVJAK Janja
mag. GELT Metka
GERIČ Tjaša
Naziv v diplomi
prof. zgod. in nem. j. s knj.
prof. angleščine in nemščine
prof. slov. j. in soc., mag. sociologije
prof. zgod. in nem. j., mag. zgodovine
univ. dipl. inž. živil. tehn, mag. inženir
logistike
GOMBOC ALT Cvetka
univ. dipl. ekonomist
GOMBOC Jasna
prof. matematike
GOMIUNIK Nataša
univ. dipl. psihologinja
HAREJ Metka
prof. zgodovine in sociologije
HORVAT Darja
univ. dipl. ekonomist
IVANIČ Renata
univ. dipl. informatik
JAKOVLJEVIČ Zlatko
prof. likovne pedagogike
mag. KATALINID Evelina
prof. geografije in pedagogike, mag.
geografije
KOLENKO Alenka
prof. nem. j. s knj. in slov. j. s knj.
KRAJNC Maja
prof. slov. j. s knj. in sociologije
KRESLIN-PETKOVID Karina prof. nem. j. s knjiž. in ang. jezika s knjiž.
KRIVEC Sabina
prof. biologije in kemije
KUPLEN Olga
kemijski tehnik
KUZMA Bernarda
univ. dipl. ekonomist
MATAJIČ Vesna
univ. dipl. germanist
MEDVED Danica
univ. dipl. bibliotekarka
MENCIGAR RITUPER Cvetka prof. slov. j. in ruščine
MUSIČ Simona
univ. dipl. ekonomist
PAJNHART Simona
prof. geografije in ang. j. s knj.
PETRIJAN Darko
univ. dipl. ekonomist, inž. strojništva
mag. PODGAJSKI Betina
univ. dipl. ekonomist, mag.
PUCKO Dušan
univ. dipl. ekonomist
RITUPER Jožef
univ. dipl. inž. tekst. tehnologije
SEP Suzana
prof. telesne vzgoje
SVETEC Marija
univ. dipl. ekonomist
SUKIČ - ŠKALIČ Slava
višji upravni delavec
mag. ŠAVORA Simona
prof. matematike in fizike, mag.
matematike
ŠIPLIČ ŠIFTAR Nataša
univ. dipl. ekonomist
VARGA Stanislava
prof. matematike in fizike
VRHOVSKI Renato
prof. telesne vzgoje
ZAVEC Milena
prof. nemškega jezika s knj.
ŽALIG Janez
prof. telesne vzgoje
Stop.
izobr.
D/ND
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
ND
ND
ND
ND
ND
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
VIS
VIS
VIS
VIS
SR
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
VIŠ
VIS
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
ND
VIS
VIS
VIS
VIS
VIS
ND
ND
ND
ND
ND
7
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Strokovni delavci, ki dopolnjujejo obvezo na Ekonomski šoli:
Zap.
št.
1
Priimek in ime
Srednja šola, iz katere prihajajo
ČASAR Stanko, dipl. inž. str.
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
STROKOVNI AKTIVI PO PREDMETNIH PODROČJIH:
Zap.
št.
1
2
3
4
Strokovni aktiv
Vodja aktiva
Strokovni aktiv za jezikoslovje (SLO, ANG, NEM)
Strokovni aktiv za naravoslovje (MAT, BIO, KEM, NAR, FIZ)
Strokovni aktiv za družboslovje (ZGO, GEO, SOC, PSI, UME, DRU, ŠVZ)
Strokovni aktiv za področje ekonomije, informatike in logistike
Alenka KOLENKO
Mag. Simona ŠAVORA
Nataša GOMIUNIK
Dušan PUCKO
Razredniki:
ODDELEK Program Razred
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
17
18
EG
ET
LT
TRG
ET - pti
EG
ET
LT
TRG
ET - pti
EG
ET
LT
TRG
EG
ET
LT
1. A
1. C
1. D
1. E
1. G
2. A
2. C
2. D
2. E
2. G
3. A
3. C
3. D
3. E
4. A
4. C
4. D
Razrednik
mag. Metka Gelt
Alenka Kolenko
Tjaša Gerič
Suzana Sep
Jožef Rituper
mag. Metka Gelt
Nataša Šiplič Šiftar
Tjaša Gerič
Nataša Gomiunik
Jožef Rituper
Simona Pajnhart
Maja Krajnc
Barbara Baler
Dušan Pucko
mag. Evelina Katalinid
Stanislava Varga
mag. Janja Divjak
Sorazrednik
Jasna Gomboc
Slava Škalič Sukič
mag. Betina Podgajski
Simona Musid
Vesna Matajič
mag. Simona Šavora
Matrija Svetec
mag. Betina Podgajski
Simona Musid
Vesna Matajič
Jasna Gomboc
Bernarda Kuzma
mag. Betina Podgajski
Cvetka Mencigar Rituper
Karina Kreslin Petkovid
Darja Horvat
Tjaša Gerič
8
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
SVET STARŠEV
Svet staršev je posvetovalni organ šole. Sestavljajo ga predstavniki staršev iz vsakega oddelka. Člane
sveta staršev bomo natančno obveščali o vsem, kar se bo dogajalo na šoli. Tako bodo lahko na sejah
sodelovali s konstruktivnimi predlogi in pobudami.
Predsednik Sveta staršev je g. Valerija MES FORJAN.
Predstavniki SVETA STARŠEV po oddelkih:
Oddelek
1. A
1. C
1. D
1. E
1. G
2. A
2. C
2. D
2. E
2. G
3. A
3. C
3. D
3. E
4. A
4. C
4. D
Ime in priimek
Maja MEŠIČ
Viljem KOČAR
Tatjana GYERGYEK
Dragica ADORJAN
Marija ČONTALA
Tonka TRUČL
Tatjana KRAMAR
Darja MEOLIC
Bojan GAVRIČ
Danica BALAŽIC
Valerija MES FORJAN
Vida NEMEC
Melita GRUŠKOVNJAK
Danica KEREC
Marija MERČNIK
Cvetka HORVAT
Zdenka JERIČ
V šolskem letu 2015/2016 se bo svet staršev sestal na formalnih sestankih najmanj trikrat.
OKTOBER – obravnava poročila o realizaciji LDN za preteklo šolsko leto, obravnava letnega delovnega
načrta za tekoče šolsko leto.
FEBRUAR - poročilo o uspehu v prvem ocenjevalnem obdobju, pregled že realiziranih vsebin letnega
delovnega načrta.
JUNIJ - pregled že realiziranih vsebin letnega delovnega načrta, zaključna prireditev šole, zaključni izpiti,
poklicna matura, splošna matura.
Člani sveta staršev bodo vabljeni tudi na vse prireditve šole. Na pobudo staršev bodo organizirani tudi
dodatni sestanki.
9
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBOR
Darja HORVAT, univ. dipl. ekon.
mag. Betina PODGAJSKI, univ. dipl. ekon.
Simona MUSIČ, univ. dipl. ekon.
vodja za program Ekonomski tehnik SSI in PTI
vodja za program Logistični tehnik
vodja za program Trgovec
KOMISIJA ZA KAKOVOST
Zap. štev.
1
2
3
4
5
6
7
Priimek
HORVAT
PAJNHART
SVETEC
GOMBOC ALT
BUNDERL MAUČEC
FUJS
BALAŽIC
Ime
Darja
Simona
Marija
Cvetka
Maja
Nina
Alenka
Funkcija
predsednica komisije, notranja presojevalka
namestnica predsednice
članica
notranja presojevalka
predstavnica delodajalcev
predstavnica dijakov
predstavnica staršev
PRITOŽBENA KOMISIJA – Zakon o gimnazijah
Zap.
štev.
1
2
3
Priimek
KUZMA
ALT GOMBOC
PAJNHART
MUSID
NOIVIRT PRAŠNIKAR
ČERPNJAK
Ime
Bernarda
Cvetka
Simona
Simona
Janja
Marjan
Funkcija
predsednica komisije
namestnica predsednice
članica
namestnica članice
zunanja članica
namestnik zunanje članice
KOMISIJA ZA VARSTVO PRAVIC – Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju
Zap. štev.
1
2
3
Priimek
KUZMA
ALT GOMBOC
MUSID
PAJNHART
NOIVIRT
PRAŠNIKAR
ČERPNJAK
Ime
Bernarda
Cvetka
Simona
Simona
Funkcija
predsednica komisije
namestnica predsednice
članica
namestnica članice
Janja
Marjan
zunanja članica
namestnik zunanje članice
KOMISIJA ZA ŠOLSKO PREHRANO
Zap. štev.
1
2
3
4
5
Priimek
GERIČ
ŠKRABAN
BALAŽIC
VUNDERL
BALAŽIC
Ime
Tjaša
Nataša
Alenka
David
Mihaela
Funkcija
predsednica komisije
članica, organizatorica šolske prehrane
član, predstavnik staršev
član, predstavnik dijakov
članica, predstavnica dijakov
10
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
III. PREDSTAVITEV ŠOLE
Šola ima dve organizacijske enoti:
 Srednjo šolo in gimnazijo
 Višjo strokovno šolo
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA
SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA
ŠOLA
SREDNJA ŠOLA IN
GIMNAZIJA
Programi:
 Ekonomist
 Informatika
Programi:
 Ekonomska gimnazija
 Ekonomski tehnik - ssi
 Logistični tehnik - ssi
 Ekonomski tehnik - pti
 Trgovec - spi
 Administrator - spi
 Poklicni tečaj -io
DIJAKI PO ODDELKIH IN SMEREH IZOBRAŽEVANJA
V tem šolskem letu je v izobraževanje vključenih 302 dijakov. Šola ima 9 mladinskih oddelkov in 8 skupin.
Dijaki po oddelkih in smereh izobraževanja
A. Prvi letniki
Program
Ekonomska gimnazija
Ekonomski tehnik (ssi)
Logistični tehnik (ssi)
Trgovec (spi)
ODDELKOV/SKUPIN
Poklic
Ekonomski tehnik
Logistični tehnik
Prodajalec
Razredi
1. A
1. C
1. D
1. E
1/3
DIJAKI
SKUPAJ
9
24
13
14
60
ŽENSKE
7
15
4
11
37
PRVI TUJI JEZIK
NEM 1
ANG 1
2
12
7
9
30
7
12
6
5
30
11
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
B. Drugi letniki
Program
Poklic
Ekonomska gimnazija
Ekonomski tehnik (ssi)
Ekonomski tehnik
2. A
2. C
11
13
7
11
4
7
7
6
Logistični tehnik (ssi)
Trgovec (spi)
ODDELKOV/SKUPIN
Logistični tehnik
Prodajalec
2. D
2. E
2/2
18
17
59
4
13
35
8
10
29
10
7
30
Razredi
DIJAKI
SKUPAJ
ŽENSKE
PRVI TUJI JEZIK
NEM 1
ANG 1
C. Tretji letniki
Program
Poklic
Ekonomska gimnazija
Ekonomski tehnik (ssi)
Ekonomski tehnik
3. A
3. C
18
23
10
17
1
8
17
15
Logistični tehnik (ssi)
Logistični tehnik
3. D
27
10
6
21
Trgovec (spi)
ODDELKOV/SKUPIN
Prodajalec
3. E
3/1
13
81
10
47
5
20
8
61
Č. Četrti letniki
Program
Ekonomska gimnazija
Ekonomski tehnik (ssi)
Logistični tehnik (ssi)
Ekonomski tehnik (pti)
ODDELKOV/SKUPIN
D. Peti letniki
Program
Ekonomski
tehnik (pti)
ODDELKOV/SKUPIN
Razredi
Poklic/smer
Ekonomski tehnik
Logistični tehnik
Ekonomski tehnik
Poklic/smer
Ekonomski tehnik
Razredi
DIJAKI
SKUPAJ
ŽENSKE
D I JA K I
SKUPAJ
ŽENSKE
PRVI TUJI JEZIK
NEM 1
ANG 1
PRVI TUJI JEZIK
NEM 1
ANG 1
4. A
29
15
7
22
4. C
4. D
1. G
3/1
30
21
14
94
24
4
13
56
9
12
7
35
21
9
7
59
Razredi
D I JA K I
SKUPAJ
ŽENSKE
PRVI TUJI JEZIK
NEM 1
ANG 1
2. G
9
8
4
5
0/1
9
8
4
5
12
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
 Organizatorica izobraževanja odraslih: Darja Horvat
 Referat za izobraževanje odraslih: Nataša Škraban
 Andragoški zbor
Izobraževanje odraslih poteka po naslednjih javno veljavnih izobraževalnih programih:
 Ekonomski tehnik- ssi
 Ekonomski tehnik- pti
 Poklicni tečaj - ekonomski tehnik
 Logistični tehnik - ssi
 Trgovec - spi
 Administrator - spi
Načini poteka izobraževanja: samoizobraževanje, skupinsko ob zadostnem številu prijav oz.
kombinirano: vključitev v skupino pri posameznih predmetih oz. modulih.
Za kandidate so organizirana predavanja in pet konzultacij tekom šolskega leta. Načrt konzultacij je
objavljen na spletni strani šole. Konzultacije in govorilne ure potekajo v kabinetih.
Strokovni aktiv v programih izobraževanj odraslih sestavljajo učitelji, ki poučujejo v programih
izobraževanja odraslih. Vsi učitelji opravljajo svoje naloge tudi v programih rednega izobraževanja.
IZPITNI ROKI ZA KANIDATE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH










NOVEMBER 2015: torek, 10.11.2015
DECEMBER 2015: torek, 8.12.2015
JANUAR 2016: torek, 12.1.2016
FEBRUAR 2016: torek, 9.2.2016
MAREC 2016: torek, 15.3.2016
APRIL 2016: torek, 5.4.2016
MAJ 2016: torek, 10.5.2016
JUNIJ 2016: torek, 7.6.2016 in 21.6.2016
AVGUST 2016: torek, 16.8.2016
SEPTEMBER 2016: torek, 6.9.2016 in 20.9.2016
13
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
IV. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA USPEŠNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO
Materialni pogoji
Šola zagotavlja idealne pogoje za izobraževanje, saj razpolaga z 8234 m 2 šolskih površin. Le te so
namenjene izobraževanju v 25 oddelkih za mladino (cca 750 dijakov) ter 300 študentom Višje strokovne
šole.
Za izvedbo pouka je na razpolago 20 učilnic za splošne in strokovno-teoretične predmete, multimedijska
učilnica, učilnici za učno podjetje, učilnica za naravoslovje, biologijo in kemijo z laboratorijem in
digestorijem, učilnica za informatiko in praktični pouk, dvema predavalnicama za 144 in 110 slušateljev,
športno dvorano z 870 m2, plesno dvorano z fitnesom, zunanjimi športnimi objekti (atletsko stezo, igrišči
za nogomet, rokomet, košarko in odbojko na mivki. Poleg omenjenega šola razpolaga s knjižnico,
čitalnico, upravnimi prostori, zbornico, sejno sobo in lastno kuhinjo z jedilnico.
Na podlagi analize ugotavljamo, da ima šola za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela idealne pogoje za
delo na vseh predmetnih področjih, učilnice so opremljene s sodobno IKT tehnologijo, ki omogoča
izvajanje sodobnega pouka. V večini učilnic se lahko izvaja pouk z uporabo interaktivnih tabel, kar
prispeva k popestritvi pouka in vpeljevanju sodobnih oblik in metod dela. Tudi uporabo spletnih učilnic
vidimo v prihodnje kot priložnost za nadgradnjo, popestritev in izboljšanje kvalitete pouka. Dijaki lahko
tudi v prostem času dostopajo do interneta preko brezžičnega omrežja Eduroam. Sodobno opremljena
športna dvorana omogoča izvajanje številnih individualnih in skupinskih športov.
Za kvalitetno izvajanje programa logistični tehnik je potrebno stalno posodabljanje programske opreme
za izvedbo posameznih modulov. Opremo bomo nabavljali individualno ali v povezavi s šolami, ki izvajajo
podobne programe, zaradi boljših pogajalskih izhodišč pri oblikovanju cen s ponudniki opreme. Analizo
in načrt nabave potrebne opreme pripravita aktiv za informatiko ter aktiv strokovno-teoretičnih
predmetov za logistiko.
Prostorski pogoji
Prostorska kapaciteta šole je 8234 m2 šolske površine. Šola ima naslednje učne prostore in ostale
prostore:
a) učilnice za splošne in strokovno-teoretične predmete: 21
b) specializirane in namenske učilnice:










multimedijska učilnica:
1
učno podjetje:
2
naravoslovna učilnica:
1
računalniške učilnice:
3
velika predavalnica – amfiteater (144 oseb):
1
mala predavalnica – amfiteater (110 oseb):
1
2
športna dvorana: 868,38 m in 400 sedežev na tribuni
2
mala plesna dvorana: 220,45 m
zunanje športne površine (atletska steza, igrišča za rokomet, košarko, mali nogomet, odbojko na mivki)
geografija, zgodovina:
2
c) ostali prostori:






2
knjižnica s 390 m
kabineti za učitelje:
upravni prostori šole
sejna soba
zbornica – družabni prostor
kuhinja, jedilnica
19
14
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
V. OBSEG IN RAZPOREDITEV ORGANIZIRANEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Organizirano vzgojno-izobraževalno delo bo obsegalo obvezne in neobvezne sestavine.
Obvezne sestavine bodo:
 pouk,
 praktično usposabljanje z delom (PUD),
 obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti v skladu z izobraževalnim programom.
Neobvezne sestavine bodo:
 prostovoljne dejavnosti,
 tekmovanja in
 drugo.
Pouk bo potekal po urniku oddelkov, ki je objavljen na spletni strani šole. Vse spremembe urnika se
evidentirajo v dnevnik šolskega dela. Pouk se začne ob 7.05 in zaključi najkasneje ob 14.30.
Urnik zvonenja:
URA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
ŠOLSKI ZVONEC
OD
DO
07.05
07.50
07.55
08.40
08.45
09.30
09.35
10.20
10.25
11.10
11.15
12.00
12.05
12.50
12.55
13.40
13.45
14.30
Malica za dijake:
MALICA
URA
3
4
5
OD
09.00
09.35
10.25
DO
09.30
10.20
11.00
Praviloma
Vezave skupin (ŠVZ, INF, PIN, PP,…)
1. in 2. letniki
3. in 4. letniki
Teoretični pouk
Teoretični pouk bo potekal v skladu z veljavnimi predmetniki posameznih programov in poklicev
izobraževanja in v skladu z izvedbenimi predmetniki. Izvedbeni predmetniki so priloga delovnega načrta.
Obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti
Organizator in koordinator izvajanja obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti je mag. Metka Gelt.
Obvezne izbirne vsebine dajejo dijakom možnost razvijanja sposobnosti na različnih interesnih
področjih. Za vsak program so obvezne interesne vsebine različne. Del dejavnosti je obvezen in enoten
in ga ponudi šola, del pa je odvisen od dijakovega interesa- dijakova prosta izbira.
15
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Predmetnik šole po programih za šolsko leto 2015/2016
PREDMETNIK EKONOMSKA GIMNAZIJA
PREDMETI
1. letnik
2. letnik
3. letnik
št. ur na
št. ur na
št. ur na
teden leto teden leto teden
4. letnik
št. ur na
leto
teden
leto
SKUPNO maturitetni
št. ur
standard
v programu
I - Obvezni predmeti
Slovenščina
4
140
4
140
4
140
4
140
560
560
Matematika
4
140
4
140
4
140
4
140
560
560
Prvi tuji jezik
3
105
3
105
3
105
3
105
420
420
Drugi tuji jezik
3
105
3
105
3
105
3
105
420
420
Ekonomija
2
70
2
70
3
105
4
140
385
280
Zgodovina
2
70
2
70
2
70
210
280
Športna vzgoja
3
105
3
105
3
105
2
70
2
70
Glasba*
Likovna umetnost*
Geografija
3
105
420
70
2
70
2
70
210
Biologija**
280
315
Kemija**
6
210
4
140
350
315
Fizika**
315
Psihologija***
280
Sociologija***
2
70
2
70
2
70
2
70
140
Filozofija***
280
280
Informatika
2
70
Podjetništvo
II - Izbirni predmeti****
III - Obvezne izbirne vsebine
Skupaj (I+II+III)
90
33
1245
140
3
105
4
140
315
2-4
70-140
4-8
140-280
210-420
30
300
90
33
90
1245 31-33 1175-1245 29-33 1045-1185 4710-4920
Število tednov pouka
35
35
35
35
140
Število tednov obveznih izbirnih vsebin
3
3
3
1
10
Skupno število tednov izobraževanja
38
38
38
36
150
Pojasnila k predmetniku:
* Dijak izmed dveh ponujenih predmetov iz umetnosti izbere enega.
** Šola izmed treh naravoslovnih predmetov ponudi skladno z interesi dijakov najmanj dva predmeta.
*** Šola izmed treh družboslovnih predmetov ponudi skladno z interesi dijakov dva predmeta.
**** Šola razporedi ure za izbirne predmete tako, da dijakom omogoči pripravo na maturo in uvajanje sodobnih
metod pouka.
Strokovni predmeti ekonomske gimnazije so:



obvezni štiriletni maturitetni predmet ekonomija,
obvezni predmet podjetništvo in
obvezni izbirni predmeti z vajami in uporabo informacijske tehnologije ter neobvezni izbirni
predmet po izbiri šole.
16
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Obvezni izbirni predmeti z vajami z uporabo informacijske tehnologije in raziskovalnimi nalogami
so:
Izbirni predmeti:
Vsebinski sklop:
Št. ur/leto
Poslovna informatika
A - finančne informacije
35 ur
B - ekonomsko poslovne informacije
35 ur
C - poslovne komunikacije
35 ur
D - poslovne predstavitve
35 ur
Ekonomska zgodovina
ekonomska zgodovina
35 ur
Ekonomska geografija
ekonomska geografija
35 ur
Šola ponudi obvezne izbirne predmete z vajami v obliki vsebinskih sklopov po 35 ur. Dijak iz ponudbe
šole obvezno izbere najmanj tri vsebinske sklope po 35 ur oziroma v skupnem obsegu 105 ur, in sicer:


v 3. letniku v obsegu 70 ur in
v 4. letniku v obsegu 35 ur
17
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PREDMETNIK EKONOMSKI TEHNIK/SSI
Oznaka
Programske enote
Obvezno / izbirno
Skupno število ur
Število kreditnih točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
obvezno
487
24
P2
Matematika
obvezno
383
19
P3
Tuji jezik I
obvezno
417
20
P4
Tuji jezik II
obvezno
204
10
P5
Umetnost
obvezno
68
3
P6
Zgodovina
obvezno
102
5
P7
Geografija
obvezno
68
3
P8
Sociologija
obvezno
68
3
P9
Psihologija
obvezno
68
3
P10
Kemija
obvezno
105
5
P11
Biologija
obvezno
105
5
P12
Športna vzgoja
obvezno
340
14
2415
114
Skupaj A
B – Strokovni moduli
M1
Poslovni projekti
obvezno
238
12
M2
Poslovanje podjetij
obvezno
272
13
M3
Ekonomika poslovanja
obvezno
238
12
M4
Sodobno gospodarstvo
obvezno
340
19
M5
Finančno poslovanje
izbirno
136
6
M6
Materialno knjigovodstvo
izbirno
136
6
M7
Komercialno poslovanje
izbirno
136
6
M8
Upravno administrativno poslovanje
izbirno
136
6
M9
Zavarovalne storitve
izbirno
102
5
M10
Bančno poslovanje
izbirno
102
5
M11
Poštni promet
izbirno
102
5
M12
Finančno knjigovodstvo
izbirno
102
5
M13
Neposredno trženje
izbirno
102
5
1462
73
748
30
152
6
352
14
578
29
Skupaj pouka (A+B+E)
4455
216
Praktično izobraževanje v delovnem procesu
900
36
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)
4807
230
Skupaj (A+B+Č+D+E)
4959
236
Skupaj B
Od tega:
C - Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk
Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu
Praktično usposabljanje z delom
D – Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
E – Odprti kurikulum
E
Odprti kurikulum
Poklicna matura (storitev in zagovor)
4
Skupaj kreditnih točk
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju
240
136
4
Število tednov interesnih dejavnosti
11
Skupno število tednov izobraževanja
151
Pojasnilo k predmetniku:
Informatika je integrirana v modulu M1
Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere 2 strokovna modula izmed M5 – M8 in 1 strokovni modul izmed M9 – M13.
18
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PREDMETNIK LOGISTIČNI TEHNIK/SSI
Oznaka
Programske enote
Obvezno / izbirno
Skupno št. ur
Št. kreditnih točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
obvezno
487
24
P2
Matematika
obvezno
408
20
P3
Tuji jezik I
obvezno
417
20
P4
Tuji jezik II
obvezno
204
10
P5
Umetnost
obvezno
70
3
P6
Zgodovina
obvezno
102
5
P7
Geografija
obvezno
70
3
P8
Sociologija
izbirno
70
3
P9
Psihologija
izbirno
70
3
P10
Fizika
obvezno
140
6
P11
Kemija
obvezno
70
3
P12
Športna vzgoja
obvezno
340
14
2378
111
Skupaj A
B – Strokovni moduli
M1
Tehnologija blagovnih tokov
obvezno
204
11
M2
Tehnologija komuniciranja
obvezno
204
11
M3
Podjetništvo in gospodarsko poslovanje
obvezno
170
8
M4
Transportna sredstva
obvezno
238
12
M5
Logistika tovornih tokov
obvezno
442
24
M6
Mednarodna blagovna menjava
izbirno
204
10
M7
Logistika potniških tokov
izbirno
102
5
M8
Sredstva mehanizacije
izbirno
102
5
M9
Avtomatizacija in robotizacija
izbirno
102
5
1462
76
568
23
152
6
352
14
578
29
Skupaj pouka (A+B+E)
4418
216
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č)
720
29
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)
4770
230
Skupaj (A+B+Č+D+E)
4922
236
Skupaj B
Od tega:
C – Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk
Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu
Praktično usposabljanje z delom
D – Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
E – Odprti kurikulum
Odprti kurikulum
Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor)
4
Skupaj kreditnih točk
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju
240
136
4
Število tednov interesnih dejavnosti
11
Skupno število tednov izobraževanja
151
Pojasnilo k predmetniku:
Izbirni predmeti: Šola oz. dijak izmed sociologije in psihologije izbere 1 predmet.
Izbirni strokovni moduli: Šola ali dijak izbere strokovni modul M6 ali dva od M7-M9.
19
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PREDMETNIK: EKONOMSKI TEHNIK- PTI
Oznaka
Programske enote
Obvezno / izbirno
Skupno število ur
Število kreditnih točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
obvezno
276
13
P2
Matematika
obvezno
206
10
P3
Tuji jezik
obvezno
276
13
P4
Tuj jezik II
obvezno
68
4
P5
Umetnost
obvezno
30
2
P6
Zgodovina
obvezno
40
2
P7
Geografija
obvezno
40
2
P8
Sociologija
izbirno
40
2
P9
Psihologija
izbirno
40
2
P10
Kemija
obvezno
60
3
P11
Biologija
obvezno
60
3
P12
Športna vzgoja
obvezno
150
7
1246
61
Skupaj A
B – Strokovni moduli
M1
Projekti in poslovanje podjetja
obvezno
272
13
M2
Delovanje gospodarstva in ekonomika poslovanja
obvezno
238
12
M3
Finančno poslovanje
izbirno
136
6
M4
Materialno knjigovodstvo
izbirno
136
6
M5
Komercialno poslovanje
izbirno
136
6
M6
Upravno administrativno poslovanje
izbirno
136
6
M7
Zavarovalne storitve
izbirno
102
5
M8
Bančno poslovanje
izbirno
102
5
M9
Poštni promet
izbirno
102
5
M10
Finančno knjigovodstvo
izbirno
102
5
M11
Neposredno trženje
izbirno
102
5
748
36
240
10
76
3
96
4
249
12
Skupaj pouka (A+B+E)
2243
109
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č)
316
13
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)
2339
113
Skupaj (A+B+Č+D+E)
2415
116
Skupaj B
Od tega:
C – Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk
Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu
Praktično usposabljanje z delom
D – Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
E – Odprti kurikulum
Odprti kurikulum
Poklicna matura (izdelek oziroma storitev
4
120
Število tednov izobraževanja v šoli
69
Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju
2
Število tednov interesnih dejavnosti
3
Skupno število tednov izobraževanja
74
Pojasnilo k predmetniku:
Informatika je integrirana v modulu projekti in poslovanje podjetij.
Izbirni predmeti: Šola oz. dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo.
Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere 1 modul izmed modulov M3 – M6 in 1 modul izmed modulov M7 – M11.
20
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PREDMETNIK: TRGOVEC/SPI
Oznaka Programska enota
Obvezno /
izbirno
Skupno število
ur
Število kreditnih
točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
obvezno
213
12
P2
Matematika
obvezno
213
12
P3
Tuji jezik
obvezno
164
9
P4
Umetnost
obvezno
33
2
P5
Naravoslovje
obvezno
132
6
P6
Družboslovje
obvezno
132
6
P7
Športna vzgoja
obvezno
164
7
1051
54
Skupaj A
B – Strokovni moduli
M1
Temelji gospodarstva
obvezno
108
5
M2
Poslovanje trgovskega podjetja
obvezno
324
16
M3
Prodaja blaga
obvezno
513
27
M4
Upravljanje z blagovno skupino živila
izbirno
108
5
M5
Upravljanje z blagovno skupino tehnika
izbirno
108
5
M6
Upravljanje z blagovno skupino tekstilj in drogerijskih
izdelkov
izbirno
108
5
1053
53
675
27
912
36
160
6
602
29
Skupaj pouka (A+B+E)
2706
136
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č)
1587
63
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E)
2866
142
Skupaj (A+B+Č+D+E)
3778
178
Skupaj B
Od tega:
C - Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk
Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu
Praktično usposabljanje z delom
D – Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
E – Odprti kurikulum
Odprti kurikulum
Zaključni izpit (izdelek oz. storitev in zagovor)
2
Skupaj kreditnih točk
180
Število tednov izobraževanja v šoli
82
Število tednov praktičnega usposabljanja za delom
24
Število tednov interesnih dejavnosti
Skupno število tednov izobraževanja
5
111
Pojasnilo k predmetniku:
Cilji in vsebine družboslovja, naravoslovja in umetnosti se deloma lahko izvajajo v strokovnih modulih v različnih
oblikah pouka. Načine, oblike in obseg povezovanja določi šola v izvedbenem kurikulu.
Izbirni strokovni moduli: Šola oz. dijak izbere 1 strokovni modul izmed M4-M6.
Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega pouka lahko zmanjša in nadomesti s praktičnim usposabljanjem
z delom, ki se lahko poveča na največ 53 tednov.
21
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Pregled interesih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin po programih:
Organizator in koordinator izvajanja obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti je strokovna delavka mag.
Metka Gelt. Obvezne izbirne vsebine dajejo dijakom možnost razvijanja sposobnosti na različnih interesnih
področjih. Za vsak program so obvezne interesne vsebine različne. Del dejavnosti je obvezen in enoten in ga
ponudi šola, del pa je odvisen od dijakovega interesa- dijakova prosta izbira.
EKONOMSKA GIMNAZIJA
Dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
kulturno umetniške vsebine
vzgoja za družino, mir in nenasilje
knjižnična informacijska znanja
državljanska kultura
zdravstvena vzgoja
OIV obvezne za ekonomsko gimnazijo
poslovno komuniciranje
dejavnost s projektnim delom
SKUPAJ
(obvezni enotni del za EG)
Dejavnosti po izbiri šole / prosta izbira dijaka
SKUPAJ
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
4.
letnik
Skupno
10
5
15
15
-
10
5
15
15
10
5
-
5
-
15
-
15
-
15
15
110 ur
35
15
15
15
15
15
60 ur
30
30
60
60
30
20
170 ur
30
30
60
10
130 ur
90
90
90
30
300
1. letnik
•
dva športna dneva (aktiv športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti,
1. ŠD - pohod ob dnevu mobilnosti + ogled kulturnih znamenitosti (UME)
2. ŠD - troboj junij 2016; "Tek podnebne solidarnosti",
• medpredmetna strokovna ekskurzija (geo-kem-bio-zgo): "Slovensko Primorje" (18.-19. marec 2016 - 2 dni)
(aktiv za naravoslovje in družboslovje),
• medpredmetna strokovna ekskurzija (zgo-bio): DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij
2016 (aktiv za naravoslovje in družboslovje),
• kulturne dejavnosti (kino predstava, gledališka predstava),
• vzgoja za družino mir in nenasilje za 1. letnike (Nataša Gomiunik, junij 2016),
• poslovno komuniciranje (POK), (mag. Betina Podgajski, januar - junij 2016),
• KIZ, 1. letnik (Metka Harej, oktober 2015 – maj 2016), vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in
projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota,
• obvladovanje tipkovnice (Slava Sukič Škalič, oktober 2015 – maj 2016).
2. letnik
•
•
•
•
•
dva športna dneva (učitelji športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti,
1. ŠD - zimske aktivnosti; februar 2016,
2. ŠD – planinarjenje Velika Planina, september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO in
NARAVOSLOVJE),
kulturne dejavnosti (kino predstava, gledališka predstava),
državljanska kultura 15 ur (junij 2016),
zdravstvena vzgoja 15 ur (zunanji izvajalec – junij 2016),
poslovno komuniciranje (POK), (mag. Betina Podgajski).
22
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
3. letnik
•
•
•
dva športna dneva (učitelji športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti:
1. ŠD – planinarjenje Velika Planina, 17. september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO)
2. ŠD – športne igre, maj 2016 (Bukovniško jezero- adrenalinski park – pohod),
kulturne dejavnosti: (kino predstava, gledališka predstava),
ogled uspešnih podjetij (Cvetka Gomboc Alt, mag. Betina Podgajski; oktober 2015 - marec 2016).
4. letnik
•
•
•
•
športni dan (aktiv športne vzgoje) oz. 5 ur športnih dejavnosti:
1. ŠD – planinarjenje Velika Planina, 17. september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO)
2. ŠD – pohod + bowling januar 2016
obvezna strokovna ekskurzija pri predmetu zgodovina in geografija (del internega dela mature)
"Slovensko Primorje"; (18.-19. marec 2016- 2 dni) (mag. Metka Gelt in mag. Evelina Katalinid)
ogled uspešnih podjetij, (Cvetka Gomboc Alt, mag. Betina Podgajski; oktober 2015 - marec 2016).
Obvezna ponudba dejavnosti za ekonomsko gimnazijo
Šola ponudi dijakom ekonomske gimnazije naslednje dejavnosti, ki jih dijaki lahko izberejo po prosti izbiri.
Dejavnosti se bodo Izvajale ob zadostnem številu prijavljenih dijakov.
DEJAVNOST
Logika
Prva pomoč
Mednarodna ekskurzija
London
Mednarodna ekskurzija
Bruselj- Pariz
Prostovoljno socialno delo
Športni tabor
Učenje za učenje
Verstva in etika
ŠT. UR
Termin izvedbe
15
oktober - marec
15
januar – april
IZVAJALEC
Stanislava Varga
RK
40
v prvomajskih počitnicah
Natalija Bračun
40
april 2016
Bernarda Kuzma
15
15
15
15
september- marec
maj
oktober – april
marec - maj
Bernarda Kuzma
Aktiv ŠVZ
mag. Evelina Katalinid
Maja Krajnc
EKONOMSKI TEHNIK - SSI
Dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave
seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju
ogled študijske knjižnice, sejmov
zdravstvena vzgoja
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad
naravoslovni dan
spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s
strokovnega področja;
ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija
poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA:
SKUPAJ
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
4.
letnik
24
18
6
6
54
24
18
18
60
24
18
42
24
18
42
5
6
6
6
6
4
4
-
3
4
19
6
16
6
16
4
13
23
96
20
96
38
96
9
64
23
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
1. letnik
•
Štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje):
1. ŠD - pohod oktober 2015 + ogled kulturnih znamenitosti;
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016;
3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
4. ŠD - atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti«
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega
leta, radijske ure, proslave,…
• seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju (Zlatko Jakovljevič)
• KIZ (6 ur) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo«(Metka Harej),
• metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad (mag. Evelina Katalinid (4ure) + razredniki
(1 ura), oktober 2015),
• strokovna ekskurzija + naravoslovni dan: DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij 2016
(aktiv naravoslovja in stroke).
2. letnik
•
štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje):
1. ŠD - pohod oktober 2015 + ogled razstave, predavanja iz strokovnega področja
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016;
3. ŠD – maj 2016 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod
4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016,
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave, koncert, radijske ure, proslave,..
• zdravstvena vzgoja (zunanji),
• ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP: Celje, marec, 2016. (Dušan Pucko) naravoslovni danogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke),
• spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar.
3. letnik
•
štirje športni dnevi, oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje),
1. ŠD - pohod oktobra 2015 + ogled razstave, predavanja iz strokovnega področja;
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016;
3. ŠD – maj 2016 – Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod
4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016.
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,..
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke), ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko),
• strokovna ekskurzija Budimpešta, april 2016 (Nataša Šiplič Šiftar).
4. letnik
•
štirje športni dnevi, oz. 24ur (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD - Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, oktober 2015 ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - pohod + bowling januar ali februar 2016;
3. ŠD – maj 2016 – športne igre
4. ŠD – ples maturantov, maj 2016.
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,..
• projektni dan, medpredmetna strokovna ekskurzija Ljubljana (Ogled parlamenta, Predsedniška palača,
Urad EU, medijska hiša), oktober 2015, (Bernarda Kuzma, Majda Svetec)
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko)
• poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja; (Nataša Gomiunik).
24
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
EKONOMSKI TEHNIK - PTI
Dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave
ogled študijske knjižnice,
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
Spoznavanje organizacije panoge, strokovna ekskurzija
Ekologija(raziskovalni tabor ali ekologija in stroka itd.)
ogled sejma s strokovnega področja, organizirano predavanje strokovnega
področja (sejem zdravja, informatike, učil, izobraževalnih ustanov, odprtih
vrat inštitutov, fakultet itd.
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA:
SKUPAJ 96
1.
letnik
2.
letnik
9
9
2
20
9
9
4
22
6
3
6
3
6
6
15
15
12
47
12
49
1. letnik
•
dva športna dneva oz. 9 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD – oktober 2015, Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD – maj 2016 športne igre ( ali: drsanje-pohod ob sejmu v Celju februar-marec 2016 )
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom
šolskega leta, radijske ure, proslave,..
• KIZ (2 uri)- vključno z projektom »Rastem s knjigo v PiŠK Murska Sobota, (Metka Harej)
• strokovna ekskurzija ogled; pomurskih podjetij, (aktiv STP in SM); april ali maj 2015;
• ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, februar ali marec, 2015. (Dušan Pucko)
• spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar
2. letnik
•
dva športna dneva oz. 9 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje),
1. ŠD - Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - maj 2016 športne igre
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,..
• strokovna ekskurzija Budimpešta, april 2016 (Nataša Šiplič Šiftar).
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko)
• poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja; Nataša Gomiunik.
LOGISTIČNI TEHNIK - SSI
Dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL:
198
Športni dnevi – 96
Ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave - 72
Seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju – 6
Ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil, izobraževalnih
ustanov, dnevi odprtih vrat – 6
Zdravstvena vzgoja – 18
SKUPAJ
1.
letnik
2.
letnik
3.
letnik
4.
letnik
24
18
6
24
18
-
24
18
-
24
18
-
6
-
-
-
54
18
60
42
42
25
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
65
Metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad – 3
Naravoslovni dan - 22
Spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s
strokovnega področja, - 24
Ogled sejma s strokovnega področja ali proizvodnih obratov-12
Poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja – 4
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA
89
SKUPAJ
3
6
6
6
4
6
6
6
6
4
19
4
16
4
16
0
4
14
23
96
20
96
38
96
8
64
352
1. letnik
•
štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD - pohod 7. oktobra 2015 + ogled kulturnih znamenitosti + prometna varnost;
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016
3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
4. ŠD – atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti«
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, radijske ure,
proslava,…
• seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju; (Zlatko Jakovljevič)
• KIZ (6 ur) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota,
(Metka Harej)
• metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad (mag. Evelina Katalinid -2 uri + razrednik- 1 ura),
oktober 2015
• strokovna ekskurzija + naravoslovni dan: DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij 2016
(aktiv naravoslovja in stroke)
2. letnik
•
štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2015;
3. ŠD – maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega
leta,..
• zdravstvena vzgoja (zunanji)
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko)
• Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič);
3. letnik
•
štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016;
3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega
leta,
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko)
• projektni dan, medpredmetna strokovna ekskurzija Ljubljana (državni zbor, ameriško veleposlaništvo,
medijska hiša, DARS), oktober 2015, (Bernarda Kuzma, Majda Svetec, Tjaša Gerič)
• Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič);
26
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
4. letnik
•
štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje)
1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - pohod + bowling januar ali februar 2016
3. ŠD - maj – športne igre
4. ŠD - ples maturantov, maj 2016
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega
leta,
• Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič);
• naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in
sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko)
• poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja (Nataša Gomiunik)
TRGOVEC - SPI
Dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL:
športni dnevi
ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave; seznanitev s
kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi; ogled študijske knjižnice, muzeja
SKUPAJ
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM
metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad
spoznavanje organizacije poklicnega področja, delovnih organizacij ali
obratovalnic, strokovna ekskurzija; ogled sejma s strokovnega področja,
oziroma proizvodnih obratov; organizirano predavanje s strokovnega
področja; naravoslovni dan; ogled sejmov informatike, izobraževalnih ustanov
svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem
SKUPAJ
VSEBINE POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA
SKUPAJ
1.
letnik
2.
letnik
30
30
12
14
14
8
44
44
2
3.
letnik
20
-
Skupno
72
36
108
2
30
12
10
8
14
10
2
10
2
34
18
76
0
54
0
30
18
160
1. letnik:
• 30 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje);
1. ŠD - pohod oktobra 2015 + ogled kulturnih znamenitosti + prometna varnost;
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016
3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
4. ŠD - pohod v sklopu strokovne ekskurzije in naravoslovnih dejavnosti
5. ŠD – atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti«
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave, radijske ure, proslave, ogled
kulturno zgodovinskih znamenitosti v okolju;
• metode učenja in motivacije, mag. Evelina Katalinid (1 ura) + razrednik (1 ura);
• KIZ (4 ure) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota,
Metka Harej;
• spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar
• strokovna ekskurzija »Živilski obrati po Pomurju« Jožef Rituper.
2. letnik:
• 30 ur športnih dejavnosti (učitelji športne vzgoje),
1. ŠD – pohod ob dnevu mobilnosti, oktobra 2015, ogled študijske knjižnice
2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016
3. ŠD – medpredmetna povezava ŠVZ- strokovna ekskurzija : sejem Narava zdravje-Stožice
4. ŠD – maj 2016, kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod
5. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016
27
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
•
•
kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave, radijske ure, proslave,..
strokovna ekskurzija in ogled muzejske trgovine Rogatec – muzej na prostem, + Celje skladišča, Cash&Cary in
in Kozmetika Afrodita, Steklarna Rogaška Slatina - oktober 2015 (Dušan Pucko, Jožef Rituper)
3. letnik: (trgovec)
• dva športna dneva oz 12 ur športnih dejavnosti (učitelji športne vzgoje),
1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti
2. ŠD - zimske aktivnosti - januar 2016 ali medpredmetna povezava ŠVZ- strokovna ekskurzija: sejem
Narava zdravje-Stožice
• kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave , radijske ure, proslave,..
• strokovna ekskurzija in ogled muzejske trgovine Rogatec – muzej na prostem, + Celje skladišča, Cash&Cary in
Kozmetika Afrodita, Steklarna Rogaška Slatina - oktober 2015 (Dušan Pucko, Jožef Rituper)
• svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem (Nataša Gomiunik)
Dejavnosti po dijakovi prosti izbiri
Dodatna ponudba dejavnosti, ki jih lahko dijaki izberejo v skladu s svojimi interesi:
DEJAVNOST
ŠT. UR
Termin izvedbe
Simbioz@
15
IZVAJALEC
oktober - marec
Simona Pajnhart, Bernarda Kuzma,
Darko Petrijan, Renata Ivanič, Dejan
Petje, Dušan Pucko
Tekmovanje v znanju angleščine IATEFL za
3. letnik EG
5-15
januar – april
Aktiv za angleščino
Tekmovanje v znanju angleščine Poliglot za 3.
letnik ssi (ET, LT) in 2. l. ET pti
5-15
januar – april
Aktiv za angleščino
Tekmovanje v znanju angleščine Poliglot 3 za
1.,2. in 3.l. programov spi (Trgovec)
5-15
januar – april
Aktiv za angleščino
Tekmovanje v znanju angleškega jezika IATEFL,
3. letnik EG
5-15
januar – april
Aktiv za angleščino
Angleška bralna značka Bookworms ali
EPIReading Badge
15
septembermarec
Aktiv za angleščino
Tekmovanje v znanju angleškega jezika (priprava
z nalogami zahtevnejšega tipa)
20
september februar
Natalija Bračun
Šolski radio
30
september - junij Maja Krajnc, Dušan Pucko
Šolsko glasilo + novinarski krožek
30
oktober - junij
Aktiv slavistov
Krožek ročnih del
30
oktober - junij
Cvetka Gomboc Alt, Suzana Sep
Raziskovanje v psihologiji
30
oktober - maj
Nataša Gomiunik
Odmor malo drugače
30
oktober - maj
Nataša Gomiunik
Debatni krožek
15
oktober - junij
Zlatko Jakovljevič
Tečaj cestno prometnih predpisov
20
oktober
AVTOŠOLE
Mednarodno tekmovanje (Genius Logicus)
15
september – april Stanislava Varga
Šolsko in državno tekmovanje iz znanja kemije
16 +16
oktober - maj
Sabina Krivec, Olga Kuplen
Metodologija raziskovalnega dela
20
september - maj Sabina Krivec, Olga Kuplen
Šolsko in državno tekmovanje iz znanja o
sladkorni bolezni
16
november
Sabina Krivec, Olga Kuplen
Priprava dijakov z raziskovalnimi nalogami
(ZOTKIS)
35
september-maj
Sabina Krivec, Olga Kuplen
Tekmovanje v hitrostnem računanju
16
oktober – junij
aktiv MAT
Tekmovanje v razvedrilni matematiki
do 20
september oktober
mag. Simona Šavora + aktiv MAT
28
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
DEJAVNOST
Tekmovanje v znanju matematike
ŠT. UR
Termin izvedbe
IZVAJALEC
do 32
oktober – april
Jasna Gomboc
Šolsko in državno tekmovanje iz logistike
25
februar –april
Tjaša Gerič
Projekt mobilnost
6
september
Tjaša Gerič
Video krožek za 1., 2., 3. letnike EG, ET in LT
20
september – junij Renata Ivanič
Fotografski krožek za 1., 2., 3. letnike
30
september – junij Renata Ivanič
Prostovoljno delo v vrtcu Lavra in v društvu
Sonček
Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo
priznanje
10 - 15
30/30/40
oktober – maj
Bernarda Kuzma
oktober – marec Maja Krajnc + aktiv slo
Gledališki abonma
32
september – junij Cvetka Mencigar Rituper
Nemška bralna značka (Pfiffikus 2014)
30
november do
marec
Šolsko in državno tekmovanje iz znanja
nemščine
Šolsko tekmovanje iz znanja ekonomije
15 šolsko+
januar - februar
15 državno
Alenka Kolenko
učiteljice nemškega jezika
20
februar, marec
Cvetka Gomboc Alt
30
januar - april
Jožef Rituper, Dušan Pucko, Nataša
Gomiunik
Tekmovanje iz znanja računovodstva
10
april
Darja Horvat, Marija Svetec
Tekmovanje iz znanja poslovne matematike in
statistike
10
april
Cvetka Gomboc Alt, Marija Svetec
40
oktober - maj
Jožef Rituper, mag. Simona Šavora,
Sabina Krivec
16
oktober-maj
16 - 40
februar - maj
15
januar, marec
mag. Metka Gelt
16- 40
oktober – junij
mag. Metka Gelt
Strelski krožek
20
november - maj
Darko Petrijan
Odbojka dijaki + dijakinje
20
oktober - maj
Janez Žalig
Športni ribolov
10
oktober - maj
Janez Žalig
Košarka dijaki
32
oktober - maj
Renato Vrhovski
Atletika
30
oktober - junij
Suzana Sep
Rokomet dijakinje in dijaki
20
oktober - junij
Suzana Sep
Navijaška plesna skupina
20
oktober - junij
Suzana Sep
Zimska nogometna liga
40
oktober - maj
Renato Vrhovski
Fakultativno učenje tujih jezikov (FRA, ŠPA)
40
november - maj
Zunanji izvajalec
Akrobatska skupina
20
september - junij Aktiv ŠVZ
Praznične delavnice
30
november- maj
Alenka Kolenko
International Story telling festival (v Avstriji)
12
april, maj, junij
Alenka Kolenko
Tekmovanje v tehniki prodaje
EKO šola in EKO kviz
Geografski krožek
Geografsko tekmovanje
Šolsko in državno tekmovanje mladih
zgodovinarjev
Zgodovinarski krožek: priprava na tekmovanje in
priprava raziskovalnih nalog mladih
zgodovinarjev
Simona Pajnhart, mag. Evelina Katalinid
mag. Evelina Katalinid, Simona Pajnhart
29
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Nadstandardni programi:
 ki jih šola ne financira, pomaga pa pri organizaciji in izvedbi:
 maturantski plesi
 maturantske ekskurzije
 ki jih šola financira:


fakultativni pouk španščine in francoščine v primeru zadostnega števila prijav dijakov - (sofinancira se
iz Šolskega sklada - nadstandard),
organizirano dopolnilno izobraževanje iz matematike za 4. A v obsegu 20 ur (dodatna 6. ura v urniku
2. polletje); izvaja profesorica mag. Simona Šavora.
Šola bo organizirala tudi druge nadstandardne programe, če bo zato interes dijakov in staršev v času izobraževanja
in jih bodo starši sofinancirali (npr. priprava na maturo za opravljanje dodatnega maturitetnega izpita…).
30
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VI. ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
Šolski koledar je narejen na podlagi 15. člena Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS 78/2007,
45/2010 in 50/2012) in v skladu z navodili in priporočili Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport.
1. Trajanje šolskega leta
Šolsko leto se prične 1. septembra 2015 in se konča 31. avgusta 2016.
2. Trajanje pouka
Pouk se prične 1. septembra 2015 in traja do:
24. junija 2016 (petek)
20. maja 2016 (petek)
23. maja 2016 (ponedeljek)
za vse oddelke razen zaključnih (zaključek pouka in razdelitev spričeval)
za oddelke zaključnega letnika (zaključek pouka)
razdelitev spričeval
3. Ocenjevalna obdobja
a) prvo ocenjevalno obdobje
Trajanje
01. 09. 2015 do 15. 01. 2016 (petek)
za vse oddelke
b) drugo ocenjevalno obdobje
Trajanje
16. 01. 2016 do 20. 05. 2016 (petek)
16. 01. 2016 do 23. 06. 2016 (četrtek)
za vse oddelke zaključnih letnikov razen 3.
letnika programa trgovec
za vse ostale oddelke
4. Redovalne konference
a) prva redovalna konferenca
18. 01. 2016 (ponedeljek)
za vse oddelke
b) druga redovalna konferenca
20. 05. 2016 (petek)
23. 06. 2016 (četrtek)
za vse oddelke zaključnih letnikov
za vse oddelke razen zaključnih
5. Šolske počitnice
jesenske počitnice
novoletne počitnice
zimske počitnice
prvomajske počitnice
od 26. 10. 2015 do 01. 11. 2015
od 25. 12. 2015 do 01. 01. 2016
od 22. 02. 2016 do 26. 02. 2016
27. 04. 2016 do 02. 05. 2016
31
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
6. Pouka prosti dnevi
a) z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi;
b) šolske počitnice;
c) sobote, razen če je z delovnim načrtom ali po nalogu direktorja drugače določeno, ali če
minister s šolskim koledarjem drugače določi;
d) en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov;
e) dan šole.
7. Nadomeščanje pouka ob sobotah
Po šolskem koledarju ni predvideno nadomeščanje pouka ob sobotah.
8. Izpiti
8.1. Splošna matura
a) spomladanski rok 2016
Rok
15. 11. 2015
29. 03. 2016
18. 04. 2016
28. 04. 2016
04. 05. 2016
16. 05. 2016
Aktivnosti
Rok za predprijavo k splošni maturi
Zadnji rok za prijavo k splošni maturi
Rok za oddajo seminarskih nalog, vaj na šoli ter zaključek internega dela
(PSI, GEO, ZGO, EKN, KEM)
Rok za zamenjavo izbirnega predmeta ali ravni zahtevnosti
Slovenščina – (izpitna pola 1 – esej) – pisno
Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita
(PSI, ZGO, GEO, EKN, KEM)
18. 05. 2016
24. 05. 2016
23. 05. 2016 do 27. 05. 2016
28. 05. 2016
30. 05. 2016
Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov
Zadnji rok za predložitev dokazil k prijavi oz. pisno odjavo na šoli
Organizirana priprava na SM – pisni del
Angleščina
Slovenščina (izpitna pola 2)- pisno
31. 05. 2016
Psihologija in sociologija
01. 06. 2016
Kemija
02. 06. 2016
Ekonomija
04. 06. 2016
Matematika
06. 06. 2016
Nemščina
07. 06. 2016
Geografija
09. 06. 2016
od 15. do 22. 06. 2016
Zgodovina
Ustni izpiti splošne mature
11. 07. 2016
Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
14. 07. 2016
Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo
Od 15. 07. do 27. 07. 2016
Vpogledi v izpitno dokumentacijo
32
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
b) jesenski rok 2016
Rok
Aktivnosti
12. 07. 2016
14. 08. 2016
20. 08. 2016
Zadnji rok za prijavo k splošni maturi
Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov
Zadnji rok za predložitev dokazil k prijavi oz. pisno odjavo na šoli
24. 08. 2016
25. 08. 2016
26. 08. do 30. 08. 2016
Od 24. 08. do 02. 09. 2016
Slovenščina
Matematika
Tuji jeziki in izbirni premeti
Ustni del mature
02. 09. 2016
16. 09. 2016
Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita
(PSI, ZGO, GEO, EKN, KEM)
Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
19. 09. 2016
Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo
od 22. 09. do 29. 09. 2016
Vpogledi v izpitno dokumentacijo
8.2. Zaključni izpiti
a) zimski rok
Rok
8. 1. 2016
22. 1. 2016
5. 2. 2016
9. 2. 2016
10. do 12. 2. 2016
Aktivnosti
Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu
Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota)
Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju
pogojev
Slovenščina – pisni izpit
Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve
b) spomladanski rok
Rok
Aktivnosti
6. 5. 2016
Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu
27. 5. 2016
3. 6. 2016
6. 6. 2016
7. do 10. 6. 2016
Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota)
Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju
pogojev
Slovenščina – pisni izpit
Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve
c) jesenski rok
Rok
Aktivnosti
18. 7. 2016
16. 8. 2016
19. 8. 2016
22. 8. 2016
23. do 26. 8. 2016
Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu
Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota)
Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev
Slovenščina – pisni izpit
Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve
Državna komisija najkasneje do konca oktobra v skladu s šolskim koledarjem ministra določi koledar
zaključnega izpita, ki ga objavi na oglasni deski ali drugem vidnem mestu v šoli in na spletni strani šole.
Podrobnejšo razporeditev opravljanja zaključnega izpita objavi šolska komisija najkasneje do 31.
decembra za tekoče šolsko leto.
33
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
8.3. Poklicna matura
a) zimski rok PM 2015
Rok
Aktivnosti
03. 12. 2015
22. 01. 2016
28. 01. 2016
Zadnji rok za prijavo kandidatov k poklicni maturi na šoli
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov
Zadnji rok za predložitev dokazil in pisno odjavo od poklicne
mature na šoli
Slovenščina
Matematika, angleščina, nemščina
2. predmet – pisni izpit
Ustni izpiti in 4. predmet
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
01. 02. 2016
02. 02. 2016
03. 02. 2016
04. 02. 2016 do 13. 02. 2016
04. 03. 2016
b) spomladanski rok PM 2016
Rok
15. 11. 2015
29. 03. 2016
18. 05. 2016
24. 05. 2016
23. 05. 2016 do 27. 05. 2016
28. 05. 2016
30. 05. 2016
04. 06. 2016
06. 06. 2016
08. 06. 2016
15. 06. do 22. 06. 2016
04. 07. 2016
Aktivnosti
Rok za predprijavo k poklicni maturi
Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi na šoli
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov
Zadnji rok za predložitev dokazil in pisno odjavo od poklicne
mature na šoli
Organizirana priprava na PM – pisni del
Angleščina - pisno
Slovenščina – pisno
Matematika – pisno
Nemščina – pisno
2. predmet - pisno
Ustni izpiti in 4. predmet
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
c) jesenski rok PM 2016
Rok
Aktivnosti
05. 07. 2016
14. 08. 2016
20. 08. 2016
24. 08. 2016
25. 08. 2016
29. 08. 2016
29. 08. 2016
31. 08. 2016
24. 08. do 02. 09. 2016
08. 09. 2016
Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi
Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov
Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli
Slovenščina- pisno
Matematika – pisno
Angleščina – pisno
Nemščina – pisno
2. predmet – pisno
Ustni izpiti in 4. predmet
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi
34
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
8.4. Popravni in dopolnilni izpiti:
Rok
spomladanski rok
jesenski rok
1. 6. 2016 do 3. 6. 2016 –
za dijake 3. E oddelka
30. 6. 2016 do 5. 7. 2016 –
za vse ostale oddelke
16. 8. 2016 do 20. 8. 2016
8.5. Dopolnilni in predmetni izpiti
Roki
16. 11. 2015 do 20. 11. 2015
18. 01. 2016 do 22. 01. 2016
14. 03. 2016 do 18. 03. 2016
16. 05. 2016 do 20. 05. 2016
30. 06. 2016 do 05. 07. 2016
16. 08. 2016 do 20. 08. 2016
8.6. Predmetni izpiti za izboljšanje ocene:
a) za dijake predzadnjega letnika
30. 06. 2016 do 05. 07. 2016
16. 8. 2016 do 20. 8. 2016
b) za dijake zaključnega letnika:
spi, ssi, pti, gim
25. 5. 2016
8. 7 TERMINSKI PLAN IZVAJANJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA PRI DELODAJALCU
Učni predmet:
Poklic:
Oddelki :
Praktično usposabljanje z delom (srednje poklicno izobraževanje)
Trgovec,
2. e, 3. e
Učni predmet:
Poklic:
Oddelek :
Praktično usposabljanje z delom (poklicno-tehniško izobraževanje)
Ekonomski tehnik-pti
1. g
Učni predmet:
Poklic:
Oddelki :
Praktično usposabljanje z delom (srednje strokovno izobraževanje)
Logistični tehnik
2. d, 3. d
Učni predmet:
Poklic:
Oddelki :
Praktično usposabljanje z delom (srednje strokovno izobraževanje)
Ekonomski tehnik
2. c, 3. c
Program
Trgovec
Trgovec
Ekonomski tehnik – ssi
Ekonomski tehnik – ssi
Logistični tehnik
Logistični tehnik
Ekonomski tehnik – pti
Oddelek
2. e
3. e
2. c
3. c
2. d
3. d
1. g
Število ur
380
532
76
76
76
76
76
Termin
18. 1. 2016 – 31. 3. 2016
9. 2. 2016 – 20. 5. 2016
6. 6. 2016 – 17. 6. 2016
6. 6. 2016 – 17. 6. 2016
6. 6. 2016 – 17. 6. 2016
6. 6. 2016 – 17. 6. 2016
6. 6. 2016 – 17. 6. 2016
Koordinator/ica
Jožef Rituper
Jožef Rituper
Marija Svetec
Marija Svetec
Marija Svetec
Marija Svetec
Marija Svetec
35
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
ORGANIZIRANJE DIJAKOV
a) Oddelčna skupnost dijakov
Oddelčno skupnost dijakov tvorijo dijaki posameznega oddelka.
Oddelčna skupnost dijakov obravnava vprašanja življenja in dela oddelka.
Oddelčna skupnost izvoli svojega predsednika vsako šolsko leto. Na sejo oddelčne skupnosti se vabi
razrednika, lahko pa tudi ravnatelja, pomočnico ravnatelja, svetovalne delavce in druge pedagoške
delavce glede na vsebino obravnavanih vprašanj.
b) Dijaška skupnost
Dijaško skupnost sestavljajo vsi dijaki Srednje šole in gimnazije. Predsedniki oddelčnih skupnosti sestavljajo
odbor dijaške skupnosti. Odbor skupnosti izvoli svojega predsednika vsako šolsko leto. Funkcijo predsednika
DS bo v šolskem letu 2015/2016 opravljal David Vunderl, dijak 4. d oddelka.
Odbor dijaške skupnosti obravnava vprašanja življenja in dela zavoda ter daje ustrezne predloge. Spodbuja
samostojnost in odgovornost dijakov za aktivno sodelovanje pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnega
procesa in celotnega programa zavoda. Odbor dijaške skupnosti opravlja tudi volilna opravila za volitve
predstavnika dijakov v svet zavoda. Odbor dijaške skupnosti ima mentorja iz vrst strokovnih delavcev.
Mentorstvo dijaške skupnosti bo v šolskem letu 2015/2016 opravljala mag. Janja Divjak.
V šolskem letu 2015/2016 si je Dijaška skupnost Ekonomske šole Murska Sobota zadala naslednje
naloge/dejavnosti:
Poleg rednih mesečnih sestankov, kjer bomo obravnavali tekočo problematiko in dveh dijaških konferenc,
kjer bo na dnevnem redu pregled uspešnosti po oddelkih, si je dijaška skupnost zadala izvesti naslednje
aktivnosti:





V mesecu septembru bo tradicionalna prireditev »Krst fazanov«. Vsi dijaki prvih letnikov bodo opravili
krst, katerega bodo pripravili dijaki višjih letnikov. Dijaki bodo program pripravili prvi teden septembra in
ga posredovali mentorju dijaške skupnosti. Nagrado »naj Fazanov leta« bodo zmagovalcem predali bivši
»Fazani« prejšnjega šolskega leta.
V mesecu decembru bomo izpeljali tradicionalno prireditev "Rad imam december". Program bo vseboval
pevske in plesne točke, recitacije, skeče, na šoli pa se bodo predvidoma izvajale tudi delavnice.
V mesecu februarju 2015 bomo izvedli Pustni in/ali Valentinov ples. Na plesu se bodo predstavili tudi
maturanti z delom programa iz maturantskega plesa.
V mesecu maju bodo zaključni razredi, pripravili program in tradicionalno »Predajo ključa«.
Sodelovali bomo pri projektih in aktivnostih (EKO ŠOLA, ZDRAVA ŠOLA,…) na pobudo šole lokalne
skupnosti, Dijaške organizacije Slovenije in drugih.
SODELOVANJE S STARŠI
Roditeljski sestanki
Šola bo kot obliko sodelovanja s starši ter kot obliko skupnega svetovanja staršem glede družinske
vzgoje organizirala oddelčne roditeljske sestanke, ki jih bodo razredniki sklicevali vsaj enkrat v
posameznem ocenjevalnem obdobju.
36
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Na roditeljskih sestankih bomo starše informirali o skupnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, zavzemali
bodo stališča, dajali predloge in pripombe strokovnim organom šole.
Načrtovani roditeljski sestanki bodo v:
 torek, 1. september 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 1. letnikov,
 torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 2. letnikov,
 torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 3. letnikov,
 torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 4. letnikov, 1. G in 2. G,
Govorilne ure
Kot obliko individualnega svetovanja in informiranja staršev bo šola izvajala govorilne ure učiteljev.
Govorilne ure za starše bodo drugi torek v mesecu od 14.45 do 16.15 ure. Razpored govorilnih ur za
šolsko leto 2015/2016 bo sproti objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole.
Informiranje
Šola informira dijake in starše ter udeležence izobraževanja odraslih na naslednje načine:
 preko oglasne deske na šoli,
 preko TV oglasov v avli šole,
 preko sporočil aplikacije e-Asistent,
 preko spletne strani šole,
 po pošti.
SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA SKRB ZA DIJAKE
Prehrana dijakov
Prehrana dijakov je organizirana v skladu z Zakonom o šolski prehrani (ZŠP, Ur. l. RS, št. 3/2013), v času
pouka in v skladu s šolskim koledarjem. Obsega toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico.
Dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri organizaciji
šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na
Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, in vsebujejo:
-
cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano, ter
strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave,
količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, ki jih
določi javni zdravstveni zavod, pooblaščen od ministrstva, pristojnega za zdravje.
Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo
vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu.
Dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku
oziroma državni štipendiji, znaša:
-
do 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini cene
malice;
nad 42 do 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 70
% cene malice;
nad 53 do 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 40
% cene malice.
37
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Dnevni obrok se organizira in pripravi na šoli. Sestavo, obseg in kakovost dnevnega toplega obroka v
skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah določi minister,
pristojen za šolstvo, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje. Ponudnika dnevnega toplega
obroka izbere šola v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje. V šolskem letu 2015/16 je
najemnik šolske kuhinje Dijaški dom Murska Sobota.
V novembru 2015 in aprilu 2016 bomo izvedli anketo o zadovoljstvu s šolsko prehrano. V anketiranje
bodo vključeni dijaki, starši in zaposleni.
V okviru projekta »Zdrave šole« bomo izvedli predavanja o zdravem načinu prehranjevanja in zdravi
prehrani mladostnikov.
Zdravniški pregledi dijakov
Za dijake 1. in 3. letnikov bo Zdravstveni dom Murska Sobota, Šolski dispanzer, organiziral sistematične
preglede in nas o rezultatih teh pregledov tudi informiral. Ugotovitve zdravstvene službe bomo vključili
na dnevni red ene od konferenc učiteljskih zborov.
Urnik pregledov:
Razred
1. A in 1. D
3. A
1. E
3. C
1. C
3. E
3. D
Datum
sreda, 09.12.2015
petek, 11.12.2015
ponedeljek, 14.12.2015
torek, 15.12.2015
sreda, 16.12.2015
petek, 18.12.2015
ponedeljek, 21.12.2015
Štev.
dijakov
8 + 13
18
13
22
24
13
27
Na dan sistematskega pregleda dijaki nimajo pouka. Zberejo se v ambulanti - Šolskem dispanzerju
Zdravstvenega doma Murska Sobota ob 7. uri. S sabo morajo imeti zdravstveno kartico in knjižico o
cepljenjih. Sistematski pregledi vključujejo tudi cepljenje proti tetanusu za dijake 1. letnikov,
laboratorijske preiskave (1. letniki dajo kri in vodo, 3. letniki samo vodo) ter obvezno zdravstveno vzgojo.
Predavanje je ločeno za dijake in dijakinje.
Zavarovanje dijakov
Dijaki so v šolskem letu nezgodno zavarovani po načelu prostovoljnosti.
Dežurstvo dijakov
Dežurstvo je obveza dijaka, zaradi katere lahko izostane od pouka največ enkrat mesečno. Za
organizacijo dežurstev dijakov je po pooblastilu ravnatelja odgovorna mentorica dijaške skupnosti
mag. Janja Divjak in posamezni razredniki. Razredniki tri dni pred nastopom dežurstva oddelka
oddajo seznam dežurnih dijakov v tajništvo šole in dijake obvestijo o dežurstvu. Če je dijak na dan,
ko bi moral opravljati dežurstvo odsoten, to nalogo opravi po vrnitvi v šolo. Namen dežurstva je
skrbeti za varnost in red pri vhodu v šolske prostore, kakor tudi za red in disciplino na šoli. Dežurni
dijak:
 skrbi, da nihče ne moti pouka,
 potek dežurstva vodi v dežurni knjigi, kamor se ob koncu dežurstva podpiše tudi dežurni učitelj,
38
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije






je oproščen pouka samo na dan dežurstva. Zamenjava dežurstva je možna samo s soglasjem
razrednika ali dežurnega učitelja v upravičenih primerih, kot so napovedano spraševanje, pisanje
pisnih nalog, neodložljive obveznosti, ki so uradno dokumentirane,
zunanje obiskovalce vljudno povpraša po namenu obiska in jih usmeri. Vsakega zunanjega
obiskovalca vpiše v dežurno knjigo. V kolikor obiskovalec šole ne bi hotel dati zahtevanih
podatkov, mu dežurni dijak ne sme dovoliti vstopa v šolo. Če tak obiskovalec ne bi hotel zapustiti
šolskih prostorov, dežurni dijak takoj obvesti dežurnega učitelja ali drugo uradno osebo. Zunanji
obiskovalci nimajo vstopa v učilnice, razen v spremstvu uradne osebe,
ugaša luči, ki so po nepotrebnem prižgane bodisi na hodnikih šole ali v drugih njim dostopnih
prostorih,
po odmorih za malico pobere smeti po šoli. O morebitnih poškodbah in drugih nevšečnostih
obvesti dežurnega učitelja, ravnatelja ali pomočnico ravnatelja. Vse zapiše tudi v dežurno knjigo,
opravlja tudi druge, dodatne zadolžitve, ki jih prejme od dežurnega učitelja, ravnatelja ali drugih
uradnih oseb šole,
poskrbi, da dijaki v oddelkih pravočasno dobijo okrožnice in druga obvestila, ki imajo podpis
uradne osebe šole,
Sezname dežurstva pripravlja mentorica dijaške skupnosti in jih mesečno izobesi na oglasni deski.
Za redno opravljanje dolžnosti dežurnega dijaka odgovarjata dežurna učitelja.
Dežurstvo učiteljev
Dnevno dežurata praviloma dva učitelja. Razpored dežurstev izdela ravnatelj. Dva dni pred začetkom
novega obdobja je objavljen razpored za naslednji mesec. Po pooblastilu ravnatelja Cvetka Gomboc Alt
poskrbi za nadomeščanje, kadar dežurni učitelj manjka zaradi bolezni in načrtovanega strokovnega
izobraževanja. Za nadomeščanje v primeru ostalih odsotnosti poskrbi učitelj sam in zamenjavo javi v
tajništvo šole ali pripravi samostojno delo.
Dežurstvo poteka v času organiziranega izobraževalnega dela v dopoldanskem času od 7.00 do 14.00
ure. Dežurni učitelj skrbi za izvajanje nadomeščanj pouka, dela obhode po šoli in šolskem dvorišču med
prostimi urami, med odmori in po koncu pouka.
Med pet- minutnimi odmori in med poukom imajo status dežurnega učitelja vsi strokovni delavci šole.
To pomeni, da kadarkoli v šoli ali v okolici šole opazijo kršitelje hišnega reda, le-te vpišejo v knjigo
dežurstev in se ob vpisu podpišejo.
Knjiga dežurstva se nahaja v tajništvu šole. Dežurni učitelj jo posreduje dežurnima dijakoma pred
začetkom dežurstva. V knjigo dežurstev vpisujejo:
- dogodke, ki niso del običajnega življenja in dela na šoli;
- morebitno škodo na inventarju, ki jo je dežurni učitelj opazil med obhodi po šoli;
- kršitelje hišnega reda.
Glavna naloga dežurnih učiteljev je skrb za izpolnjevanje določil Pravilnika o šolskem redu v srednjih
šolah in iz njega izhajajočih pravilnikov. Najpomembnejše naloge, ki iz tega izhajajo, so:
- nadzira delo dežurnega dijaka,
- v primeru odsotnosti dijaka, poskrbi za nadomeščanje,
- prepreči zapuščanje šole v copatih,
- prepreči kajenje in uživanje drog v šoli in na šolskih površinah,
- ukrepa v primeru psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja med dijaki,
- posreduje na poziv dežurnega dijaka, ob nepravilnostih ukrepa ali o njih obvesti vodstvo,
- po potrebi (v okviru pristojnosti) preverja verodostojnost podatkov, ki so jih navedli zunanji
obiskovalci,
39
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
-
skrbi za izvajanje nadomeščanj pouka.
Nadzor nad izvajanjem dežurstva izvaja ravnatelj z občasnimi obhodi in rednim pregledovanjem knjige
dežurstev. Enkratna opustitev dežurstva ali kršenje posameznih določil pravilnika je lažja kršitev in se
sankcionira z dvakratnim dežuranjem v naslednjem obdobju. V primeru večkratnega neizpolnjevanja
določil pravilnika ukrepa ravnatelj v skladu s svojimi pooblastili.
UČBENIŠKI SKLAD
Šola je Učbeniški sklad ustanovila v skladu z ZOFVI in Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov zato,
da se dijakom zagotovi učbenike, ki jih potrebujejo pri pouku, po nižji ceni. V učbeniški sklad se lahko
vključijo učbeniki, objavljeni v Katalogu učbenikov. Učbeniški sklad je vzpostavljen za vse letnike
programov srednje šole in gimnazije.
V šol. l. 2015/16 je ravnatelj s sklepom imenoval strokovno delavko Olgo Kuplen za skrbnico učbeniškega
sklada. Za učbeniški sklad bo opravljala naslednje naloge:
­
­
­
­
­
­
­
­
­
­
izračunavanje izposojevalnine po oddelkih,
žigosanje novih učbenikov,
sestavljanje kompletov,
delitev učbenikov po razporedu,
zbiranje naročil in naknadna delitev učbenikov (dijakom, ki ponavljajo ali se prepišejo),
izposoja učbenikov med šolskim letom, predvsem odraslim,
pobiranje učbenikov ob koncu pouka in po različnih izpitih,
izpisi dolžnikov (dijaki, odrasli) po izpitih in pred delitvijo spričeval,
pospravljanje učbenikov v skladišču (vključno s prenosom iz knjižnice v skladišče) in
skrb za blagajno (računi: izposojevalnina za odrasle, plačilo za izgubljeni učbenik, odkup
učbenika).
Seznam učbenikov in drugih učnih gradiv po programih in razredih, ki jih bodo dijaki uporabljali pri
pouku, je priloga letnega delovnega načrta.
ŠOLSKI SKLAD
Namen ustanovitve šolskega sklada je pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in
pravnih oseb, donacij, daril in drugih virov za financiranje naslednjih dejavnosti:





nakup nadstandardne opreme,
razvojne in raziskovalne dejavnosti,
pomoč socialno šibkim dijakom,
izdajanje publikacije šole,
dejavnosti posameznega letnika ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa in se ne
financirajo iz javnih sredstev.
Pridobljena sredstva morajo biti porabljena za točno določen namen po sprejetem programu.
K donatorstvu bomo povabili občine na območju pomurske regije, trgovske centre in druga obrtna in
storitvena podjetja v Murski Soboti in okolici.
40
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Pričakujemo tudi prostovoljne prispevke staršev v višini 20 € na leto, plačilo v enkratnem znesku,
položnice bodo razredniki razdelili v mesecu oktobru 2015. Starši bodo o tem podrobno obveščeni na
prvem roditeljskem sestanku v mesecu septembru.
Na svoji 1. seji, ki bo v mesecu oktobru 2015 bo Upravni odbor Šolskega sklada obravnaval predlog
programa dela šolskega sklada, ki je osnova za pridobivanje sredstev. Predlog programa mora potrditi
Svet šole Ekonomske šole Murska Sobota in Svet staršev.
Plan porabe in pridobivanja sredstev šolskega sklada za leto 2015:
Odhodki
(EUR)
Dejavnosti dijakov
Raziskovalne dejavnosti dijakov in mentorjev
Sofinanciranje jezikovnih tečajev (španščine, francoščine,…)
Tekmovanja dijakov iz znanja
Pomoč socialno šibkim dijakom (sofinanciranje ekskurzij, učnih gradiv,…)
Sofinanciranje šolskih publikacij
Sofinanciranje delovanja dijaške skupnosti
Sofinanciranje krožkov
Sofinanciranje nabave opreme za šolsko glasbeno skupino
Projekt "Jabolko v šoli"
1.000,00 €
500,00 €
500,00 €
1.000,00 €
1.000,00 €
500,00 €
2.000,00 €
1.000,00 €
500,00 €
Skupaj
8.000,00 €
Prispevki, srečelovi, donacije…
Prihodki (EUR)
Prispevki od dobrodelnih prireditev za šolski sklad
Prispevki donatorjev
Prispevki staršev – 20 € (300 dijakov)
500,00 €
1.500,00 €
6.000,00 €
Skupaj
8.000,00 €
Zap. štev.
1
2
3
4
5
6
7
Priimek
GOMBOC ALT
SVETEC
PODGAJSKI
KUTOŠ
TRUČL
Šolski sklad - upravni odbor
Ime
Funkcija
Cvetka
predsednica UO
Marija
namestnica predsednice UO
Betina
predstavnica strokovnih delavcev
Tanja
Predstavnica zaposlenih
predstavnik staršev
Tonka
predstavnik staršev
predstavnik staršev
41
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VII.
PRAVILNIKI
Na osnovi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) ravnatelj
Ekonomske šole Murska Sobota, organizacijske enote Srednja šola in gimnazija po predhodnem mnenju
učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev d o l o č a
ŠOLSKA PRAVILA
1 Hišni red
Pravilnik o hišnem redu je sestavni del Šolskih pravil in njihova priloga in je objavljen posebej.
2
Podeljevanje pohval, nagrad in priznanj dijakom
Podeljevanje pohval, nagrad in priznanj dijakom je urejeno s posebnim pravilnikom, ki je priloga in sestavni del
Šolskih pravil in je objavljen posebej.
3
Način sodelovanja s starši
Šola sodeluje s starši preko oddelčnih roditeljskih sestankov, ki jih razredniki skličejo vsaj enkrat v ocenjevalnem
obdobju.
Kot obliko individualnega svetovanja in informiranja staršev izvaja šola govorilne ure učiteljev. Govorilne ure bodo
potekale vsak 2. torek v mesecu po razporedu, ki bo objavljen na spletni strani šole.
Razredniki se lahko s starši dogovorijo za druge oblike sodelovanja.
4
Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti
(1) Dijak ima pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku v skladu z izobraževalnim programom, šolskim
koledarjem, letnim delovnim načrtom šole, pedagoško pogodbo, Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti
in drugimi predpisi.
(2) Starši o vzroku odsotnosti obvestijo šolo (razrednika) najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne
odsotnosti.
Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v zgoraj navedenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka
obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače
dogovorila.
(3) Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o razlogu
odsotnosti. Starši morajo izostanek opravičiti pisno, na obrazcih, ki jih izda šola in jih dobijo pri razredniku.
Za več kot petdnevni izostanek morajo obvezno priložiti potrdilo dijakovega osebnega zdravnika. Dijak lahko
prinese zdravniško potrdilo tudi v primeru krajšega izostanka. Na zahtevo razrednika mora dijak zdravniško
opravičilo prinesti, če je odsoten manj kot pet dni. Zdravniško potrdilo je priloga opravičila.
(4) Odsotnost od pouka dovoli učitelj za uro, ki jo vodi.
Če je tisti dan potrebna daljša odsotnost dijaka od ene ure, pa na šoli ni razrednika, dovoli odsotnost učitelj,
ki ga je dijak prosil za odsotnost za uro, ki jo vodi. Odsotnost v obeh primerih učitelj vpiše v dnevnik in o
odločitvi čim prej obvesti razrednika.
(5) V skladu s 13. členom Pravilnika o šolskem redu lahko ob soglasju staršev o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo
šolo tudi športne, kulturne oziroma druge organizacije ali šole. V tem primeru mora biti obvezno priloženo
pisno soglasje staršev. Pisno soglasje staršev razredniki upoštevajo kot opravičilo staršev. Če pisnega soglasja
pred odsotnostjo ni bilo mogoče dobiti, morajo odsotnost pisno opravičiti starši v skladu s Šolskimi pravili.
(6) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.
42
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
5
Upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka
Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Starši v pisni obliki o razlogih obvestijo razrednika, ki na podlagi presoje razlogov dovoli zamujanje ali predčasno
odhajanje od pouka.
6
Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve
dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku
Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah pouka, mora v treh dneh od začetka
pouka v šolskem letu o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika. Če nastanejo zdravstveni razlogi
med šolskim letom, mora razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika v treh dneh od nastanka razlogov.
Razrednik v treh dneh od prejema zdravniškega potrdila pisno predlaga ravnatelju oprostitev sodelovanja dijaka pri
pouku. Predlogu priloži zdravniško potrdilo.
Ravnatelj v treh dneh od predloga razrednika pisno odloči o oprostitvi dijaka in z odločitvijo seznani razrednika,
svetovalno službo, dijaka in učitelja predmeta, pri katerem je dijak oproščen določenih oblik pouka.
Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenih predmetih, učitelj na podlagi navodil zdravnika
individualno usmerja v dejavnost, ki ne ogroža njegovega zdravja.
Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta, se
vključi v druge dejavnosti v skladu z odločitvijo strokovnega aktiva.
(1)
7
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem
Pri pouku in drugih aktivnostih, ki jih organizira šola, je prepovedana uporaba osebnih naprav za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
V primeru, da dijak uporablja zgoraj navedene naprave, ali jih ima odložene na mizi in kljub opozorilu učitelja s to
aktivnostjo nadaljuje, se mu lahko izreče vzgojni ukrep.
8
Zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov
(1) Šola bo s preventivnim delovanjem ozaveščala dijake o varstvu okolja, zdravem načinu življenja in izrabi
prostega časa, varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, različnih vrstah nasilja, tveganjem sploh.
V okviru pouka in drugih šolskih aktivnosti (OIV, ID) jim bo ponujala znanje in veščine, kako naj zdravo
živijo, kako naj se zavarujejo pred različnimi nevarnostmi in tveganji (nezgode, kajenje, uživanje alkohola
in drugih drog, druge zasvojenosti, različne vrste nasilja, tvegano spolno vedenje).
(2) Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov in standardov ter drugih predpisov, ki
urejajo varnost in zdravje pri delu. Za nesreče in poškodbe, ki so se zgodile zaradi neupoštevanja
varnostnih ukrepov s strani dijakov, odgovarjajo dijaki sami.
(3) Zaradi varnosti in zdravja dijakov šola zahteva ustrezno opremo pri laboratorijskih vajah, terenskih vajah,
športni vzgoji in športnih dnevih. Pravila in navodila v zvezi s tem določijo strokovni aktivi za posamezno
predmetno področje v 14-tih dneh po začetku veljavnosti Šolskih pravil. Pravila in navodila morajo biti
objavljena na vidnem mestu v prostoru, kjer poteka pouk posameznega predmeta. Pravila in navodila
podpiše vodja aktiva po vnaprejšnji uskladitvi z ravnateljem šole.
Pravila in navodila v zvezi z ekskurzijami, praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu (PID) ter drugimi
aktivnostmi v okviru OIV oziroma ID določijo za PID v strokovnem aktivu za delovno prakso, za ekskurzije in
ostale aktivnosti v okviru OIV in ID pa nosilci teh aktivnosti v 14-tih dneh po začetku veljavnosti Šolskih pravil.
Pravila in navodila za PID podpiše vodja aktiva, za ekskurzije in druge aktivnosti v okviru OIV oziroma ID pa
učitelj, zadolžen za to področje po predhodni uskladitvi z ravnateljem šole. S pravili in navodili seznani dijake
pred aktivnostmi organizator delovne prakse oziroma vodja posamezne aktivnosti.
43
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Dijaki morajo pravila in navodila upoštevati. Neupoštevanje se šteje za kršitev Šolskih pravil.
(4) Pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi v njenem šolskem
okolišu, predvsem pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.
(5) V času pouka in drugih šolskih aktivnosti nudi poškodovanemu dijaku ali dijaku, ki kaže znake bolezni,
najnujnejšo pomoč učitelj, ki izvaja aktivnosti. Če je potrebno, učitelj dijaka napoti v Zdravstveni dom
Murska Sobota v spremstvu ene zaposlene osebe ali varnostnika ali pokliče reševalno vozilo. V primeru,
da je bil dijak napoten k zdravniku, učitelj oziroma šola obvesti starše.
9
Prepovedi
V šoli je prepovedano:








kajenje v šolskih prostorih in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih,
psihično in fizično nasilje,
uživanje alkohola in drugih drog,
prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem,
obnašanje v nasprotju z določili Pravilnika o šolskem redu, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole.
10 Veljavnost Šolskih pravil
Šolska pravila začnejo veljati 30. dan po javni objavi.
Murska Sobota, 30. avgust 2010
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
44
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Na podlagi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) je ravnatelj Ekonomske šole
Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije, Noršinska ulica 13, Murska Sobota, dne 31. 8. 2012 sprejel
ŠOLSKA PRAVILA O IZREKANJU VZGOJNIH UKREPOV
1. člen
(vsebina šolskih pravil)
S temi pravili se določajo dejanja dijakov, ki se obravnavajo kot kršitve, in postopek izrekanja vzgojnih ukrepov za
posamezne kršitve. Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka in so enake za mladoletne in polnoletne
dijake.
2. člen
(lažje kršitve)
Dejanja dijakov, ki se štejejo za lažje kršitve, so:
 neprimeren odnos do pouka,
 neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
 neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
 kajenje,
 uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z
določili šolskih pravil,
 neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja,
 do 10 ur neopravičene odsotnost od pouka.
3. člen
(težje kršitve)
Dejanja dijakov, ki se štejejo za težje kršitve, so:









ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
uživanje alkohola,
samovoljna prisvojitev tuje stvari,
ponarejanje,
žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
do 20 ur neopravičene odsotnost od pouka.
4. člen
(najtežje kršitve)
Dejanja dijakov, ki se štejejo za najtežje kršitve, so:










ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,
psihično ali fizično nasilje,
uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno
poškodbo ali večjo materialno škodo,
namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
45
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
5. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)
Dijaku se lahko prepove prisotnost pri uri oz. pouku določenega dne zaradi
 neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
 neprimernega odnosa do šolskega ali drugega premoženja,
 posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali
 neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
Dijaku prisotnost pri pouku prepove učeči učitelj, ki dijaka za določen čas pošlje iz razreda. Dijak je v takem primeru
dolžan svoje stvari pustiti v razredu in počakati pred razredom, dokler mu učitelj ne dovoli nadaljnje prisostvovanje
pri pouku. Učitelj dijaka vpiše v za to namenjeno rubriko v dnevniku. Učitelj lahko dijaka za čas prepovedi
prisotnosti pri pouku vključi v drugo obliko dela oziroma mu dodeli določeno nalogo.
V kolikor učitelj presodi, da dijak ogroža svojo varnost ali varnost koga drugega, spremi dijaka k ravnatelju oziroma
od njega pooblaščeni osebi (v nadaljevanju ravnatelj). Ravnatelj opravi ustni razgovor z dijakom in o razgovoru vodi
zapisnik ter nato odloči, da
 dijak nadaljuje s poukom ali
 dijaka za čas prepovedi prisotnosti pri pouku vključi v drugo obliko dela oziroma mu dodeli določeno
nalogo ali
 se o začasni prepovedi prisotnosti pri pouku obvesti starše dijaka oziroma glede na okoliščine primera
predstavnike drugih ustreznih služb (policija, reševalci) ter se dijaka v spremstvu staršev oziroma drugih
ustreznih služb pošlje iz šole.
Ravnatelj o svoji odločitvi obvesti razrednika, v primeru tretje alinee pa tudi šolsko svetovalno službo, ki po potrebi
sodeluje pri postopku obravnave dijaka.
Če je dijaku prepovedana prisotnost pri pouku, so ure neopravičene.
Dijaku se poleg začasne prepovedi prisotnosti pri pouku praviloma izreče tudi ustrezni vzgojni ali alternativni
ukrep.
6. člen
(vrste vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi so:
 opomin razrednika,
 ukor razrednika,
 ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
 ukor učiteljskega zbora,
 pogojna izključitev,
 izključitev.
7. člen
(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi iz 6. člena teh pravil se praviloma stopnjujejo.
Opomin razrednika se dijaku izreče za lažje kršitve.
Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku izrečeta za težje kršitve.
Ukor učiteljskega zbora se dijaku izreče za najtežje kršitve.
Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 4. členu tega pravilnika.
V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu
lahko izreče izključitev.
8. člen
(alternativni ukrepi)
O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega
programa, o katerem odloči učiteljski zbor.
Alternativni ukrepi so:
 pobotanje oziroma poravnava,
 poprava škodljivih posledic ravnanja,
 opravljanje dobrih del,
 premestitev v drug oddelek (v nadaljnjem besedilu: premestitev).
Alternativni ukrep se lahko dijaku določi večkrat.
Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje,
kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
46
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.
Z vsebino alternativnega ukrepa razrednik seznani dijaka in starše.
Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu
pristojni organ izreče vzgojni ukrep.
Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.
9. člen
(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)
Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve. Predlog za
uvedbo postopka zaradi kršitev lahko da delavec šole, starši, dijak oziroma tisti, ki ve za kršitelja
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik.
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je
pristojen ravnatelj.
Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih
dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.
V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času
izobraževanja dijaka.
Razrednik in ravnatelj vodita o svoji dejavnosti v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa (pogovori z dijakom in s
starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno)
pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.
Če razrednik oziroma ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje,
lahko odloči, da se dijaku vzgojni ukrep ne izreče.
10. člen
(razgovor in zagovor)
Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem. V
primeru najtežje kršitve se razgovor z dijakom opravi v prisotnosti staršev in razrednika z vodstvom šole (ravnatelj
ali pomočnik).
Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi
pred ravnateljem.
Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez
prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec.
11. člen
(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)
Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi
katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje,
postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.
Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se
postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi.
12. člen
(odločanje o vzgojnem ukrepu)
O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega
programa, o katerem odloči učiteljski zbor.
O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.
O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov
vseh članov.
13. člen
(aktivnosti pred izrekom izključitve)
Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
 mnenje razrednika,
 mnenje šolske svetovalne službe,
47
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
 mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
 druga mnenja, če je potrebno.
V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če
dijak za pomoč zaprosi.
14. člen
(zadržanje izreka ukrepa)
Ravnatelj lahko zaradi kršitve vodenja postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega
ukrepa. Ravnatelj v tem primeru določi rok za odpravo kršitev vodenja postopka oziroma odloči, da se postopek
ponovi ali ustavi.
15. člen
(izrek vzgojnega ukrepa)
Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem
besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).
Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu.
Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.
Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred
dokončnostjo odločbe o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni
pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se
prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.
16. člen
(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)
Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za
naslednje šolsko leto.
Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep
izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.
17. člen
(skrajšani postopek izključitve)
Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne
obvestijo šole v skladu s Šolskimi pravili o hišnem redu, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih
seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor.
Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka
ugotavljanja kršitve.
18. člen
(pritožba)
Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno
pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma
komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole.
Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.
19. člen
(odločanje o pritožbi)
O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:
 pritožbi ugodi,
 pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
 pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna.
48
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
20. člen
(sprememba ukrepa)
Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen
neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti
oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.
21. člen
(sodno varstvo)
Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.
22. člen
(odškodninska odgovornost)
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.
23. člen
(seznanitev z določili šolskih pravil)
Vsi delavci šole, dijaki in starši so se dolžni seznaniti s temi pravili.
24. člen
(uveljavitev šolskih pravil o izrekanju vzgojnih ukrepov)
Ta pravila začnejo veljati 1. 10. 2012.
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
49
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) ravnatelj
Ekonomske šole Murska Sobota, organizacijske enote Srednja šola in gimnazija, po predhodni obravnavi na seji
učiteljskega zbora dne 30. 8. 2010 in dopolnitvah na seji dne 11. 11. 2010 določa naslednja
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.
člen
(vsebina pravil )
Šolska pravila ocenjevanja določajo:
- oblike, načine, obseg in roke izpolnjevanja obveznosti,
- pogoje obveznega ponavljanja ocenjevanja,
- roke za vračanje izdelkov,
- postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
- izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita),
- pripravo in hranjenje izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke),
- kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
- druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
2.
člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
-
upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in razumevanje učne snovi, uporabo znanja,
zmožnost analize, sinteze in vrednotenja znanja,
-
uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
-
omogoča dijakom kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
-
spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
-
prispeva k demokratizaciji odnosov z dijaki.
3.
člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, kot je to določeno v odločbi o
usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je določen način prilagoditve preverjanja in ocenjevanja
znanja.
II.
OCENJEVANJE ZNANJA
4.
člen
(javnost ocenjevanja)
(1) Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj
dijaka:
-
seznani z obsegom učne snovi in s cilji oziroma kompetencami ter drugimi obveznostmi, ki naj bi jih
dosegel,
-
seznani z oblikami in načini ocenjevanja,
-
seznani z roki za ocenjevanje,
-
seznani z mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog ter vsebin (v nadaljnjem besedilu:
točkovnik),
50
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
-
seznani z dovoljenimi pripomočki,
-
ocenjuje v oddelku oziroma skupini,
-
obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja,
-
seznanja z reševanjem in rešitvami nalog, ki so bile ocenjevane.
(2) Z minimalnimi standardi znanj in spretnostmi, z oblikami in načini ocenjevanja ter drugimi
obveznostmi učitelj dijaka seznani ob začetku pouka. Na pisnem izdelku mora biti navedeno
število točk za posamezno nalogo.
(3) Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja objavijo na drug
dijakom javno dostopen način, je potrebno osebno ime dijaka nadomestiti z ustrezno šifro.
(4)
Ugotavljanje doseganja učnih ciljev oziroma kompetenc in izpolnjevanje drugih
pri programski enoti učitelj v skladu s temi pravili sproti dokumentira v ustrezno šolsko
dokumentacijo.
obveznosti
(5) Udeleženci izrednega izobraževanja (v nadaljevanju odrasli) morajo biti ob začetku
izobraževanja seznanjeni z obsegom programske enote, oblikami, načini in roki
ocenjevanja ter obveščanja o rezultatih.
5.
člen
(merila ocenjevanja znanja)
(1)
Strokovni aktiv oziroma učitelj, če ni strokovnega aktiva za posamezen predmet ali
programsko enoto ob začetku šolskega leta, določi in uskladi merila ocenjevanja znanja.
Merila ocenjevanja znanja oziroma opisniki za predmet oziroma programsko enoto se
določijo na podlagi katalogov znanja oziroma učnega načrta. Z opisniki se določi zahtevana
kakovost znanja, področja ocenjevanja, načini ocenjevanja, deleži prispevkov posameznih
elementov znanja in drugo.
6.
člen
(oblike in načini ocenjevanja)
(1) Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu. Ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanj,
letnimi pripravami oziroma s finimi kurikuli. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in
načini ocenjevanja ter upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.
(2) Oblike ocenjevanja znanja so individualne, v dvojicah ali skupinske.
(3) Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se ocenjuje na različne načine: ustno, pisno, z vajami,
seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi in podobno.
(4) Oblike in načine ocenjevanja določi programski učiteljski zbor oziroma strokovni aktiv v
načrtu ocenjevanja znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogih
znanj oziroma učnih načrtih, jih določi programski učiteljski zbor na predlog učitelja oziroma
strokovnega aktiva.
7. člen
(izvajalci ocenjevanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, oziroma izpraševalec.
Ravnatelj oziroma andragoški vodja pri izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu:
ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje tudi drugega učitelja, ki
izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta.
51
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, pri
izobraževanju odraslih pa oseba, odgovorna za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem
besedilu: razrednik).
8.
člen
V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni
Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
izobraževalni
načrt
v
skladu
z
10.
členom
(1) Pripravo osebnega izobraževalnega načrta ocenjevanja lahko razrednik predlaga tudi
nadarjenemu dijaku, dijaku migrantu, po pedagoški presoji pa tudi drugim (bolezenska
stanja in drugo). Za odraslega udeleženca se pripravi osebni izobraževalni načrt
ocenjevanja v skladu z drugim odstavkom 10. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah.
III. NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI
9. člen
(ugotavljanje doseganja minimalnega standarda znanja)
(1)
Doseganje minimalnega standarda znanja se ugotavlja pri
programskih enotah, ki se
ocenjujejo številčno (predmeti in moduli). Pri drugih programskih enotah (interesne
dejavnosti, praktično izobraževanje pri delodajalcu) se izpolnitev obveznosti ugotavlja z
»opravil«, »ni opravil".
(2) Doseganje minimalnih standardov znanja se ugotavlja:
a) pri vsakokratnem ocenjevanju znanja iz posamezne programske enote,
b) ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja,
c) ob koncu pouka,
d) na izpitih.
(3)Pri
odraslih
udeležencih
se
minimalni
standard
znanja
ugotavlja
ob
vsakokratnem
ocenjevanju znanja na delnih izpitih oziroma ob koncu predmeta ali programske enote na
izpitih.
10. člen
(splošni učni uspeh)
Splošni učni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa andragoški zbor na predlog
razrednika, po tem ko opravi vse predpisane obveznosti, določene s programom oziroma izvedbenim kurikulom.
Splošni učni uspeh se določi po merilih iz 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja, lahko oddelčni učiteljski zbor oziroma andragoški zbor
za udeležence izobraževanja odraslih določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programski enoti
oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov ali programskih enotah pa odlično (5); oziroma prav dober uspeh
dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programskih enota oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov ali
programskih enot pa prav dobro (4) ali odlično (5).
Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja, lahko oddelčni učiteljski zbor oziroma andragoški zbor
za udeležence izobraževanja odraslih določi:


odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programski enoti oceno dobro (3), pri več kot polovici
predmetov ali programskih enotah pa odlično (5);
oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programskih enota oceno zadostno (2),
pri več kot polovici predmetov ali programskih enot pa prav dobro (4) ali odločno (5).
52
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Pri tem se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in
izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti.
11. člen
(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti)
(1)
Če dijak v 1. ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda pri posamezni
programski enoti, mora imeti v 2. ocenjevalnem obdobju možnost popravljanja nezadostne
ocene. Učitelj oziroma učitelji programske enote v načrtu ocenjevanja znanja določijo
pogoje, načine, oblike in roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti.
(2) Po 73. Členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ima dijak, ki je ob koncu pouka negativno
ocenjen iz največ treh predmetov ali modulov pravico opravljati popravne izpite.
(3) Če dijak ob koncu pouka ni dosegel pozitivne ocene oziroma ni bil ocenjen pri eni ali več
programskih enotah, ima pravico opravljati popravne oziroma dopolnilne
mora najprej opraviti dopolnilne izpite in šele nato popravne izpite.
izpite,
s
tem,
da
(4) Dijak lahko opravlja v junijskem roku največ dva izpita, v jesenskem roku pa preostale izpite.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.
IV. VPOGLED IN IZROČANJE OSEBNIH IZDELKOV
12. člen
(seznanitev z uspehom, vpogled in vračanje izdelkov)
(1) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik imajo pravico do seznanitve z
uspehom med šolskim letom.
(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v
sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko v utemeljenih
primerih določi drugi rok.
(3) Dijaku oziroma staršem je treba omogočiti vpogled v dijakove ocenjene pisne in druge izdelke. V njih
morajo biti označene napake tako, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima
pravico do obrazložitve ocene. Ob vpogledu v izdelek lahko dijak učitelja opozori na morebitne napake
pri ocenjevanju.
(4) Učitelj vrne dijakom pisne oziroma druge izdelke v petih dneh oziroma najkasneje v
tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. Dijak, starši ali drugi zakoniti zastopniki
lahko v vmesnem času pisno zahtevajo vpogled oziroma fotokopijo izdelka.
(5) Dijaku, ki ni izpolnil 85-odstotne obvezne prisotnosti pri pouku, lahko učitelj določi dodatno
ocenjevanje znanja, ne glede na pridobljene ocene v tem ocenjevalnem obdobju. Datum in vsebino
ocenjevanja določi učitelj
(6) Določba prvega in petega odstavka tega člena se ne uporablja za odrasle.
53
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
V. POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA
13. člen
(ponovno ocenjevanje)
(1) Če je 50 % ali več % pisnih izdelkov dijakov, ki so pisali nalogo, ocenjenih z negativno oceno, se pisanje za
negativno ocenjene dijake in za dijake, ki to želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.
(2)
V primeru iz prvega odstavka tega člena učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh, in to evidentira
v dnevnik dela.
(3)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
VI. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK
14. člen
(popravljanje napak pri ocenjevanju)
(1) Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne
napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem
obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.
(2)
Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko dijak ali njegovi starši
v treh delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo po odpravi napake. O odpravi
napake dokončno odloči ravnatelj.
(3) Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se
ravna v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
VII. IZPITNI RED
15. člen
(vrste izpitov)
V šoli se opravljajo sprejemni, predmetni, popravni in dopolnilni izpiti ter delni in končni izpiti za odrasle (v
nadaljnjem besedilu: izpit). Posamezne vrste izpitov so opredeljene v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednji
šoli.
16. člen
(izpiti za odrasle)
(1) Odrasli lahko opravljajo poleg sprejemnih, predmetnih, popravnih in dopolnilnih izpitov še delne in končne
izpite (v nadaljnjem besedilu: izpiti za odrasle).
(2)
Z delnimi izpiti se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih sklopih v okviru
posameznega predmeta ali modula za posamezni letnik. Kdor uspešno opravi vse delne
izpite v skladu s katalogom znanj oziroma z učnim načrtom in letnim delovnim načrtom
učitelja, je opravil končni izpit.
(3)
S končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih se lahko ocenjuje znanje iz
posameznega predmeta ali programske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi iz
posameznega predmeta oziroma programske enote za celoten izobraževalni program
ali za več letnikov hkrati.
54
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
17. člen
(prijava in odjava)
(1) Dijak opravlja izpite v šoli, v katero je vpisan. Sprejemne in predmetne izpite opravlja v šoli, ki izvaja
izobraževalni program, v katerega se želi vpisati.
(2) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred
izpitnim rokom.
(3)
Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v
istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti
najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov
odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.
(4)
Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov
oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.
ne
udeleži
izpita
18. člen
(prijava in odjava udeležencev izobraževanja odraslih)
(1) Udeleženci izobraževanja odraslih se na izpite prijavljajo v skladu z izpitnimi roki, ki so
vsako leto zapisani v letnem delovnem načrtu in osebnem izobraževalnem načrtu. Prijaviti se morajo vsaj en
teden prej, odjaviti pa vsaj tri dni prej. Če se ne odjavijo v predpisanem roku, se šteje, da so izkoristili en
izpitni rok.
19. člen
(izpitni roki)
(1) Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole
v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje
šole, tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do
konca šolskega leta. Dijaki so z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta.
(2) Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredne
izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
(3) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka
njihovega opravljanja. Prostorski in časovni razpored izpitov, razvrstitev dijakov,
nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije pripravi odgovorna oseba za
izvedbo izpitov. Razpored izpitov je javno objavljen.
(4) Odrasli lahko večkrat opravljajo izpite tudi izven rokov, določenih s šolskim koledarjem,
vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
20. člen
(pravila opravljanja izpita)
(1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni
učitelj, oceni pa ocenjevalec.
(2) Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen
predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu.
(3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki
opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne
55
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se vrnejo v
komplet izpitnih vprašanj.
(4) Dijaka praviloma izprašuje oziroma ocenjuje učitelj predmeta, ki ga je poučeval.
(5) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni
takoj po končanem zadnjem delu izpita.
(6) Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv ali izpraševalec oziroma
ocenjevalec v skladu z izobraževalnim programom.
21. člen
(končna ocena pri predmetu)
(1) Končno oceno pri predmetu ob zaključku pouka v šolskem letu določi učitelj ob
upoštevanju ocen iz vseh ocenjevalnih obdobij.
(2) Če posamezno programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, določijo končno
skupaj v skladu z vnaprej določenim razmerjem. Če to razmerje ni določeno ali
končni oceni ne sporazumejo, jo določi programski učiteljski zbor. Za pozitivno
oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujejo različni
Timsko ocenjevanja je sestavni del načrta ocenjevanja.
oceno
se o
končno
učitelji.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
VIII. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA
22. člen
(priprava izpitnega gradiva)
(1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu:
izpitno gradivo), pripravi učitelj oziroma učitelji programske enote (usklajeno na
strokovnem aktivu) oziroma strokovni aktiv.
-
Izpitno gradivo lahko obsega:
naloge za pisni del izpitov,
izpitne listke z vprašanji za ustni del izpitov,
gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje.
(2) Vodja strokovnega aktiva, izpraševalec ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju
najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v
skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj.
IX. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI
23. člen
(ugovor zoper oceno)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali
obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
56
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
24. člen
(postopek reševanja ugovora)
(1) O utemeljenosti ugovora odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po njegovi
vložitvi. V primeru, da ugovor ni utemeljen ga s sklepom zavrne. V primeru
utemeljenega ugovora pa imenuje komisijo za ugovor (v nadaljnjem besedilu:
komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno,
ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po
sprejeti odločitvi.
(3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem
pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega
aktiva, ki so vplivala na oceno, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki
je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev
oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka.
(4) Komisija odloči o ugovoru najkasneje v treh dneh od njenega imenovanja. Odločitev
komisije je dokončna.
(5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom,
časom in krajem ter načinom in obsegom ponovnega ocenjevanja znanja najpozneje
tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.
25. člen
(dokumentiranje postopkov in obveščanje)
Dijaku se sklepi pristojnih organov izdajajo pisno. Vročijo se mu praviloma na šoli. Starše
način, kot jih obvešča o učnem uspehu dijaka.
šola obvešča na
X. DRUGA PRAVILA
26. člen
(analiza ocenjevanja)
(1)
Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega
rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih,
učno skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne sklepe.
ocenjevalnega obdobja analizirajo
in sicer za posameznega dijaka,
(2) Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v
prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta.
27. člen
(svetovanje)
(1) Učitelji in strokovni delavci šole dijaku svetujejo predvsem v zvezi z uspehom med
šolskim letom pripravo osebnega izobraževalnega načrta, metode uspešnega učenja,
izbiro predmetov v letniku oziroma o zaključkih izobraževanja in drugo.
57
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
28. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v Šolskih pravilih ocenjevanj, se neposredno uporabljajo določbe Pravilnika o
ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS št. 60/2010) in Zakona o poklicnem in strokovnem
izobraževanju (Uradni list št. 79/2006) ter Zakona o gimnazijah (Uradni list št. 1/2007).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati Šolska pravila o ocenjevanju znanja Ekonomske šole Murska Sobota,
sprejeta 1. 9. 2008.
30. člen
(uveljavitev pravil)
Šolska pravila ocenjevanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenj učiteljskega zbora in se
uporabljajo s 1. septembrom 2010.
Murska Sobota, 11. 11. 2010
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
58
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Noršinska ulica 13
MURSKA SOBOTA
RAVNATELJ
Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l . RS št. 60/2010) določam naslednji
H I Š N I
R E D
1.
Vhod v šolsko poslopje za dijake Ekonomske gimnazije in Poklicne in strokovne šole je skozi glavna vrata v
traktu B. Vhod v šolsko poslopje za študente Višje strokovne šole je skozi glavna vrata v traktu A.
2.
Za hranjenje garderobe ima vsak dijak garderobno omarico, za katero dobi proti podpisu ključ. Ključ od
garderobne omarice mora ob koncu pouka v šolskem letu vrniti šoli. Izgubljeni ključ plača dijak vključno z
zamenjavo ključavnice. Dijaki v garderobnih omaricah hranijo osebno garderobo (plašč, čevlje, copate za
telovadnico, hišne copate, brisačo itd.). Prinašanje garderobe v razrede ni dovoljeno.
3.
Takoj po prihodu v šolsko poslopje se dijaki v garderobah preobujejo v hišne copate (platnene), ki jih
obvezno nosijo v času pouka, razen pri pouku športne vzgoje. Pri pouku športne vzgoje dijaki obvezno
uporabljajo športne copate za telovadnico (ne tiste, s katerimi pridejo eventualno v šolo, ne smejo imeti
črnih podplatov).
4.
Kolesa in motorna kolesa dijaki, študenti in zaposleni obvezno parkirajo v kolesarnici ob vhodu v trakt A in
D, avtomobile pa na šolskem parkirišču za dijake in študente oz. na javnih parkirnih mestih.
5.
V prostorih šole, na šolskih površinah in povsod, kjer se izvaja učni proces, je prepovedano:
psihično in fizično nasilje (porivanje, suvanje, pretepanje …),
motenje pouka,
kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, kartanje,
prihajanje in prisotnost pod vplivom alkohola in drugih drog,
prinašanje, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
prinašanje in posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi in varnost
premoženja,
- uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v
nasprotju z določili šolskih pravil,
- obnašanje v nasprotju .
Enaka prepoved velja tudi na ekskurzijah, športnih dnevih in drugih prireditvah, ki jih organizira šola.
-
6.
Zapuščanje šolskega prostora v času trajanja pouka po urniku ali v času trajanja drugih šolskih aktivnosti ni
dovoljeno. V prostem času se dijaki zadržujejo v večnamenskem prostoru v traktu B, v šolski knjižnici in
čitalnici, na šolskem dvorišču ali igrišču.
7.
Dijakom ni dovoljeno vstopati v prostore, ki so prioritetno namenjeni Višji strokovni šoli (večnamenski
prostori v traktu A, prostori Višje strokovne šole v 1. nadstropju trakta A).
8.
Dijaki morajo prihajati v šolo toliko časa pred pričetkom pouka, da se pravočasno pripravijo na pouk (vsaj
5 minut pred poukom). Med poukom ni dovoljeno zadrževanje na hodnikih in pred učilnicami.
9.
Vse učilnice se v času, ko v njih ni pouka, zaklepajo. V odmorih dijaki ne smejo biti v učilnicah. Dijaki na
pouk počakajo pred učilnico. Za opremo v učilnicah odgovarjajo dijaki, ki imajo določeno uro pouk v njej,
skupaj z učiteljem. Vsakršne spremembe na opremi mora učitelj takoj sporočiti vodstvu šole. Pisanje in
risanje po klopeh in zidovih je strogo prepovedano. Škodo, ki jo povzroči dijak namerno ali iz
malomarnosti, mora poravnati. Za škodo, ko storilca ni mogoče ugotoviti oziroma je bila povzročena
kolektivno, nosi odgovornost oddelek oziroma skupina dijakov, ki je sodelovala pri nastanku škode ali vsi
dijaki šole. Na podlagi izstavljenih računov izvajalcev, se škoda poravna sproti.
59
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
10. Za spoštovanje hišnega reda v šoli in na šolskih površinah šola skrbi tudi preko video nadzora. Z video
nadzorom so varovani vsi hodniki, garderobe, večnamenski prostori, vhodi, jedilnica in okolica šole.
11. Izven delovnega časa šole je šola tehnično varovana (protivlomno in protipožarno). Tehnično varovanje
vklapljajo in izklapljajo pooblaščene osebe v časovnih terminih, ki jih določa direktor šole in sicer:
-
pri obeh vhodih (trakt A in B) hišnik
v kuhinji oseba, ki jo določi najemnik kuhinje
v telovadnici hišnik oziroma oseba, ki bo določena za organiziranje rekreativnih dejavnosti.
12. Šola je ob delovnih dneh odprta od 6. do 20 ure. Izven tega časa lahko v šoli potekajo aktivnosti samo z
dovoljenjem direktorja.
13. Režim zvonjenja na srednji šoli:
1. URA
7:05
7:50
2. URA
7:55
8:40
3. URA
8:45
9:30
4. URA
9:35
10:20
malica 1. In 2. letniki
5. URA
10:25
11:10
malica 3. In 4. letniki
6. URA
11:15
12:00
7. URA
12:05
12:50
8. URA
12:55
13:40
9. URA
13:45
14:30
malica (skupine ŠVZ, INF, PIN, nivojski pouk)
14. Za Višjo strokovno šolo časovni režim predavanj določi ravnatelj/ravnateljica Višje strokovne šole in je del
Letnega delovnega načrta Višje strokovne šole.
15. Malico opravljajo dijaki in študenti samo v šolski jedilnici in izjemoma v večnamenskem prostoru srednje
šole. Dijaki opravljajo toplo in hladno malico praviloma v času, ki je določen za malico (1. skupina: 9.00 –
9.30, 2. skupina: 9.35 – 10.20, 3. skupina: 10.25-11.00). Nošenje hrane izven prostora jedilnice je
prepovedano. Režim poslovanja šolske kuhinje določi najemnik kuhinje v soglasju z direktorjem šole.
Njegov sestavni del je tudi cenik storitev šolske kuhinje. Režim poslovanja mora biti izobešen v šolski
jedilnici na vidnem mestu.
16. Hišni red v šolski knjižnici in čitalnici je priloga in sestavni del hišnega reda šole. Izobešen mora biti v
knjižnici in čitalnici na vidnem mestu, urnik delovanja knjižnice pa tudi na vratih knjižnice.
17. Hišni red v šolskih športnih dvoranah, na zunanjem šolskem igrišču in pripadajočih prostorih za dijake,
študente in druge koristnike je priloga in sestavni del hišnega reda šole. Izobešen mora biti na oglasni
deski pred kabinetom športne vzgoje in pred vhodom v veliko in malo športno dvorano.
18. V primeru elementarnih nesreč in požara morajo vsi dijaki, študentje, zaposleni in drugi obiskovalci
upoštevati načrt evakuacije, ki je izobešen na vidnih mestih v prostorih šole in kar najhitreje zapustiti šolo
v smeri, ki je določena z načrtom evakuacije in svetlobnimi kažipoti.
19. Uporaba zaklonišča v vojnih razmerah in usposabljanje zaposlenih se določi z načrtom civilne zaščite na
šoli.
20. Uradne ure za dijake v tajništvu srednje šole in šolske svetovalne službe ter za študente v referatu za
študijske zadeve so objavljene na vratih pisarne. Izven teh ur se dijake in študente praviloma ne sprejema.
V pisarno se vstopa posamično.
21. Potrdila o šolanju za dijake podpisuje razrednik, potrdi pa jih tajnica v tajništvu šole v uradnih urah.
60
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
22. Za osebne stvari dijakov in študentov šola ne odgovarja. Šola ne odgovarja za varnost denarja, vrednih
predmetov in dokumentov. Šola ne zagotavlja varnosti koles, motorjev in avtomobilov na šolskem
parkirišču.
23. Osebno garderobo v času predavanj študenti hranijo v prostorih, kjer potekajo aktivnosti.
24. Za red v razredu skrbita dva reditelja; reditelja se menjavata vsak teden. Njune dolžnosti so predvsem:
-
5 minut po zvonjenju javita odsotnost učitelja vodstvu šole,
obveščata učitelja o odsotnosti dijakov,
čistita tablo,
ugašata luči, ko dijaki zapustijo razred,
vsako okvaro in uničenje inventarja takoj sporočita razredniku, učitelju ali dežurnemu učitelju,
prinašata učna in druga sredstva potrebna za pouk (zemljevide, krede, atlase, krpe),
opravljata druge naloge po naročilu razrednika, učitelja, dežurnega učitelja ali vodstva šole.
25. Dežurstvo dijakov opravljata dva dežurna dijaka v prostoru, določenem za dežurstvo dijakov ob vhodu v
večnamenski prostor srednje šole. Dežurstvo traja ne glede na urnik dijakov vsak dan pouka po šolskem
koledarju od 7.00 do 13.40 ure.
Dežurna dijaka ne smeta zapuščati prostora dežurstva v primerih, ki niso določeni z nalogami dežurnih dijakov.
Na dežurnem mestu mora biti vsaj en dijak.
Zbiranje in sestajanje dijakov pri dežurnem dijaku ni dovoljeno.
Dežurna dijaka opravljata predvsem naslednje naloge:
- Ob 7.00 uri dvigneta dežurno knjigo v tajništvu šole in jo ob 14.00 uri vrneta.
- Vsa dogajanja, ki niso običajna (pretep, nered, namerno povzročanje škode in podobno), takoj
sporočita dežurnemu učitelju oziroma ravnatelju ali pomočniku ravnatelja. Vse to vpišeta v
poročilo o poteku dežurstva v dežurno knjigo.
- Ob prihodu in odhodu evidentirata zunanje obiskovalce. V zvezek dežurstva vpišeta ime osebe,
razlog obiska in kontaktno osebo h kateri so namenjeni.
- Zapirata vrata in okna na hodnikih.
- Skrbita za čistočo na šoli, po končanem odmoru pa pobereta smeti po šoli in pred šolo.
- Skrbita za ustrezno svetlobo in temu primerno prižigata in ugašata luči.
- Kontrolirata sanitarije in sta pozorna na dogajanje v njih.
- Usmerjata stranke.
- Po nalogu vodstva šole nosita pisno okrožnico po razredih.
- Opravljata druge naloge po naročilu dežurnega učitelja in vodstva šole.
Dežurstvo je za dijaka obveznost. Od pouka lahko zaradi dežurstva izostane največ enkrat mesečno.
Razpored dijakov oddelka za dežurstvo naredi razrednik in ga vpiše s svinčnikom v dnevnik šolskega
dela v rubriko »opombe«. Ko oddelek konča dežurstvo, njegov razrednik poskrbi, da začne z
dežurstvom naslednji oddelek.
V primeru pisnega ocenjevanja znanja v oddelku, dežurnega dijaka obvezno nadomesti drug dijak. Za
to poskrbi razrednik oddelka, ki opravlja dežurstvo.
26. Za spoštovanje hišnega reda s strani dijakov skrbi dežurni učitelj. Ima predvsem naslednje naloge:
- Dežurstvo traja od 7.00 do 14.00 ure, ne glede na urnik učitelja. Razpored dežurstva določi
ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.
- Dežurni učitelj opravlja svoje delo med odmori in v času, ko nima pouka. Vodi dežurstvo dijakov.
- Dežurni učitelj s svojimi obhodi nadzira red in disciplino na šolskih hodnikih, na dijaških
straniščih, pred šolskimi vhodi in na šolskem dvorišču.
- Ob nastopu dežurstva ugotovi prisotnost dežurnih dijakov in v primeru odsotnosti zagotovi
nadomeščanje.
- Ob koncu dežurstva vsak dan podpiše dežurno knjigo pri dežurnem dijaku.
- Dežurni učitelj pomaga dežurnim dijakom vzdrževati hišni red.
- Dežurni učitelj posreduje na poziv dežurnega dijaka in v primeru nepravilnosti ukrepa ali obvesti
vodstvo šole. Nepravilnosti v času dežurstva vpiše v dežurno knjigo.
- Menjavo dežurstva učitelja lahko odobri ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.
61
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
-
O načrtovani odsotnosti mora dežurni učitelj obvestiti ravnatelja ali pomočnika ravnatelja vsaj tri
dni prej.
27. Prepovedana je uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem
v učilnicah. Med poukom morajo biti osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem izklopljene. Prav tako se morajo izključiti vse prenosne avdio in video
naprave. V nasprotnem primeru ima učitelj pravico, da napravo začasno odvzame in o tem obvesti starše
dijaka.
28. Dijake se obvešča na oglasni deski srednje šole pred upravnimi prostori v 1. nadstropju in na oglasni deski
v večnamenskem prostoru pred malo predavalnico.
Poleg obveščanja na oglasni deski se dijake obvešča preko razrednikov, učiteljev, s pisno okrožnico in preko
spletne strani šole: www.ekonomska-ms.si.
29. Prepovedano je obešati kakršnakoli obvestila ali reklame kjerkoli v šolskem poslopju brez vednosti uprave
šole. Na vsakem obvestilu – plakatu mora biti pečat šole. Na šoli ni dovoljena akviziterska prodaja.
30. Dijaki in študenti lahko brezplačno uporabljajo računalnike na hodniku pred knjižnico za dostop do
interneta.
Možna je tudi uporaba brezžičnega interneta z osebnim računalnikom (Eduroam).
31. Uporaba dvigala je dovoljena samo za prevoz gibalno oviranih dijakov in njihovih spremljevalcev v času
pouka.
33. Vsi dijaki so za identifikacijo dolžni imeti dijaško izkaznico pri pouku in izvajanju dejavnosti. Na zahtevo so se
dolžni predstaviti vsem strokovnim delavcem šole ter ravnatelju. Če dijak ne pokaže dijaške izkaznice ali izreče
lažne podatke, gre za težjo kršitev in mora dežurni učitelj takoj obvestiti ravnatelja, če ugotovi identiteto kršitelja
pa razrednika. V tem primeru šola izreče ukor oddelčnega učiteljskega zbora oziroma strožji ukrep v skladu z 38.
členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
V Murski Soboti, 1. 9. 2010
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
PRILOGE K HIŠNEMU REDU
Hišni red v šolski knjižnici
Šolska knjižnica je namenjena iskanju virov, učenju, branju, uporabi računalnikov, pisanju referatov, seminarskih
nalog, bibliopedagoškim uram in druženju (ob razstavah, predstavitvah novega gradiva, obiskih ustvarjalcev , idr.).
Vse te dejavnosti morajo potekati v šolski knjižnici in čitalnici tako, da niso moteče za naše uporabnike, ki
potrebujejo tišino.
Ob vstopu v knjižnico uporabniki odložijo svoje stvari v garderobi knjižnice. Nato se prijavijo z dijaško ali študentsko
izkaznico, z indeksom ali drugim osebnim dokumentom knjižničarki pri izposojevalnem pultu.
V šolski knjižnici in čitalnici uporabnikom ni dovoljeno telefonirati, motiti delo drugih z glasnim govorjenjem,
prinašati hrano in pijačo, malicati.
Delovni čas knjižnice je objavljen na vratih knjižnice.
62
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Režim zaklepanja športne dvorane
Za dijake šole
Vhod za dijake šole je s spodnjega hodnika (južni vhod) v hodnik pred garderobami.
Zgoraj je ves čas zaklenjeno:
- vhod na balkon z zgornjega hodnika,
- vrata v malo telovadnico z zgornjega hodnika,
- prehod z glavnega hodnika do kabineta športne vzgoje.
Spodaj je ves čas zaklenjeno:
- prehod z glavnega hodnika do velike dvorane oziroma do izhoda na zunanja igrišča,
- oba vhoda z zunanjih igrišč za vstop v veliko dvorano.
Za zunanje uporabnike športne dvorane
Vstop v športno dvorano je s strani zunanjih športnih igrišč – desni vhod na severnem delu zgradbe.
Zgoraj je ves čas zaklenjeno:
- vhod na balkon z zgornjega hodnika,
- vrata v malo telovadnico z zgornjega hodnika,
- prehod z glavnega hodnika do kabineta športne vzgoje.
Spodaj je ves čas zaklenjeno:
- prehod z glavnega hodnika do velike dvorane oziroma do izhoda na zunanja igrišča,
- levi vhod z zunanjih igrišč za vstop v veliko dvorano,
- vhod z glavnega hodnika v hodnik pred garderobe.
Športna vzgoja – navodila za pouk
Red v garderobah in priprava na uro
Vstop v garderobo je dovoljen, ko zapusti garderobo predhodna skupina. Zadnji zapusti garderobo reditelj.
Vrednostne predmete oddajo dijaki profesorju športne vzgoje.
Ob začetku športne vzgoje se garderoba zaklene. Dijaki, ki so oproščeni pouka športne vzgoje, gredo v telovadnico,
ali opravljajo druga dela po naročilu ravnatelja. Tem dijakom ni potrebno prisostvovati prvim in zadnjim uram
pouka športne vzgoje.
Dijaki skrbijo za red in čistočo v sanitarijah (zapirajo vodo, smotrno porabljajo papir in uporabljajo koše v
sanitarijah).
Plezanje na plezalni steni in na balkon v telovadnici ni dovoljeno.
Športna oprema
Copati, ki ne drsijo (ne s črno gumo – copati ne smejo puščati sledi po parketu) in jih dijaki smejo uporabljati samo
v telovadnici. Telovadne hlačke in majica, trenirka – oprema, ki jo dijaki ne nosijo pri ostalem pouku.
Pri pouku športne vzgoje je dijakom prepovedano: žvečilna guma (zaradi higiensko varnostnih razlogov), nositi
predmete, ki ogrožajo lastno varnost in varnost drugih (verižice, prstane, neustrezno športno opremo).
Očala z dioptrijo nosijo dijaki na lastno odgovornost.
63
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PRAVILA OBNAŠANJA V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
Računalniško učilnico uporablja veliko ljudi in ker želimo, da bi delo v učilnici potekalo normalno, vas naprošamo,
da se držite nekaterih pravil hišnega reda, ki so nujno potrebna za normalno izvajanje pouka.
1.
V času izvajanja pouka ste odgovorni za svoje delovno mesto, zato morebitne napake in poškodbe javite
profesorju takoj ob pričetku pouka in jih zabeležite v zvezek delovnega mesta.
2.
Ne uničujte računalniških komponent in druge opreme v učilnici.
3.
Ne obračajte monitorjev in se jih ne dotikajte.
4.
Ne izklapljajte električnih in omrežnih povezav iz računalnikov in vtičnic, prav tako ne preklapljajte mišk in
tipkovnic.
5.
Ne pišite po mizah in ostali opremi.
6.
Ne jejte v učilnici.
7.
Pijača, ki jo prinašate v učilnico, naj bo izključno v plastenkah in ne sme biti odložena na mizah.
8.
Ne puščajte odpadnih plastenk in ostalih smeti po učilnici. V ta namen imamo koš pod umivalnikom.
9.
Učilnico navadno najdete čisto in urejeno, zato je prav, da jo takšno tudi pustite.
Navodila za varno delo pri laboratorijskih in terenskih vajah
1.
-
Red v učilnici in na terenu
v učilnico se vstopa, ko učitelj dovoli vstop oz. odklene vrata,
vrhnja oblačila morajo biti odložena na za to določenih mestih,
v učilnici se ne je in ne pije,
pri delu se obvezno upošteva laboratorijski red, ki je izobešen na vratih učilnice,
na terenskih vajah ni dovoljeno kaditi ali piti alkoholnih pijač.
2.
-
Obvezna oprema za varno delo
pri laboratorijskih vajah je obvezna uporaba zaščitnega plašča in drugih zaščitnih sredstev, ki jo določi učitelj
oz. laborant in so navedena na delovnem listu,
na terenskem delu je obvezna uporaba opreme, ki jo določi učitelj oz. laborant.
3.
-
4.
-
Delo pri vajah
dijak mora upoštevati navodila na delovnem listu in ustna navodila učitelja oz. laboranta,
dijak sme izvajati le na delovnem mestu navedene eksperimente,
če so pri vajah oblikovane skupine učitelj določi dijaka (enega ali več), ki skrbi za prinašanje in odnašanje
laboratorijskega pribora in kemikalij, organizira ureditev delovnih miz in skrbi, da se učilnica ob koncu vaj
pospravi,
če delo poteka individualno skrbi za prinašanje laboratorijskega pribora in kemikalij dijak sam,
dijak sproti izpolnjuje delovni list in ga ob zaključku vaj odda učitelju.
Prisotnost pri vajah
če je dijak odsoten od vaj več kot 15 % (glej šolska pravila) mora opraviti dodatne obveznosti, ki mu jih določi
učitelj, v kolikor obveznosti ne opravi je neuspešen,
če dijak moti potek vaj in ne upošteva navodil se ga odstrani od vaj (glej šolska pravila).
V kolikor dijak ne upošteva navodil za varno delo, šola ne odgovarja za morebitne poškodbe in nastalo
materialno škodo
64
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
PRAVILNIK O PODELJEVANJU STATUSOV
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja prilagajanje šolskih obveznosti dijakov Ekonomske šole Murska Sobota (v nadaljevanju
EŠ MS), ki :
• se vzporedno izobražujejo v več šolah oz. po več izobraževalnih programih, aktivno sodelujejo v kulturnih
dejavnostih;
• se pripravljajo na državna ali mednarodna tekmovanja v znanju;
• pripravljajo raziskovalno nalogo;
• so aktivni športniki – tekmovalci,
• so zadolženi za posebne naloge na šoli (v nadaljevanju »status aktivnega dijaka«).
II. POGOJI PRIDOBITVE STATUSA
2. člen
1.
Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje po več izobraževalnih programih, si lahko pridobi dijak, ki se hkrati
vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe oz. po več
izobraževalnih programih. Status lahko pridobi dijak, ki se aktivno ukvarja s kulturnimi dejavnostmi.
2.
Status dijaka tekmovalca si lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na državna ali mednarodna tekmovanja iz
znanja, če ga državno strokovno društvo, združenje ali drug pristojni organ, ki organizirajo ali vodijo priprave,
na ta tekmovanja uvrstijo.
3.
Status dijaka raziskovalca si lahko pridobi dijak, ki opravlja raziskovalno nalogo.
3.
Status dijaka perspektivnega športnika si lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni zvezi in
tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez.
4.
Status dijaka vrhunskega športnika si lahko pridobi dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z
zakonom o športu. Ta status ureja šola z individualnimi pedagoškim pogodbami.
5.
Status »aktivnega dijaka« si lahko pridobi dijak, ki je na šoli zadolžen za posebne naloge (npr. predsednik
Dijaške skupnosti …). Z njim koristi vsem dijakom in zvišuje ugled šole.
3. člen
Statuse iz prejšnjega člena tega pravilnika dodeli Ekonomska šola Murska Sobota, če so izpolnjeni pogoji in po
postopku, določenim s tem pravilnikom. O dodelitvi statusa odloči ravnatelj ali komisija za pridobitev statusa s
sklepom. Komisijo imenuje ravnatelj. Pred odločitvijo si komisija pridobi pisno mnenje staršev, razrednika in
mentorja.
V primeru dodelitve statusa »aktivnega dijaka« o upravičenosti odloča celoten učiteljski zbor. Z odobritvijo se mora
strinjati več kot 50 % navzočih na glasovanju.
III. POSTOPEK DODELITVE STATUSA IN TRAJANJE
4. člen
Pridobitev statusa iz 2. člena tega pravilnika s pisno prošnjo, naslovljeno na komisijo za pridobitev statusa ali
ravnatelja, predlagajo starši ali zakoniti zastopniki dijaka ali polnoletni dijak. Prošnjo je potrebno oddati v tajništvo
šole.
65
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
K pisni prošnji je potrebno predložiti:
• za status dijaka, ki se izobražuje, potrdilo o vpisu v drugo šolo oz. drug izobraževalni program, urnik, naslov
mentorja/ravnatelja in telefon šole;
• za status dijaka tekmovalca iz znanja potrdilo državnega strokovnega društva, združenja ali drugega
pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave (mentor) na tekmovanje iz znanja, da se dijak pripravlja in
sodeluje v uradnem tekmovanju na državni ali mednarodni ravni;
• za status dijaka raziskovalca naslov in opis raziskovalne naloge, mnenje mentorja, točno opredeljen čas
izdelave raziskovalne naloge, ki ga potrdi mentor;
• za status perspektivnega športnika potrdilo o članstvu v klubu ali društvu, potrdilo o registraciji pri nacionalni
panožni zvezi in potrdilo, da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze, mnenje razrednika, mnenje
mentorja/trenerja, urnik in kraj treningov, koledar tekmovanj in največje tekmovalne dosežke v preteklem
šolskem letu;
• za status vrhunskega športnika listino o dodelitvi naziva vrhunski športnik;
• za status »aktivnega dijaka« je poglavitno mnenje mentorja. Prošnji je treba priložiti časovni okvir dejavnosti
(tedenski urnik, začetek in konec dejavnosti v tekočem šolskem letu).
Če pridobitvi statusa mladoletnega dijaka eden od staršev pisno nasprotuje, statusa ni mogoče dodeliti, dokler se
starša o tem ne sporazumeta. To velja tudi za polnoletne dijake, ki skupaj s starši podpišejo soglasje za zbiranje
osebnih podatkov in obveščanje staršev o dijaku.
5. člen
Komisija za dodelitev statusa ali ravnatelj objavi razpis v začetku šolskega leta in v njem določi rok prijav.
Rok je vsako leto 20. september za vse dijake, razen za raziskovalce. Rok za raziskovalce je 15. november.
Praviloma objavi komisija ali ravnatelj samo en razpis v šolskem letu.
6. člen
Status velja za tekoče šolsko leto od 1. 10. do prenehanja aktivnosti (status raziskovalca velja samo za čas
izdelave raziskovalne naloge, status tekmovalca iz znanja za čas priprav na državna ali mednarodna tekmovanja,
status aktivnega dijaka velja za čas opravljanja aktivnosti). Status se lahko podaljša v naslednjem šolskem letu, če
dijak izpolnjuje pogoje zanj. Vlogo za podaljšanje statusa skupaj z dokazili je potrebno predložiti do roka,
določenega v 5. členu.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
7. člen
Pravice in obveznosti določi dijaku ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa. S sklepom je lahko predvidena tudi
posebna pogodba o izobraževanju.
Dijaki s statusom so prilagodijo načini in roki ustnega ocenjevanja znanja.
V primeru, da dijak s statusom z aktivnostmi, zaradi katerih je pridobil status, bistveno odstopa od šolskega reda v
srednjih šolah in od Šolskih pravil Ekonomske šole Murska Sobota, se z dijakom in s starši sklene pedagoška
pogodba. S pedagoško pogodbo se uredijo:
 obdobja obvezne prisotnosti pri pouku,
 obveznosti dijaka pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa,
 roki ocenjevanja znanja oziroma izpolnjevanja drugih obveznosti,
 druge medsebojne pravice in obveznosti.
V. UVELJAVITEV STATUSA
8. člen
Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko ga podpiše ravnatelj, eden od staršev in dijak. Pedagoška pogodba se
sklene v osmih dneh po dodelitvi statusa. Veljati začne, ko jo podpiše eden od staršev, dijak in ravnatelja obeh šol
(ko gre za vzporedno izobraževanje) oziroma ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota in pooblaščeni strokovni
delavec nacionalne panožne športne zveze ali drugi predvideni podpisnik (klub ali društvo). V tem primeru
razrednik pripravi izvedbeni načrt za uresničevanje pravic in obveznosti iz statusa. Izvedbeni načrt je sestavni del
pedagoške pogodbe.
66
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VI. PRENEHANJE IN MIROVANJE STATUSA
9. člen
Prenehanje in mirovanje statusa (določila 11., 12. in 13. člena Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti):
 na njegovo izrecno željo ali zahtevo staršev ali skrbnikov,
 če mu je dodeljen za določen čas,
 če mu preneha status dijaka,
 če se preneha ukvarjati z dejavnostjo, zaradi katere mu je dodeljen in
 če se mu odvzame.
10. člen
Dijaku se status odvzame:
 če po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti in to povzroči slab učni uspeh ali se neprimerno
obnaša med poukom (krši hišni red šole),
 če na dejavnostih, zaradi katerih je dobil status, deluje proti vzgojni usmeritvi šole in se obnaša v nasprotju z
njo (krši hišni red šole),
 če je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep ukor celotnega učiteljskega zbora (na dan izreka), - če ne upošteva 9.
člena Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti.
Mnenje o odvzemu poda v pisni obliki razrednik, mentor ali oddelčni učiteljski zbor komisiji za pridobitev statusa ali
ravnatelju. Sklep izda komisija ali ravnatelj.
11. člen
Status miruje zaradi:
 predlaga staršev ali zakonitih zastopnikov,
 dijakovega slabega počutja, bolezni,
 daljše poškodbe,
 slabega učnega uspeha (2 nms in več),
 začasne prekinitve obveznosti, s katero se je ukvarjal.
Med mirovanjem statusa dijak ne more uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene.
12. člen
O mirovanju statusa odloči komisija ali ravnateljica v 8 dneh po prejemu utemeljenega pisnega predloga.
VI. VARSTVO PRAVIC
13. člen
Komisija za pridobitev statusa ali ravnatelj vlogo zavrne ali odobri. Seznam dijakov, ki so pridobili status, se objavi.
V dnevnik in redovalnico se vpiše (označi) dijaka, ki je pridobil status, in trajanje statusa.
Sklep o dodelitvi je enako obvezujoč za vse, na katere se nanaša oz. so ga podpisali.
14. člen
Dijak, kateremu je status odvzet ali je v mirovanju, lahko zahteva, da se odločitve preverijo, ali jim ugovarja, če
meni, da so v nasprotju z določbami tega pravilnika.
Uvedbo postopka lahko zahtevajo starši ali zakoniti zastopniki mladoletnega dijaka ali polnoletni dijak s pritožbo.
Vložijo jo v 8 dneh po prejeti pisni odločitvi oz. v 30 dneh po nastanku razlogov za varstvo pravic, kadar o tem ni
izdan predpisani akt.
15. člen
O pritožbi zaradi neupoštevanja dogovorjenih pravic oz. obveznosti, ki izhajajo iz statusa, odloča ravnatelj šole.
O pritožbi zoper odločitev ravnatelja, povezano s pridobitvijo ali odvzemom status po tem pravilniku oz. z
neupoštevanjem dogovorjenih pravic in obveznosti odloča Svet zavoda. Odločitev Sveta zavoda je dokončna.
16. člen
Če je v postopku ugotovljeno, da je šola ravnala v nasprotju z dogovorjenimi obveznostmi, je dolžna dijaku
zagotoviti možnost, da jih opravi oz. mu na drug način prizna pravico.
67
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
VII. KONČNA DOLOČBA
17. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po potrditvi na pedagoški konferenci.
Murska Sobota, 31. 8. 2009
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
PRAVILNIK O POHVALAH, NAGRADAH IN PRIZNANJIH DIJAKOM
Na osnovi 45. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96 in 23/96) in 6.
člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 82/2004), je ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota (v
nadaljnjem besedilu EKONOMSKA ŠOLA) dne 30.8.2009 določil
PRAVILNIK O POHVALAH, NAGRADAH IN PRIZNANJIH DIJAKOM
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja način dodeljevanja pohval, nagrad in priznanj dijakom Ekonomske šole (v nadaljevanju šole)
2. člen
Dijaki ali skupine dijakov lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.
Nagrado prejme tudi najboljši oddelek.
3. člen
Pohvale, priznanja in nagrade dijakom ali skupinam dijakov lahko predlagajo:







razrednik,
drugi strokovni delavci šole,
mentorji dejavnosti,
ravnatelj,
oddelčne skupnosti in skupnost dijakov šole,
športni klubi ali druge organizacije.
starši.
4. člen
Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Kadar se dijak ali več dijakov izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno
pohvaljeni.
Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
Ustne pohvale izrekajo razrednik, mentor posameznih dejavnosti in učitelji.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje dijaka.
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.
68
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije
Pisne pohvale se podeljujejo za:
 prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,

prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri različnih dejavnostih izven pouka,

doseganje vidnih rezultatov na šolskih in drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov,

posebej, prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali skupnosti dijakov šole,

spoštljiv odnos do odraslih in nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,

drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog
pisne ali ustne pohvale.
Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini dijakov. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.
5. člen
Priznanja podeljuje dijakom ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali
znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.
6. člen
Priznanja se podeljujejo za:
 večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu, doseganje vidnih
rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, regije in celotne
države;
 večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih;
 doseganje vidnih rezultatov na različnih področjih izven šole;
 večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti dijakov šole,
 drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog
podelitve priznanja.
7. člen
Dijaki, ki so že prejeli priznanje na osnovi 5. in 6. člena tega pravilnika, lahko zaradi uspešnega širjenja ugleda šole v
okolju v katerem živijo ali v primeru promocije šole izven sedeža šole, dobijo tudi nagrado.
Vrsto nagrade za posameznega dijaka določi ravnatelj v sodelovanju z dijakovim razrednikom oziroma mentorjem.
Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih dijak lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
7. a člen
Najboljši oddelek se izbere po naslednjih kriterijih:
1. Uspešnost oddelka:
 zaključni oddelki (2 ocenjevalni obdobji)
(uspeh v 1. ocenjevalnem obdobju x 0,3) + (uspeh ob koncu pouka x 0,7)
 ostali oddelki (3 ocenjevalna obdobja)
(uspeh v 1. ocen. o. x 0,15) + (v 2. ocen. o. x 0,15) + (ob koncu pouka x 0,7)
točk
2. Obisk pouka:
100 točk – (izostanki v % x 4)
točk
3. Povprečna ocena:
povprečna ocena ob koncu pouka zaokrožena na 2 decimalki x 25
točk
4. Tekmovanja:
a) Kviz na šoli
max. 100
max. 100
max. 100
69
Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

5.
6.
10 točk za udeležbo, od 1 do 10 točk za ekipni dosežek (najboljša ekipa – 10 točk, potem pa po točko
manj), od 1 do 20 točk za dosežek posameznika (najboljši dobi 20 točk, potem pa po točko manj)
max. 40 točk
b) Druga tekmovanja
 šolska tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista)
 regijska tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista)
 državna tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista)
Sodelovanje na razpisih na šoli:
 štejejo največ štirje razpisi
 do 5 točk za udeležbo na posameznem razpisu, do 5 točk za uspešnost
max. 40
točk
Dejavnosti po prosti izbiri
 štejejo samo štiri tiste dejavnosti, ki se izvajajo skozi celo šolsko leto (krožki, Ekošola, šolski radio, glasila,
idr.) in so pri njih dijaki najbolj uspešni
 sodelovanje in uspešnost pri dejavnosti – ocena mentorja največ 10 točk
max. 40
točk
a) Urejenost učilnice in čistoča v čistilnici:
 ocena na podlagi ocenjevalnega lista
max. 40
točk
Nagrado za najboljši oddelek določi ravnatelj na podlagi dosežkov oddelka.
8. člen
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj praviloma od zaključku šolskega leta na slavnosten način.
V izjemnih okoliščinah, ki jih narekuje temelj za dodelitev priznanj ali nagrad, se priznanja in nagrade lahko
podeljujejo vse šolsko leto.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
Ta pravilnik sprejme ravnatelj šole in začne veljati osmi dan po sprejemu.
Ravnatelj:
Darko Petrijan, univ. dipl. ekon.
70