Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Bodi drugačen, bodi boljši! PUBLIKACIJA EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Izdala: Ekonomska šola Murska Sobota Srednja šola in gimnazija Zbrali in uredili: Darko Petrijan, ravnatelj Cvetka Gomboc Alt Darja Horvat Nataša Škraban September 2015 1 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Drage dijakinje, dragi dijaki, spoštovani starši! Ekonomska šola Murska Sobota je šola z več kot 70- letno tradicijo, uspehi in ambicijami, ki želi postati središče odličnosti na področju izobraževanja v regiji. S kvalitetno izvedbo programov, učitelji, ki znajo prisluhniti dijakom in staršem ter odličnimi pogoji dela na šoli, ki po arhitekturnih rešitvah na področju šolstva spada med deset najlepših na svetu, želimo dijakom posredovati kompetenčna in praktično uporabna znanja v spodbudnem in ustvarjalnem okolju ter graditi odlične temelje za nadaljnje izobraževanje. Številne, za šolo prepoznavne interesne dejavnosti, omogočajo, da vsak posameznik v polni meri razvije svojo ustvarjalnost in talente na področjih projektnega učenja, glasbenega in likovnega ustvarjanja, fotografije in filma, turizma, učenja tujih jezikov ter skrbno pripravljenih strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Pred vami je publikacija šole. Z njo vam želimo med drugim predstaviti organiziranost šole, izobraževalne programe, ki jih izvajamo in druge dejavnosti šole. V njej najdete tudi določila šolskega in hišnega reda in Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in priznanj dijakom. Kakovost in učinkovitost šole sta odvisni od dobrega sodelovanja treh temeljnih dejavnikov, ki nastopajo v vzgojno-izobraževalnem procesu: to so šola, starši in dijaki. Predpogoj za uspeh je primerna informiranost vseh s temeljnimi podatki o šoli. Za našo šolo to velja še bolj, saj izvaja izobraževanje v sedmih izobraževalnih programih. V tem šolskem letu jo obiskuje 360 dijakov. Publikacija naj vam torej olajša delo med šolskim letom; naj vas spomni, da smo na šolskem področju partnerji in da lahko z dobrim sodelovanjem dobre stvari vselej naredimo odlične, slabe pa – če se že pojavijo – izboljšamo. Dragi dijaki, vsi ki delamo na Ekonomski šoli želimo, da se boste na naši šoli odlično počutili in veliko naučili. Da boste spoznali prave prijatelje in razvili pripadnost šoli. Upam, da vam bodo srednješolska leta, ki spadajo med najlepše življenjsko obdobje, ostala v lepih spominih. Darko Petrijan, ravnatelj 2 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Kazalo vsebine I. IZKAZNICA ŠOLE 4 II. ORGANI ŠOLE 5 III. PREDSTAVITEV ŠOLE 11 IV. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA USPEŠNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO 14 V. OBSEG IN RAZPOREDITEV ORGANIZIRANEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA 15 VI. ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 31 VII. PRAVILNIKI 42 3 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije I. IZKAZNICA ŠOLE EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Srednja šola in gimnazija Noršinska ulica 13 9000 Murska Sobota Matična številka: 5216214000 Davčna številka: SI 20192533 tel: 02 521 34 00 fax: 02 521 34 50 E-mail: [email protected] [email protected] Spletna stran: http://www.ekonomska-ms.si Facebook: https://www.facebook.com/ekonomskams 4 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda "Ekonomska šola Murska Sobota" je Republika Slovenija. Sklep o ustanovitvi je 2. septembra 2008 sprejela Vlada Republike Slovenije. II. ORGANI ŠOLE SVET ZAVODA: Svet zavoda ima 17 članov. Sprejema letni delovni načrt in poročila o njihovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih programov, obravnava poročila o vzgojni in izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka in odraslega, o pritožbah v zvezi s pravicami, z obveznostmi in odgovornostjo delavcev, opravlja druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. V Svetu zavoda so zastopani delavci šole, ustanoviteljica, mesto Murska Sobota, predstavniki študentov, predstavniki dijakov, predstavniki staršev in predstavnik Strateškega sveta. Predsednik Sveta šole je Simona MUSIČ, univ. dipl. ekon. Predstavniki VSŠ: Mateja BAČIČ Erna VÖRÖŠ, namestnica predsednice Predstavnici SŠ in G: Simona MUSIČ, predsednica Nataša GOMIUNIK Simona PAJNHART Predstavnik lokalne skupnosti: Angela NOVAK Predstavnika ustanovitelja: Vlasta VEREN Anton SEP Predstavniki staršev: Tatjana GYERGYEK Maja MEŠIČ Valerija MES FOJAN Predstavnika dijakov: Mihaela BALAŽIC David VUNDERL Predstavnika študentov: Ines GERGOREC Predstavnik Strateškega sveta: Mihael FEHER 5 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VODSTVO ZAVODA: Direktor zavoda in ravnatelj Višje strokovne šole: dr. Beno Klemenčič, univ. dipl. ekon. Ravnatelj Srednje šole in gimnazije: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon., inž. str. Ostali delavci šole: SVETOVALNA SLUŽBA mag. Evelina Katalinid, prof. Nataša Gomiunik, univ. dipl. psih. TAJNIŠTVO, REFERAT ZA MLADINO IN IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vera Luk, ekon. Nataša Škraban RAČUNOVODSTVO Tanja Kutoš, mag. posl. ved IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Darja Horvat, univ. dipl. ekon. Nataša Škraban ŠOLSKA KNIŽNICA Metka HAREJ, prof. Danica MEDVED, univ. dipl. bibl. LABORANTKA Olga KUPLEN, kem. tehnik TEHNIČNA SLUŽBA Rolando HORVAT, inž. – vzdrževalec učne tehnologije Dejan PETJE, inž. - vzdrževalec učne tehnologije Ignac ŽALIG – hišnik Marija ČONTALA, Angela LAINŠČEK, Olga MIHOLOČ, Marjana RANTAŠA, Marjana BEZNEC, Nadira ZEKOVIČ – snažilke 6 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije UČITELJSKI ZBOR SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 PRIIMEK IN IME BALER Barbara BRAČUN Natalija mag. DIVJAK Janja mag. GELT Metka GERIČ Tjaša Naziv v diplomi prof. zgod. in nem. j. s knj. prof. angleščine in nemščine prof. slov. j. in soc., mag. sociologije prof. zgod. in nem. j., mag. zgodovine univ. dipl. inž. živil. tehn, mag. inženir logistike GOMBOC ALT Cvetka univ. dipl. ekonomist GOMBOC Jasna prof. matematike GOMIUNIK Nataša univ. dipl. psihologinja HAREJ Metka prof. zgodovine in sociologije HORVAT Darja univ. dipl. ekonomist IVANIČ Renata univ. dipl. informatik JAKOVLJEVIČ Zlatko prof. likovne pedagogike mag. KATALINID Evelina prof. geografije in pedagogike, mag. geografije KOLENKO Alenka prof. nem. j. s knj. in slov. j. s knj. KRAJNC Maja prof. slov. j. s knj. in sociologije KRESLIN-PETKOVID Karina prof. nem. j. s knjiž. in ang. jezika s knjiž. KRIVEC Sabina prof. biologije in kemije KUPLEN Olga kemijski tehnik KUZMA Bernarda univ. dipl. ekonomist MATAJIČ Vesna univ. dipl. germanist MEDVED Danica univ. dipl. bibliotekarka MENCIGAR RITUPER Cvetka prof. slov. j. in ruščine MUSIČ Simona univ. dipl. ekonomist PAJNHART Simona prof. geografije in ang. j. s knj. PETRIJAN Darko univ. dipl. ekonomist, inž. strojništva mag. PODGAJSKI Betina univ. dipl. ekonomist, mag. PUCKO Dušan univ. dipl. ekonomist RITUPER Jožef univ. dipl. inž. tekst. tehnologije SEP Suzana prof. telesne vzgoje SVETEC Marija univ. dipl. ekonomist SUKIČ - ŠKALIČ Slava višji upravni delavec mag. ŠAVORA Simona prof. matematike in fizike, mag. matematike ŠIPLIČ ŠIFTAR Nataša univ. dipl. ekonomist VARGA Stanislava prof. matematike in fizike VRHOVSKI Renato prof. telesne vzgoje ZAVEC Milena prof. nemškega jezika s knj. ŽALIG Janez prof. telesne vzgoje Stop. izobr. D/ND VIS VIS VIS VIS VIS ND ND ND ND ND VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS ND ND ND ND ND ND ND ND VIS VIS VIS VIS SR VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIS VIŠ VIS ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND ND VIS VIS VIS VIS VIS ND ND ND ND ND 7 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Strokovni delavci, ki dopolnjujejo obvezo na Ekonomski šoli: Zap. št. 1 Priimek in ime Srednja šola, iz katere prihajajo ČASAR Stanko, dipl. inž. str. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota STROKOVNI AKTIVI PO PREDMETNIH PODROČJIH: Zap. št. 1 2 3 4 Strokovni aktiv Vodja aktiva Strokovni aktiv za jezikoslovje (SLO, ANG, NEM) Strokovni aktiv za naravoslovje (MAT, BIO, KEM, NAR, FIZ) Strokovni aktiv za družboslovje (ZGO, GEO, SOC, PSI, UME, DRU, ŠVZ) Strokovni aktiv za področje ekonomije, informatike in logistike Alenka KOLENKO Mag. Simona ŠAVORA Nataša GOMIUNIK Dušan PUCKO Razredniki: ODDELEK Program Razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 17 18 EG ET LT TRG ET - pti EG ET LT TRG ET - pti EG ET LT TRG EG ET LT 1. A 1. C 1. D 1. E 1. G 2. A 2. C 2. D 2. E 2. G 3. A 3. C 3. D 3. E 4. A 4. C 4. D Razrednik mag. Metka Gelt Alenka Kolenko Tjaša Gerič Suzana Sep Jožef Rituper mag. Metka Gelt Nataša Šiplič Šiftar Tjaša Gerič Nataša Gomiunik Jožef Rituper Simona Pajnhart Maja Krajnc Barbara Baler Dušan Pucko mag. Evelina Katalinid Stanislava Varga mag. Janja Divjak Sorazrednik Jasna Gomboc Slava Škalič Sukič mag. Betina Podgajski Simona Musid Vesna Matajič mag. Simona Šavora Matrija Svetec mag. Betina Podgajski Simona Musid Vesna Matajič Jasna Gomboc Bernarda Kuzma mag. Betina Podgajski Cvetka Mencigar Rituper Karina Kreslin Petkovid Darja Horvat Tjaša Gerič 8 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije SVET STARŠEV Svet staršev je posvetovalni organ šole. Sestavljajo ga predstavniki staršev iz vsakega oddelka. Člane sveta staršev bomo natančno obveščali o vsem, kar se bo dogajalo na šoli. Tako bodo lahko na sejah sodelovali s konstruktivnimi predlogi in pobudami. Predsednik Sveta staršev je g. Valerija MES FORJAN. Predstavniki SVETA STARŠEV po oddelkih: Oddelek 1. A 1. C 1. D 1. E 1. G 2. A 2. C 2. D 2. E 2. G 3. A 3. C 3. D 3. E 4. A 4. C 4. D Ime in priimek Maja MEŠIČ Viljem KOČAR Tatjana GYERGYEK Dragica ADORJAN Marija ČONTALA Tonka TRUČL Tatjana KRAMAR Darja MEOLIC Bojan GAVRIČ Danica BALAŽIC Valerija MES FORJAN Vida NEMEC Melita GRUŠKOVNJAK Danica KEREC Marija MERČNIK Cvetka HORVAT Zdenka JERIČ V šolskem letu 2015/2016 se bo svet staršev sestal na formalnih sestankih najmanj trikrat. OKTOBER – obravnava poročila o realizaciji LDN za preteklo šolsko leto, obravnava letnega delovnega načrta za tekoče šolsko leto. FEBRUAR - poročilo o uspehu v prvem ocenjevalnem obdobju, pregled že realiziranih vsebin letnega delovnega načrta. JUNIJ - pregled že realiziranih vsebin letnega delovnega načrta, zaključna prireditev šole, zaključni izpiti, poklicna matura, splošna matura. Člani sveta staršev bodo vabljeni tudi na vse prireditve šole. Na pobudo staršev bodo organizirani tudi dodatni sestanki. 9 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBOR Darja HORVAT, univ. dipl. ekon. mag. Betina PODGAJSKI, univ. dipl. ekon. Simona MUSIČ, univ. dipl. ekon. vodja za program Ekonomski tehnik SSI in PTI vodja za program Logistični tehnik vodja za program Trgovec KOMISIJA ZA KAKOVOST Zap. štev. 1 2 3 4 5 6 7 Priimek HORVAT PAJNHART SVETEC GOMBOC ALT BUNDERL MAUČEC FUJS BALAŽIC Ime Darja Simona Marija Cvetka Maja Nina Alenka Funkcija predsednica komisije, notranja presojevalka namestnica predsednice članica notranja presojevalka predstavnica delodajalcev predstavnica dijakov predstavnica staršev PRITOŽBENA KOMISIJA – Zakon o gimnazijah Zap. štev. 1 2 3 Priimek KUZMA ALT GOMBOC PAJNHART MUSID NOIVIRT PRAŠNIKAR ČERPNJAK Ime Bernarda Cvetka Simona Simona Janja Marjan Funkcija predsednica komisije namestnica predsednice članica namestnica članice zunanja članica namestnik zunanje članice KOMISIJA ZA VARSTVO PRAVIC – Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju Zap. štev. 1 2 3 Priimek KUZMA ALT GOMBOC MUSID PAJNHART NOIVIRT PRAŠNIKAR ČERPNJAK Ime Bernarda Cvetka Simona Simona Funkcija predsednica komisije namestnica predsednice članica namestnica članice Janja Marjan zunanja članica namestnik zunanje članice KOMISIJA ZA ŠOLSKO PREHRANO Zap. štev. 1 2 3 4 5 Priimek GERIČ ŠKRABAN BALAŽIC VUNDERL BALAŽIC Ime Tjaša Nataša Alenka David Mihaela Funkcija predsednica komisije članica, organizatorica šolske prehrane član, predstavnik staršev član, predstavnik dijakov članica, predstavnica dijakov 10 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije III. PREDSTAVITEV ŠOLE Šola ima dve organizacijske enoti: Srednjo šolo in gimnazijo Višjo strokovno šolo EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA Programi: Ekonomist Informatika Programi: Ekonomska gimnazija Ekonomski tehnik - ssi Logistični tehnik - ssi Ekonomski tehnik - pti Trgovec - spi Administrator - spi Poklicni tečaj -io DIJAKI PO ODDELKIH IN SMEREH IZOBRAŽEVANJA V tem šolskem letu je v izobraževanje vključenih 302 dijakov. Šola ima 9 mladinskih oddelkov in 8 skupin. Dijaki po oddelkih in smereh izobraževanja A. Prvi letniki Program Ekonomska gimnazija Ekonomski tehnik (ssi) Logistični tehnik (ssi) Trgovec (spi) ODDELKOV/SKUPIN Poklic Ekonomski tehnik Logistični tehnik Prodajalec Razredi 1. A 1. C 1. D 1. E 1/3 DIJAKI SKUPAJ 9 24 13 14 60 ŽENSKE 7 15 4 11 37 PRVI TUJI JEZIK NEM 1 ANG 1 2 12 7 9 30 7 12 6 5 30 11 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije B. Drugi letniki Program Poklic Ekonomska gimnazija Ekonomski tehnik (ssi) Ekonomski tehnik 2. A 2. C 11 13 7 11 4 7 7 6 Logistični tehnik (ssi) Trgovec (spi) ODDELKOV/SKUPIN Logistični tehnik Prodajalec 2. D 2. E 2/2 18 17 59 4 13 35 8 10 29 10 7 30 Razredi DIJAKI SKUPAJ ŽENSKE PRVI TUJI JEZIK NEM 1 ANG 1 C. Tretji letniki Program Poklic Ekonomska gimnazija Ekonomski tehnik (ssi) Ekonomski tehnik 3. A 3. C 18 23 10 17 1 8 17 15 Logistični tehnik (ssi) Logistični tehnik 3. D 27 10 6 21 Trgovec (spi) ODDELKOV/SKUPIN Prodajalec 3. E 3/1 13 81 10 47 5 20 8 61 Č. Četrti letniki Program Ekonomska gimnazija Ekonomski tehnik (ssi) Logistični tehnik (ssi) Ekonomski tehnik (pti) ODDELKOV/SKUPIN D. Peti letniki Program Ekonomski tehnik (pti) ODDELKOV/SKUPIN Razredi Poklic/smer Ekonomski tehnik Logistični tehnik Ekonomski tehnik Poklic/smer Ekonomski tehnik Razredi DIJAKI SKUPAJ ŽENSKE D I JA K I SKUPAJ ŽENSKE PRVI TUJI JEZIK NEM 1 ANG 1 PRVI TUJI JEZIK NEM 1 ANG 1 4. A 29 15 7 22 4. C 4. D 1. G 3/1 30 21 14 94 24 4 13 56 9 12 7 35 21 9 7 59 Razredi D I JA K I SKUPAJ ŽENSKE PRVI TUJI JEZIK NEM 1 ANG 1 2. G 9 8 4 5 0/1 9 8 4 5 12 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ORGANIZACIJA IN IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Organizatorica izobraževanja odraslih: Darja Horvat Referat za izobraževanje odraslih: Nataša Škraban Andragoški zbor Izobraževanje odraslih poteka po naslednjih javno veljavnih izobraževalnih programih: Ekonomski tehnik- ssi Ekonomski tehnik- pti Poklicni tečaj - ekonomski tehnik Logistični tehnik - ssi Trgovec - spi Administrator - spi Načini poteka izobraževanja: samoizobraževanje, skupinsko ob zadostnem številu prijav oz. kombinirano: vključitev v skupino pri posameznih predmetih oz. modulih. Za kandidate so organizirana predavanja in pet konzultacij tekom šolskega leta. Načrt konzultacij je objavljen na spletni strani šole. Konzultacije in govorilne ure potekajo v kabinetih. Strokovni aktiv v programih izobraževanj odraslih sestavljajo učitelji, ki poučujejo v programih izobraževanja odraslih. Vsi učitelji opravljajo svoje naloge tudi v programih rednega izobraževanja. IZPITNI ROKI ZA KANIDATE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NOVEMBER 2015: torek, 10.11.2015 DECEMBER 2015: torek, 8.12.2015 JANUAR 2016: torek, 12.1.2016 FEBRUAR 2016: torek, 9.2.2016 MAREC 2016: torek, 15.3.2016 APRIL 2016: torek, 5.4.2016 MAJ 2016: torek, 10.5.2016 JUNIJ 2016: torek, 7.6.2016 in 21.6.2016 AVGUST 2016: torek, 16.8.2016 SEPTEMBER 2016: torek, 6.9.2016 in 20.9.2016 13 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije IV. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA USPEŠNO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO Materialni pogoji Šola zagotavlja idealne pogoje za izobraževanje, saj razpolaga z 8234 m 2 šolskih površin. Le te so namenjene izobraževanju v 25 oddelkih za mladino (cca 750 dijakov) ter 300 študentom Višje strokovne šole. Za izvedbo pouka je na razpolago 20 učilnic za splošne in strokovno-teoretične predmete, multimedijska učilnica, učilnici za učno podjetje, učilnica za naravoslovje, biologijo in kemijo z laboratorijem in digestorijem, učilnica za informatiko in praktični pouk, dvema predavalnicama za 144 in 110 slušateljev, športno dvorano z 870 m2, plesno dvorano z fitnesom, zunanjimi športnimi objekti (atletsko stezo, igrišči za nogomet, rokomet, košarko in odbojko na mivki. Poleg omenjenega šola razpolaga s knjižnico, čitalnico, upravnimi prostori, zbornico, sejno sobo in lastno kuhinjo z jedilnico. Na podlagi analize ugotavljamo, da ima šola za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela idealne pogoje za delo na vseh predmetnih področjih, učilnice so opremljene s sodobno IKT tehnologijo, ki omogoča izvajanje sodobnega pouka. V večini učilnic se lahko izvaja pouk z uporabo interaktivnih tabel, kar prispeva k popestritvi pouka in vpeljevanju sodobnih oblik in metod dela. Tudi uporabo spletnih učilnic vidimo v prihodnje kot priložnost za nadgradnjo, popestritev in izboljšanje kvalitete pouka. Dijaki lahko tudi v prostem času dostopajo do interneta preko brezžičnega omrežja Eduroam. Sodobno opremljena športna dvorana omogoča izvajanje številnih individualnih in skupinskih športov. Za kvalitetno izvajanje programa logistični tehnik je potrebno stalno posodabljanje programske opreme za izvedbo posameznih modulov. Opremo bomo nabavljali individualno ali v povezavi s šolami, ki izvajajo podobne programe, zaradi boljših pogajalskih izhodišč pri oblikovanju cen s ponudniki opreme. Analizo in načrt nabave potrebne opreme pripravita aktiv za informatiko ter aktiv strokovno-teoretičnih predmetov za logistiko. Prostorski pogoji Prostorska kapaciteta šole je 8234 m2 šolske površine. Šola ima naslednje učne prostore in ostale prostore: a) učilnice za splošne in strokovno-teoretične predmete: 21 b) specializirane in namenske učilnice: multimedijska učilnica: 1 učno podjetje: 2 naravoslovna učilnica: 1 računalniške učilnice: 3 velika predavalnica – amfiteater (144 oseb): 1 mala predavalnica – amfiteater (110 oseb): 1 2 športna dvorana: 868,38 m in 400 sedežev na tribuni 2 mala plesna dvorana: 220,45 m zunanje športne površine (atletska steza, igrišča za rokomet, košarko, mali nogomet, odbojko na mivki) geografija, zgodovina: 2 c) ostali prostori: 2 knjižnica s 390 m kabineti za učitelje: upravni prostori šole sejna soba zbornica – družabni prostor kuhinja, jedilnica 19 14 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V. OBSEG IN RAZPOREDITEV ORGANIZIRANEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Organizirano vzgojno-izobraževalno delo bo obsegalo obvezne in neobvezne sestavine. Obvezne sestavine bodo: pouk, praktično usposabljanje z delom (PUD), obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti v skladu z izobraževalnim programom. Neobvezne sestavine bodo: prostovoljne dejavnosti, tekmovanja in drugo. Pouk bo potekal po urniku oddelkov, ki je objavljen na spletni strani šole. Vse spremembe urnika se evidentirajo v dnevnik šolskega dela. Pouk se začne ob 7.05 in zaključi najkasneje ob 14.30. Urnik zvonenja: URA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ŠOLSKI ZVONEC OD DO 07.05 07.50 07.55 08.40 08.45 09.30 09.35 10.20 10.25 11.10 11.15 12.00 12.05 12.50 12.55 13.40 13.45 14.30 Malica za dijake: MALICA URA 3 4 5 OD 09.00 09.35 10.25 DO 09.30 10.20 11.00 Praviloma Vezave skupin (ŠVZ, INF, PIN, PP,…) 1. in 2. letniki 3. in 4. letniki Teoretični pouk Teoretični pouk bo potekal v skladu z veljavnimi predmetniki posameznih programov in poklicev izobraževanja in v skladu z izvedbenimi predmetniki. Izvedbeni predmetniki so priloga delovnega načrta. Obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti Organizator in koordinator izvajanja obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti je mag. Metka Gelt. Obvezne izbirne vsebine dajejo dijakom možnost razvijanja sposobnosti na različnih interesnih področjih. Za vsak program so obvezne interesne vsebine različne. Del dejavnosti je obvezen in enoten in ga ponudi šola, del pa je odvisen od dijakovega interesa- dijakova prosta izbira. 15 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Predmetnik šole po programih za šolsko leto 2015/2016 PREDMETNIK EKONOMSKA GIMNAZIJA PREDMETI 1. letnik 2. letnik 3. letnik št. ur na št. ur na št. ur na teden leto teden leto teden 4. letnik št. ur na leto teden leto SKUPNO maturitetni št. ur standard v programu I - Obvezni predmeti Slovenščina 4 140 4 140 4 140 4 140 560 560 Matematika 4 140 4 140 4 140 4 140 560 560 Prvi tuji jezik 3 105 3 105 3 105 3 105 420 420 Drugi tuji jezik 3 105 3 105 3 105 3 105 420 420 Ekonomija 2 70 2 70 3 105 4 140 385 280 Zgodovina 2 70 2 70 2 70 210 280 Športna vzgoja 3 105 3 105 3 105 2 70 2 70 Glasba* Likovna umetnost* Geografija 3 105 420 70 2 70 2 70 210 Biologija** 280 315 Kemija** 6 210 4 140 350 315 Fizika** 315 Psihologija*** 280 Sociologija*** 2 70 2 70 2 70 2 70 140 Filozofija*** 280 280 Informatika 2 70 Podjetništvo II - Izbirni predmeti**** III - Obvezne izbirne vsebine Skupaj (I+II+III) 90 33 1245 140 3 105 4 140 315 2-4 70-140 4-8 140-280 210-420 30 300 90 33 90 1245 31-33 1175-1245 29-33 1045-1185 4710-4920 Število tednov pouka 35 35 35 35 140 Število tednov obveznih izbirnih vsebin 3 3 3 1 10 Skupno število tednov izobraževanja 38 38 38 36 150 Pojasnila k predmetniku: * Dijak izmed dveh ponujenih predmetov iz umetnosti izbere enega. ** Šola izmed treh naravoslovnih predmetov ponudi skladno z interesi dijakov najmanj dva predmeta. *** Šola izmed treh družboslovnih predmetov ponudi skladno z interesi dijakov dva predmeta. **** Šola razporedi ure za izbirne predmete tako, da dijakom omogoči pripravo na maturo in uvajanje sodobnih metod pouka. Strokovni predmeti ekonomske gimnazije so: obvezni štiriletni maturitetni predmet ekonomija, obvezni predmet podjetništvo in obvezni izbirni predmeti z vajami in uporabo informacijske tehnologije ter neobvezni izbirni predmet po izbiri šole. 16 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Obvezni izbirni predmeti z vajami z uporabo informacijske tehnologije in raziskovalnimi nalogami so: Izbirni predmeti: Vsebinski sklop: Št. ur/leto Poslovna informatika A - finančne informacije 35 ur B - ekonomsko poslovne informacije 35 ur C - poslovne komunikacije 35 ur D - poslovne predstavitve 35 ur Ekonomska zgodovina ekonomska zgodovina 35 ur Ekonomska geografija ekonomska geografija 35 ur Šola ponudi obvezne izbirne predmete z vajami v obliki vsebinskih sklopov po 35 ur. Dijak iz ponudbe šole obvezno izbere najmanj tri vsebinske sklope po 35 ur oziroma v skupnem obsegu 105 ur, in sicer: v 3. letniku v obsegu 70 ur in v 4. letniku v obsegu 35 ur 17 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PREDMETNIK EKONOMSKI TEHNIK/SSI Oznaka Programske enote Obvezno / izbirno Skupno število ur Število kreditnih točk A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina obvezno 487 24 P2 Matematika obvezno 383 19 P3 Tuji jezik I obvezno 417 20 P4 Tuji jezik II obvezno 204 10 P5 Umetnost obvezno 68 3 P6 Zgodovina obvezno 102 5 P7 Geografija obvezno 68 3 P8 Sociologija obvezno 68 3 P9 Psihologija obvezno 68 3 P10 Kemija obvezno 105 5 P11 Biologija obvezno 105 5 P12 Športna vzgoja obvezno 340 14 2415 114 Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Poslovni projekti obvezno 238 12 M2 Poslovanje podjetij obvezno 272 13 M3 Ekonomika poslovanja obvezno 238 12 M4 Sodobno gospodarstvo obvezno 340 19 M5 Finančno poslovanje izbirno 136 6 M6 Materialno knjigovodstvo izbirno 136 6 M7 Komercialno poslovanje izbirno 136 6 M8 Upravno administrativno poslovanje izbirno 136 6 M9 Zavarovalne storitve izbirno 102 5 M10 Bančno poslovanje izbirno 102 5 M11 Poštni promet izbirno 102 5 M12 Finančno knjigovodstvo izbirno 102 5 M13 Neposredno trženje izbirno 102 5 1462 73 748 30 152 6 352 14 578 29 Skupaj pouka (A+B+E) 4455 216 Praktično izobraževanje v delovnem procesu 900 36 Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 4807 230 Skupaj (A+B+Č+D+E) 4959 236 Skupaj B Od tega: C - Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum E Odprti kurikulum Poklicna matura (storitev in zagovor) 4 Skupaj kreditnih točk Število tednov izobraževanja v šoli Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju 240 136 4 Število tednov interesnih dejavnosti 11 Skupno število tednov izobraževanja 151 Pojasnilo k predmetniku: Informatika je integrirana v modulu M1 Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere 2 strokovna modula izmed M5 – M8 in 1 strokovni modul izmed M9 – M13. 18 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PREDMETNIK LOGISTIČNI TEHNIK/SSI Oznaka Programske enote Obvezno / izbirno Skupno št. ur Št. kreditnih točk A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina obvezno 487 24 P2 Matematika obvezno 408 20 P3 Tuji jezik I obvezno 417 20 P4 Tuji jezik II obvezno 204 10 P5 Umetnost obvezno 70 3 P6 Zgodovina obvezno 102 5 P7 Geografija obvezno 70 3 P8 Sociologija izbirno 70 3 P9 Psihologija izbirno 70 3 P10 Fizika obvezno 140 6 P11 Kemija obvezno 70 3 P12 Športna vzgoja obvezno 340 14 2378 111 Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Tehnologija blagovnih tokov obvezno 204 11 M2 Tehnologija komuniciranja obvezno 204 11 M3 Podjetništvo in gospodarsko poslovanje obvezno 170 8 M4 Transportna sredstva obvezno 238 12 M5 Logistika tovornih tokov obvezno 442 24 M6 Mednarodna blagovna menjava izbirno 204 10 M7 Logistika potniških tokov izbirno 102 5 M8 Sredstva mehanizacije izbirno 102 5 M9 Avtomatizacija in robotizacija izbirno 102 5 1462 76 568 23 152 6 352 14 578 29 Skupaj pouka (A+B+E) 4418 216 Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) 720 29 Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 4770 230 Skupaj (A+B+Č+D+E) 4922 236 Skupaj B Od tega: C – Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) 4 Skupaj kreditnih točk Število tednov izobraževanja v šoli Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju 240 136 4 Število tednov interesnih dejavnosti 11 Skupno število tednov izobraževanja 151 Pojasnilo k predmetniku: Izbirni predmeti: Šola oz. dijak izmed sociologije in psihologije izbere 1 predmet. Izbirni strokovni moduli: Šola ali dijak izbere strokovni modul M6 ali dva od M7-M9. 19 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PREDMETNIK: EKONOMSKI TEHNIK- PTI Oznaka Programske enote Obvezno / izbirno Skupno število ur Število kreditnih točk A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina obvezno 276 13 P2 Matematika obvezno 206 10 P3 Tuji jezik obvezno 276 13 P4 Tuj jezik II obvezno 68 4 P5 Umetnost obvezno 30 2 P6 Zgodovina obvezno 40 2 P7 Geografija obvezno 40 2 P8 Sociologija izbirno 40 2 P9 Psihologija izbirno 40 2 P10 Kemija obvezno 60 3 P11 Biologija obvezno 60 3 P12 Športna vzgoja obvezno 150 7 1246 61 Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Projekti in poslovanje podjetja obvezno 272 13 M2 Delovanje gospodarstva in ekonomika poslovanja obvezno 238 12 M3 Finančno poslovanje izbirno 136 6 M4 Materialno knjigovodstvo izbirno 136 6 M5 Komercialno poslovanje izbirno 136 6 M6 Upravno administrativno poslovanje izbirno 136 6 M7 Zavarovalne storitve izbirno 102 5 M8 Bančno poslovanje izbirno 102 5 M9 Poštni promet izbirno 102 5 M10 Finančno knjigovodstvo izbirno 102 5 M11 Neposredno trženje izbirno 102 5 748 36 240 10 76 3 96 4 249 12 Skupaj pouka (A+B+E) 2243 109 Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) 316 13 Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 2339 113 Skupaj (A+B+Č+D+E) 2415 116 Skupaj B Od tega: C – Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum Poklicna matura (izdelek oziroma storitev 4 120 Število tednov izobraževanja v šoli 69 Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju 2 Število tednov interesnih dejavnosti 3 Skupno število tednov izobraževanja 74 Pojasnilo k predmetniku: Informatika je integrirana v modulu projekti in poslovanje podjetij. Izbirni predmeti: Šola oz. dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo. Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere 1 modul izmed modulov M3 – M6 in 1 modul izmed modulov M7 – M11. 20 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PREDMETNIK: TRGOVEC/SPI Oznaka Programska enota Obvezno / izbirno Skupno število ur Število kreditnih točk A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina obvezno 213 12 P2 Matematika obvezno 213 12 P3 Tuji jezik obvezno 164 9 P4 Umetnost obvezno 33 2 P5 Naravoslovje obvezno 132 6 P6 Družboslovje obvezno 132 6 P7 Športna vzgoja obvezno 164 7 1051 54 Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Temelji gospodarstva obvezno 108 5 M2 Poslovanje trgovskega podjetja obvezno 324 16 M3 Prodaja blaga obvezno 513 27 M4 Upravljanje z blagovno skupino živila izbirno 108 5 M5 Upravljanje z blagovno skupino tehnika izbirno 108 5 M6 Upravljanje z blagovno skupino tekstilj in drogerijskih izdelkov izbirno 108 5 1053 53 675 27 912 36 160 6 602 29 Skupaj pouka (A+B+E) 2706 136 Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) 1587 63 Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 2866 142 Skupaj (A+B+Č+D+E) 3778 178 Skupaj B Od tega: C - Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum Zaključni izpit (izdelek oz. storitev in zagovor) 2 Skupaj kreditnih točk 180 Število tednov izobraževanja v šoli 82 Število tednov praktičnega usposabljanja za delom 24 Število tednov interesnih dejavnosti Skupno število tednov izobraževanja 5 111 Pojasnilo k predmetniku: Cilji in vsebine družboslovja, naravoslovja in umetnosti se deloma lahko izvajajo v strokovnih modulih v različnih oblikah pouka. Načine, oblike in obseg povezovanja določi šola v izvedbenem kurikulu. Izbirni strokovni moduli: Šola oz. dijak izbere 1 strokovni modul izmed M4-M6. Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega pouka lahko zmanjša in nadomesti s praktičnim usposabljanjem z delom, ki se lahko poveča na največ 53 tednov. 21 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Pregled interesih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin po programih: Organizator in koordinator izvajanja obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti je strokovna delavka mag. Metka Gelt. Obvezne izbirne vsebine dajejo dijakom možnost razvijanja sposobnosti na različnih interesnih področjih. Za vsak program so obvezne interesne vsebine različne. Del dejavnosti je obvezen in enoten in ga ponudi šola, del pa je odvisen od dijakovega interesa- dijakova prosta izbira. EKONOMSKA GIMNAZIJA Dejavnosti OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi kulturno umetniške vsebine vzgoja za družino, mir in nenasilje knjižnična informacijska znanja državljanska kultura zdravstvena vzgoja OIV obvezne za ekonomsko gimnazijo poslovno komuniciranje dejavnost s projektnim delom SKUPAJ (obvezni enotni del za EG) Dejavnosti po izbiri šole / prosta izbira dijaka SKUPAJ 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupno 10 5 15 15 - 10 5 15 15 10 5 - 5 - 15 - 15 - 15 15 110 ur 35 15 15 15 15 15 60 ur 30 30 60 60 30 20 170 ur 30 30 60 10 130 ur 90 90 90 30 300 1. letnik • dva športna dneva (aktiv športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti, 1. ŠD - pohod ob dnevu mobilnosti + ogled kulturnih znamenitosti (UME) 2. ŠD - troboj junij 2016; "Tek podnebne solidarnosti", • medpredmetna strokovna ekskurzija (geo-kem-bio-zgo): "Slovensko Primorje" (18.-19. marec 2016 - 2 dni) (aktiv za naravoslovje in družboslovje), • medpredmetna strokovna ekskurzija (zgo-bio): DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij 2016 (aktiv za naravoslovje in družboslovje), • kulturne dejavnosti (kino predstava, gledališka predstava), • vzgoja za družino mir in nenasilje za 1. letnike (Nataša Gomiunik, junij 2016), • poslovno komuniciranje (POK), (mag. Betina Podgajski, januar - junij 2016), • KIZ, 1. letnik (Metka Harej, oktober 2015 – maj 2016), vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota, • obvladovanje tipkovnice (Slava Sukič Škalič, oktober 2015 – maj 2016). 2. letnik • • • • • dva športna dneva (učitelji športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti, 1. ŠD - zimske aktivnosti; februar 2016, 2. ŠD – planinarjenje Velika Planina, september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO in NARAVOSLOVJE), kulturne dejavnosti (kino predstava, gledališka predstava), državljanska kultura 15 ur (junij 2016), zdravstvena vzgoja 15 ur (zunanji izvajalec – junij 2016), poslovno komuniciranje (POK), (mag. Betina Podgajski). 22 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 3. letnik • • • dva športna dneva (učitelji športne vzgoje) oz. 10 ur športnih dejavnosti: 1. ŠD – planinarjenje Velika Planina, 17. september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO) 2. ŠD – športne igre, maj 2016 (Bukovniško jezero- adrenalinski park – pohod), kulturne dejavnosti: (kino predstava, gledališka predstava), ogled uspešnih podjetij (Cvetka Gomboc Alt, mag. Betina Podgajski; oktober 2015 - marec 2016). 4. letnik • • • • športni dan (aktiv športne vzgoje) oz. 5 ur športnih dejavnosti: 1. ŠD – planinarjenje Velika Planina, 17. september 2015 + medpredmetni pouk (aktiv ŠVZ in GEO) 2. ŠD – pohod + bowling januar 2016 obvezna strokovna ekskurzija pri predmetu zgodovina in geografija (del internega dela mature) "Slovensko Primorje"; (18.-19. marec 2016- 2 dni) (mag. Metka Gelt in mag. Evelina Katalinid) ogled uspešnih podjetij, (Cvetka Gomboc Alt, mag. Betina Podgajski; oktober 2015 - marec 2016). Obvezna ponudba dejavnosti za ekonomsko gimnazijo Šola ponudi dijakom ekonomske gimnazije naslednje dejavnosti, ki jih dijaki lahko izberejo po prosti izbiri. Dejavnosti se bodo Izvajale ob zadostnem številu prijavljenih dijakov. DEJAVNOST Logika Prva pomoč Mednarodna ekskurzija London Mednarodna ekskurzija Bruselj- Pariz Prostovoljno socialno delo Športni tabor Učenje za učenje Verstva in etika ŠT. UR Termin izvedbe 15 oktober - marec 15 januar – april IZVAJALEC Stanislava Varga RK 40 v prvomajskih počitnicah Natalija Bračun 40 april 2016 Bernarda Kuzma 15 15 15 15 september- marec maj oktober – april marec - maj Bernarda Kuzma Aktiv ŠVZ mag. Evelina Katalinid Maja Krajnc EKONOMSKI TEHNIK - SSI Dejavnosti OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju ogled študijske knjižnice, sejmov zdravstvena vzgoja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad naravoslovni dan spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja; ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: SKUPAJ 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 24 18 6 6 54 24 18 18 60 24 18 42 24 18 42 5 6 6 6 6 4 4 - 3 4 19 6 16 6 16 4 13 23 96 20 96 38 96 9 64 23 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 1. letnik • Štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje): 1. ŠD - pohod oktober 2015 + ogled kulturnih znamenitosti; 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016; 3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 4. ŠD - atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti« • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega leta, radijske ure, proslave,… • seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju (Zlatko Jakovljevič) • KIZ (6 ur) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo«(Metka Harej), • metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad (mag. Evelina Katalinid (4ure) + razredniki (1 ura), oktober 2015), • strokovna ekskurzija + naravoslovni dan: DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij 2016 (aktiv naravoslovja in stroke). 2. letnik • štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje): 1. ŠD - pohod oktober 2015 + ogled razstave, predavanja iz strokovnega področja 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016; 3. ŠD – maj 2016 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod 4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016, • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave, koncert, radijske ure, proslave,.. • zdravstvena vzgoja (zunanji), • ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP: Celje, marec, 2016. (Dušan Pucko) naravoslovni danogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke), • spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar. 3. letnik • štirje športni dnevi, oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje), 1. ŠD - pohod oktobra 2015 + ogled razstave, predavanja iz strokovnega področja; 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016; 3. ŠD – maj 2016 – Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod 4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016. • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,.. • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke), ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko), • strokovna ekskurzija Budimpešta, april 2016 (Nataša Šiplič Šiftar). 4. letnik • štirje športni dnevi, oz. 24ur (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD - Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, oktober 2015 ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - pohod + bowling januar ali februar 2016; 3. ŠD – maj 2016 – športne igre 4. ŠD – ples maturantov, maj 2016. • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,.. • projektni dan, medpredmetna strokovna ekskurzija Ljubljana (Ogled parlamenta, Predsedniška palača, Urad EU, medijska hiša), oktober 2015, (Bernarda Kuzma, Majda Svetec) • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko) • poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja; (Nataša Gomiunik). 24 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije EKONOMSKI TEHNIK - PTI Dejavnosti OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave ogled študijske knjižnice, SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: Spoznavanje organizacije panoge, strokovna ekskurzija Ekologija(raziskovalni tabor ali ekologija in stroka itd.) ogled sejma s strokovnega področja, organizirano predavanje strokovnega področja (sejem zdravja, informatike, učil, izobraževalnih ustanov, odprtih vrat inštitutov, fakultet itd. SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: SKUPAJ 96 1. letnik 2. letnik 9 9 2 20 9 9 4 22 6 3 6 3 6 6 15 15 12 47 12 49 1. letnik • dva športna dneva oz. 9 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD – oktober 2015, Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD – maj 2016 športne igre ( ali: drsanje-pohod ob sejmu v Celju februar-marec 2016 ) • kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega leta, radijske ure, proslave,.. • KIZ (2 uri)- vključno z projektom »Rastem s knjigo v PiŠK Murska Sobota, (Metka Harej) • strokovna ekskurzija ogled; pomurskih podjetij, (aktiv STP in SM); april ali maj 2015; • ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, februar ali marec, 2015. (Dušan Pucko) • spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar 2. letnik • dva športna dneva oz. 9 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje), 1. ŠD - Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - maj 2016 športne igre • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, razstave in koncert, radijske ure, proslave,.. • strokovna ekskurzija Budimpešta, april 2016 (Nataša Šiplič Šiftar). • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko) • poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja; Nataša Gomiunik. LOGISTIČNI TEHNIK - SSI Dejavnosti OBVEZNI ENOTNI DEL: 198 Športni dnevi – 96 Ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave - 72 Seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju – 6 Ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil, izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat – 6 Zdravstvena vzgoja – 18 SKUPAJ 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 24 18 6 24 18 - 24 18 - 24 18 - 6 - - - 54 18 60 42 42 25 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: 65 Metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad – 3 Naravoslovni dan - 22 Spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja, - 24 Ogled sejma s strokovnega področja ali proizvodnih obratov-12 Poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja – 4 SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA 89 SKUPAJ 3 6 6 6 4 6 6 6 6 4 19 4 16 4 16 0 4 14 23 96 20 96 38 96 8 64 352 1. letnik • štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD - pohod 7. oktobra 2015 + ogled kulturnih znamenitosti + prometna varnost; 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016 3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 4. ŠD – atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti« • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, radijske ure, proslava,… • seznanitev s kult. in zgod. znamenitostmi v šolskem okolju; (Zlatko Jakovljevič) • KIZ (6 ur) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota, (Metka Harej) • metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad (mag. Evelina Katalinid -2 uri + razrednik- 1 ura), oktober 2015 • strokovna ekskurzija + naravoslovni dan: DUNAJ obisk prirodoslovnega in tehničnega muzeja - junij 2016 (aktiv naravoslovja in stroke) 2. letnik • štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2015; 3. ŠD – maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016 • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega leta,.. • zdravstvena vzgoja (zunanji) • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko) • Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič); 3. letnik • štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016; 3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 4. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016 • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega leta, • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko) • projektni dan, medpredmetna strokovna ekskurzija Ljubljana (državni zbor, ameriško veleposlaništvo, medijska hiša, DARS), oktober 2015, (Bernarda Kuzma, Majda Svetec, Tjaša Gerič) • Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič); 26 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 4. letnik • štirje športni dnevi oz. 24 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje) 1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - pohod + bowling januar ali februar 2016 3. ŠD - maj – športne igre 4. ŠD - ples maturantov, maj 2016 • kulturne dejavnosti: ogled kino predstav, gledališke predstave, likovne razstave in koncert, tekom šolskega leta, • Medpredmetna strokovna ekskurzija: Dunaj - Bratislava, april 2016– 2dni (Tjaša Gerič); • naravoslovni dan- ogled Velenja, premogovnika in Gorenja (aktiv naravoslovcev in aktiv stroke)- ogled in sodelovanje na 9. mednarodnem sejmu UP, Celje, januar ali marec, 2016; (Dušan Pucko) • poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja (Nataša Gomiunik) TRGOVEC - SPI Dejavnosti OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, razstave; seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi; ogled študijske knjižnice, muzeja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM metoda učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad spoznavanje organizacije poklicnega področja, delovnih organizacij ali obratovalnic, strokovna ekskurzija; ogled sejma s strokovnega področja, oziroma proizvodnih obratov; organizirano predavanje s strokovnega področja; naravoslovni dan; ogled sejmov informatike, izobraževalnih ustanov svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem SKUPAJ VSEBINE POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA SKUPAJ 1. letnik 2. letnik 30 30 12 14 14 8 44 44 2 3. letnik 20 - Skupno 72 36 108 2 30 12 10 8 14 10 2 10 2 34 18 76 0 54 0 30 18 160 1. letnik: • 30 ur športnih vsebin (učitelji športne vzgoje); 1. ŠD - pohod oktobra 2015 + ogled kulturnih znamenitosti + prometna varnost; 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016 3. ŠD - maj 2016 kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 4. ŠD - pohod v sklopu strokovne ekskurzije in naravoslovnih dejavnosti 5. ŠD – atletski troboj – junij 2016, » Tek podnebne solidarnosti« • kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave, radijske ure, proslave, ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti v okolju; • metode učenja in motivacije, mag. Evelina Katalinid (1 ura) + razrednik (1 ura); • KIZ (4 ure) - vključno z ogledom PiŠK Murska Sobota in projektom »Rastem s knjigo« v PiŠK Murska Sobota, Metka Harej; • spoznavanje poklicnega področja, ekskurzija Po deželi vulkanov- junij 2016; Nataša Šiplič Šiftar • strokovna ekskurzija »Živilski obrati po Pomurju« Jožef Rituper. 2. letnik: • 30 ur športnih dejavnosti (učitelji športne vzgoje), 1. ŠD – pohod ob dnevu mobilnosti, oktobra 2015, ogled študijske knjižnice 2. ŠD - zimske aktivnosti - februar 2016 3. ŠD – medpredmetna povezava ŠVZ- strokovna ekskurzija : sejem Narava zdravje-Stožice 4. ŠD – maj 2016, kolesarjenje, plavanje, bowling-pohod 5. ŠD – športne igre in dejavnosti na trim stezi, junij 2016 27 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije • • kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave, radijske ure, proslave,.. strokovna ekskurzija in ogled muzejske trgovine Rogatec – muzej na prostem, + Celje skladišča, Cash&Cary in in Kozmetika Afrodita, Steklarna Rogaška Slatina - oktober 2015 (Dušan Pucko, Jožef Rituper) 3. letnik: (trgovec) • dva športna dneva oz 12 ur športnih dejavnosti (učitelji športne vzgoje), 1. ŠD – oktober 2015 Bukovniško jezero- adrenalinski park- pohod, ob dnevu mobilnosti 2. ŠD - zimske aktivnosti - januar 2016 ali medpredmetna povezava ŠVZ- strokovna ekskurzija: sejem Narava zdravje-Stožice • kulturne dejavnosti: ogled kino predstave, gledališke predstave, likovne razstave , radijske ure, proslave,.. • strokovna ekskurzija in ogled muzejske trgovine Rogatec – muzej na prostem, + Celje skladišča, Cash&Cary in Kozmetika Afrodita, Steklarna Rogaška Slatina - oktober 2015 (Dušan Pucko, Jožef Rituper) • svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem (Nataša Gomiunik) Dejavnosti po dijakovi prosti izbiri Dodatna ponudba dejavnosti, ki jih lahko dijaki izberejo v skladu s svojimi interesi: DEJAVNOST ŠT. UR Termin izvedbe Simbioz@ 15 IZVAJALEC oktober - marec Simona Pajnhart, Bernarda Kuzma, Darko Petrijan, Renata Ivanič, Dejan Petje, Dušan Pucko Tekmovanje v znanju angleščine IATEFL za 3. letnik EG 5-15 januar – april Aktiv za angleščino Tekmovanje v znanju angleščine Poliglot za 3. letnik ssi (ET, LT) in 2. l. ET pti 5-15 januar – april Aktiv za angleščino Tekmovanje v znanju angleščine Poliglot 3 za 1.,2. in 3.l. programov spi (Trgovec) 5-15 januar – april Aktiv za angleščino Tekmovanje v znanju angleškega jezika IATEFL, 3. letnik EG 5-15 januar – april Aktiv za angleščino Angleška bralna značka Bookworms ali EPIReading Badge 15 septembermarec Aktiv za angleščino Tekmovanje v znanju angleškega jezika (priprava z nalogami zahtevnejšega tipa) 20 september februar Natalija Bračun Šolski radio 30 september - junij Maja Krajnc, Dušan Pucko Šolsko glasilo + novinarski krožek 30 oktober - junij Aktiv slavistov Krožek ročnih del 30 oktober - junij Cvetka Gomboc Alt, Suzana Sep Raziskovanje v psihologiji 30 oktober - maj Nataša Gomiunik Odmor malo drugače 30 oktober - maj Nataša Gomiunik Debatni krožek 15 oktober - junij Zlatko Jakovljevič Tečaj cestno prometnih predpisov 20 oktober AVTOŠOLE Mednarodno tekmovanje (Genius Logicus) 15 september – april Stanislava Varga Šolsko in državno tekmovanje iz znanja kemije 16 +16 oktober - maj Sabina Krivec, Olga Kuplen Metodologija raziskovalnega dela 20 september - maj Sabina Krivec, Olga Kuplen Šolsko in državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni 16 november Sabina Krivec, Olga Kuplen Priprava dijakov z raziskovalnimi nalogami (ZOTKIS) 35 september-maj Sabina Krivec, Olga Kuplen Tekmovanje v hitrostnem računanju 16 oktober – junij aktiv MAT Tekmovanje v razvedrilni matematiki do 20 september oktober mag. Simona Šavora + aktiv MAT 28 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije DEJAVNOST Tekmovanje v znanju matematike ŠT. UR Termin izvedbe IZVAJALEC do 32 oktober – april Jasna Gomboc Šolsko in državno tekmovanje iz logistike 25 februar –april Tjaša Gerič Projekt mobilnost 6 september Tjaša Gerič Video krožek za 1., 2., 3. letnike EG, ET in LT 20 september – junij Renata Ivanič Fotografski krožek za 1., 2., 3. letnike 30 september – junij Renata Ivanič Prostovoljno delo v vrtcu Lavra in v društvu Sonček Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 10 - 15 30/30/40 oktober – maj Bernarda Kuzma oktober – marec Maja Krajnc + aktiv slo Gledališki abonma 32 september – junij Cvetka Mencigar Rituper Nemška bralna značka (Pfiffikus 2014) 30 november do marec Šolsko in državno tekmovanje iz znanja nemščine Šolsko tekmovanje iz znanja ekonomije 15 šolsko+ januar - februar 15 državno Alenka Kolenko učiteljice nemškega jezika 20 februar, marec Cvetka Gomboc Alt 30 januar - april Jožef Rituper, Dušan Pucko, Nataša Gomiunik Tekmovanje iz znanja računovodstva 10 april Darja Horvat, Marija Svetec Tekmovanje iz znanja poslovne matematike in statistike 10 april Cvetka Gomboc Alt, Marija Svetec 40 oktober - maj Jožef Rituper, mag. Simona Šavora, Sabina Krivec 16 oktober-maj 16 - 40 februar - maj 15 januar, marec mag. Metka Gelt 16- 40 oktober – junij mag. Metka Gelt Strelski krožek 20 november - maj Darko Petrijan Odbojka dijaki + dijakinje 20 oktober - maj Janez Žalig Športni ribolov 10 oktober - maj Janez Žalig Košarka dijaki 32 oktober - maj Renato Vrhovski Atletika 30 oktober - junij Suzana Sep Rokomet dijakinje in dijaki 20 oktober - junij Suzana Sep Navijaška plesna skupina 20 oktober - junij Suzana Sep Zimska nogometna liga 40 oktober - maj Renato Vrhovski Fakultativno učenje tujih jezikov (FRA, ŠPA) 40 november - maj Zunanji izvajalec Akrobatska skupina 20 september - junij Aktiv ŠVZ Praznične delavnice 30 november- maj Alenka Kolenko International Story telling festival (v Avstriji) 12 april, maj, junij Alenka Kolenko Tekmovanje v tehniki prodaje EKO šola in EKO kviz Geografski krožek Geografsko tekmovanje Šolsko in državno tekmovanje mladih zgodovinarjev Zgodovinarski krožek: priprava na tekmovanje in priprava raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev Simona Pajnhart, mag. Evelina Katalinid mag. Evelina Katalinid, Simona Pajnhart 29 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Nadstandardni programi: ki jih šola ne financira, pomaga pa pri organizaciji in izvedbi: maturantski plesi maturantske ekskurzije ki jih šola financira: fakultativni pouk španščine in francoščine v primeru zadostnega števila prijav dijakov - (sofinancira se iz Šolskega sklada - nadstandard), organizirano dopolnilno izobraževanje iz matematike za 4. A v obsegu 20 ur (dodatna 6. ura v urniku 2. polletje); izvaja profesorica mag. Simona Šavora. Šola bo organizirala tudi druge nadstandardne programe, če bo zato interes dijakov in staršev v času izobraževanja in jih bodo starši sofinancirali (npr. priprava na maturo za opravljanje dodatnega maturitetnega izpita…). 30 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VI. ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 Šolski koledar je narejen na podlagi 15. člena Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS 78/2007, 45/2010 in 50/2012) in v skladu z navodili in priporočili Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. 1. Trajanje šolskega leta Šolsko leto se prične 1. septembra 2015 in se konča 31. avgusta 2016. 2. Trajanje pouka Pouk se prične 1. septembra 2015 in traja do: 24. junija 2016 (petek) 20. maja 2016 (petek) 23. maja 2016 (ponedeljek) za vse oddelke razen zaključnih (zaključek pouka in razdelitev spričeval) za oddelke zaključnega letnika (zaključek pouka) razdelitev spričeval 3. Ocenjevalna obdobja a) prvo ocenjevalno obdobje Trajanje 01. 09. 2015 do 15. 01. 2016 (petek) za vse oddelke b) drugo ocenjevalno obdobje Trajanje 16. 01. 2016 do 20. 05. 2016 (petek) 16. 01. 2016 do 23. 06. 2016 (četrtek) za vse oddelke zaključnih letnikov razen 3. letnika programa trgovec za vse ostale oddelke 4. Redovalne konference a) prva redovalna konferenca 18. 01. 2016 (ponedeljek) za vse oddelke b) druga redovalna konferenca 20. 05. 2016 (petek) 23. 06. 2016 (četrtek) za vse oddelke zaključnih letnikov za vse oddelke razen zaključnih 5. Šolske počitnice jesenske počitnice novoletne počitnice zimske počitnice prvomajske počitnice od 26. 10. 2015 do 01. 11. 2015 od 25. 12. 2015 do 01. 01. 2016 od 22. 02. 2016 do 26. 02. 2016 27. 04. 2016 do 02. 05. 2016 31 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 6. Pouka prosti dnevi a) z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi; b) šolske počitnice; c) sobote, razen če je z delovnim načrtom ali po nalogu direktorja drugače določeno, ali če minister s šolskim koledarjem drugače določi; d) en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov; e) dan šole. 7. Nadomeščanje pouka ob sobotah Po šolskem koledarju ni predvideno nadomeščanje pouka ob sobotah. 8. Izpiti 8.1. Splošna matura a) spomladanski rok 2016 Rok 15. 11. 2015 29. 03. 2016 18. 04. 2016 28. 04. 2016 04. 05. 2016 16. 05. 2016 Aktivnosti Rok za predprijavo k splošni maturi Zadnji rok za prijavo k splošni maturi Rok za oddajo seminarskih nalog, vaj na šoli ter zaključek internega dela (PSI, GEO, ZGO, EKN, KEM) Rok za zamenjavo izbirnega predmeta ali ravni zahtevnosti Slovenščina – (izpitna pola 1 – esej) – pisno Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita (PSI, ZGO, GEO, EKN, KEM) 18. 05. 2016 24. 05. 2016 23. 05. 2016 do 27. 05. 2016 28. 05. 2016 30. 05. 2016 Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov Zadnji rok za predložitev dokazil k prijavi oz. pisno odjavo na šoli Organizirana priprava na SM – pisni del Angleščina Slovenščina (izpitna pola 2)- pisno 31. 05. 2016 Psihologija in sociologija 01. 06. 2016 Kemija 02. 06. 2016 Ekonomija 04. 06. 2016 Matematika 06. 06. 2016 Nemščina 07. 06. 2016 Geografija 09. 06. 2016 od 15. do 22. 06. 2016 Zgodovina Ustni izpiti splošne mature 11. 07. 2016 Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 14. 07. 2016 Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo Od 15. 07. do 27. 07. 2016 Vpogledi v izpitno dokumentacijo 32 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije b) jesenski rok 2016 Rok Aktivnosti 12. 07. 2016 14. 08. 2016 20. 08. 2016 Zadnji rok za prijavo k splošni maturi Zadnji rok za poznejšo prijavo iz upravičenih razlogov Zadnji rok za predložitev dokazil k prijavi oz. pisno odjavo na šoli 24. 08. 2016 25. 08. 2016 26. 08. do 30. 08. 2016 Od 24. 08. do 02. 09. 2016 Slovenščina Matematika Tuji jeziki in izbirni premeti Ustni del mature 02. 09. 2016 16. 09. 2016 Šola seznani kandidate s točkami praktičnega dela maturitetnega izpita (PSI, ZGO, GEO, EKN, KEM) Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 19. 09. 2016 Zadnji rok za pisno zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo od 22. 09. do 29. 09. 2016 Vpogledi v izpitno dokumentacijo 8.2. Zaključni izpiti a) zimski rok Rok 8. 1. 2016 22. 1. 2016 5. 2. 2016 9. 2. 2016 10. do 12. 2. 2016 Aktivnosti Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota) Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev Slovenščina – pisni izpit Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve b) spomladanski rok Rok Aktivnosti 6. 5. 2016 Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu 27. 5. 2016 3. 6. 2016 6. 6. 2016 7. do 10. 6. 2016 Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota) Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev Slovenščina – pisni izpit Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve c) jesenski rok Rok Aktivnosti 18. 7. 2016 16. 8. 2016 19. 8. 2016 22. 8. 2016 23. do 26. 8. 2016 Rok za pisno prijavo k zaključnemu izpitu Rok za oddajo izdelka oz. storitve (2. izpitna enota) Rok za pisno odjavo od zaključnega izpita in predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev Slovenščina – pisni izpit Slovenščina – ustni izpit in Zagovor izdelka oz. storitve Državna komisija najkasneje do konca oktobra v skladu s šolskim koledarjem ministra določi koledar zaključnega izpita, ki ga objavi na oglasni deski ali drugem vidnem mestu v šoli in na spletni strani šole. Podrobnejšo razporeditev opravljanja zaključnega izpita objavi šolska komisija najkasneje do 31. decembra za tekoče šolsko leto. 33 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 8.3. Poklicna matura a) zimski rok PM 2015 Rok Aktivnosti 03. 12. 2015 22. 01. 2016 28. 01. 2016 Zadnji rok za prijavo kandidatov k poklicni maturi na šoli Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov Zadnji rok za predložitev dokazil in pisno odjavo od poklicne mature na šoli Slovenščina Matematika, angleščina, nemščina 2. predmet – pisni izpit Ustni izpiti in 4. predmet Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi 01. 02. 2016 02. 02. 2016 03. 02. 2016 04. 02. 2016 do 13. 02. 2016 04. 03. 2016 b) spomladanski rok PM 2016 Rok 15. 11. 2015 29. 03. 2016 18. 05. 2016 24. 05. 2016 23. 05. 2016 do 27. 05. 2016 28. 05. 2016 30. 05. 2016 04. 06. 2016 06. 06. 2016 08. 06. 2016 15. 06. do 22. 06. 2016 04. 07. 2016 Aktivnosti Rok za predprijavo k poklicni maturi Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi na šoli Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov Zadnji rok za predložitev dokazil in pisno odjavo od poklicne mature na šoli Organizirana priprava na PM – pisni del Angleščina - pisno Slovenščina – pisno Matematika – pisno Nemščina – pisno 2. predmet - pisno Ustni izpiti in 4. predmet Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi c) jesenski rok PM 2016 Rok Aktivnosti 05. 07. 2016 14. 08. 2016 20. 08. 2016 24. 08. 2016 25. 08. 2016 29. 08. 2016 29. 08. 2016 31. 08. 2016 24. 08. do 02. 09. 2016 08. 09. 2016 Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli Slovenščina- pisno Matematika – pisno Angleščina – pisno Nemščina – pisno 2. predmet – pisno Ustni izpiti in 4. predmet Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi 34 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 8.4. Popravni in dopolnilni izpiti: Rok spomladanski rok jesenski rok 1. 6. 2016 do 3. 6. 2016 – za dijake 3. E oddelka 30. 6. 2016 do 5. 7. 2016 – za vse ostale oddelke 16. 8. 2016 do 20. 8. 2016 8.5. Dopolnilni in predmetni izpiti Roki 16. 11. 2015 do 20. 11. 2015 18. 01. 2016 do 22. 01. 2016 14. 03. 2016 do 18. 03. 2016 16. 05. 2016 do 20. 05. 2016 30. 06. 2016 do 05. 07. 2016 16. 08. 2016 do 20. 08. 2016 8.6. Predmetni izpiti za izboljšanje ocene: a) za dijake predzadnjega letnika 30. 06. 2016 do 05. 07. 2016 16. 8. 2016 do 20. 8. 2016 b) za dijake zaključnega letnika: spi, ssi, pti, gim 25. 5. 2016 8. 7 TERMINSKI PLAN IZVAJANJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA PRI DELODAJALCU Učni predmet: Poklic: Oddelki : Praktično usposabljanje z delom (srednje poklicno izobraževanje) Trgovec, 2. e, 3. e Učni predmet: Poklic: Oddelek : Praktično usposabljanje z delom (poklicno-tehniško izobraževanje) Ekonomski tehnik-pti 1. g Učni predmet: Poklic: Oddelki : Praktično usposabljanje z delom (srednje strokovno izobraževanje) Logistični tehnik 2. d, 3. d Učni predmet: Poklic: Oddelki : Praktično usposabljanje z delom (srednje strokovno izobraževanje) Ekonomski tehnik 2. c, 3. c Program Trgovec Trgovec Ekonomski tehnik – ssi Ekonomski tehnik – ssi Logistični tehnik Logistični tehnik Ekonomski tehnik – pti Oddelek 2. e 3. e 2. c 3. c 2. d 3. d 1. g Število ur 380 532 76 76 76 76 76 Termin 18. 1. 2016 – 31. 3. 2016 9. 2. 2016 – 20. 5. 2016 6. 6. 2016 – 17. 6. 2016 6. 6. 2016 – 17. 6. 2016 6. 6. 2016 – 17. 6. 2016 6. 6. 2016 – 17. 6. 2016 6. 6. 2016 – 17. 6. 2016 Koordinator/ica Jožef Rituper Jožef Rituper Marija Svetec Marija Svetec Marija Svetec Marija Svetec Marija Svetec 35 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije ORGANIZIRANJE DIJAKOV a) Oddelčna skupnost dijakov Oddelčno skupnost dijakov tvorijo dijaki posameznega oddelka. Oddelčna skupnost dijakov obravnava vprašanja življenja in dela oddelka. Oddelčna skupnost izvoli svojega predsednika vsako šolsko leto. Na sejo oddelčne skupnosti se vabi razrednika, lahko pa tudi ravnatelja, pomočnico ravnatelja, svetovalne delavce in druge pedagoške delavce glede na vsebino obravnavanih vprašanj. b) Dijaška skupnost Dijaško skupnost sestavljajo vsi dijaki Srednje šole in gimnazije. Predsedniki oddelčnih skupnosti sestavljajo odbor dijaške skupnosti. Odbor skupnosti izvoli svojega predsednika vsako šolsko leto. Funkcijo predsednika DS bo v šolskem letu 2015/2016 opravljal David Vunderl, dijak 4. d oddelka. Odbor dijaške skupnosti obravnava vprašanja življenja in dela zavoda ter daje ustrezne predloge. Spodbuja samostojnost in odgovornost dijakov za aktivno sodelovanje pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnega procesa in celotnega programa zavoda. Odbor dijaške skupnosti opravlja tudi volilna opravila za volitve predstavnika dijakov v svet zavoda. Odbor dijaške skupnosti ima mentorja iz vrst strokovnih delavcev. Mentorstvo dijaške skupnosti bo v šolskem letu 2015/2016 opravljala mag. Janja Divjak. V šolskem letu 2015/2016 si je Dijaška skupnost Ekonomske šole Murska Sobota zadala naslednje naloge/dejavnosti: Poleg rednih mesečnih sestankov, kjer bomo obravnavali tekočo problematiko in dveh dijaških konferenc, kjer bo na dnevnem redu pregled uspešnosti po oddelkih, si je dijaška skupnost zadala izvesti naslednje aktivnosti: V mesecu septembru bo tradicionalna prireditev »Krst fazanov«. Vsi dijaki prvih letnikov bodo opravili krst, katerega bodo pripravili dijaki višjih letnikov. Dijaki bodo program pripravili prvi teden septembra in ga posredovali mentorju dijaške skupnosti. Nagrado »naj Fazanov leta« bodo zmagovalcem predali bivši »Fazani« prejšnjega šolskega leta. V mesecu decembru bomo izpeljali tradicionalno prireditev "Rad imam december". Program bo vseboval pevske in plesne točke, recitacije, skeče, na šoli pa se bodo predvidoma izvajale tudi delavnice. V mesecu februarju 2015 bomo izvedli Pustni in/ali Valentinov ples. Na plesu se bodo predstavili tudi maturanti z delom programa iz maturantskega plesa. V mesecu maju bodo zaključni razredi, pripravili program in tradicionalno »Predajo ključa«. Sodelovali bomo pri projektih in aktivnostih (EKO ŠOLA, ZDRAVA ŠOLA,…) na pobudo šole lokalne skupnosti, Dijaške organizacije Slovenije in drugih. SODELOVANJE S STARŠI Roditeljski sestanki Šola bo kot obliko sodelovanja s starši ter kot obliko skupnega svetovanja staršem glede družinske vzgoje organizirala oddelčne roditeljske sestanke, ki jih bodo razredniki sklicevali vsaj enkrat v posameznem ocenjevalnem obdobju. 36 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Na roditeljskih sestankih bomo starše informirali o skupnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, zavzemali bodo stališča, dajali predloge in pripombe strokovnim organom šole. Načrtovani roditeljski sestanki bodo v: torek, 1. september 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 1. letnikov, torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 2. letnikov, torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 3. letnikov, torek, 6. oktobra 2015 in torek, 9. februarja 2016 za dijake 4. letnikov, 1. G in 2. G, Govorilne ure Kot obliko individualnega svetovanja in informiranja staršev bo šola izvajala govorilne ure učiteljev. Govorilne ure za starše bodo drugi torek v mesecu od 14.45 do 16.15 ure. Razpored govorilnih ur za šolsko leto 2015/2016 bo sproti objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole. Informiranje Šola informira dijake in starše ter udeležence izobraževanja odraslih na naslednje načine: preko oglasne deske na šoli, preko TV oglasov v avli šole, preko sporočil aplikacije e-Asistent, preko spletne strani šole, po pošti. SOCIALNA IN ZDRAVSTVENA SKRB ZA DIJAKE Prehrana dijakov Prehrana dijakov je organizirana v skladu z Zakonom o šolski prehrani (ZŠP, Ur. l. RS, št. 3/2013), v času pouka in v skladu s šolskim koledarjem. Obsega toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico. Dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, in vsebujejo: - cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano, ter strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, ki jih določi javni zdravstveni zavod, pooblaščen od ministrstva, pristojnega za zdravje. Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu. Dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku oziroma državni štipendiji, znaša: - do 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini cene malice; nad 42 do 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 70 % cene malice; nad 53 do 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 40 % cene malice. 37 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Dnevni obrok se organizira in pripravi na šoli. Sestavo, obseg in kakovost dnevnega toplega obroka v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah določi minister, pristojen za šolstvo, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje. Ponudnika dnevnega toplega obroka izbere šola v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje. V šolskem letu 2015/16 je najemnik šolske kuhinje Dijaški dom Murska Sobota. V novembru 2015 in aprilu 2016 bomo izvedli anketo o zadovoljstvu s šolsko prehrano. V anketiranje bodo vključeni dijaki, starši in zaposleni. V okviru projekta »Zdrave šole« bomo izvedli predavanja o zdravem načinu prehranjevanja in zdravi prehrani mladostnikov. Zdravniški pregledi dijakov Za dijake 1. in 3. letnikov bo Zdravstveni dom Murska Sobota, Šolski dispanzer, organiziral sistematične preglede in nas o rezultatih teh pregledov tudi informiral. Ugotovitve zdravstvene službe bomo vključili na dnevni red ene od konferenc učiteljskih zborov. Urnik pregledov: Razred 1. A in 1. D 3. A 1. E 3. C 1. C 3. E 3. D Datum sreda, 09.12.2015 petek, 11.12.2015 ponedeljek, 14.12.2015 torek, 15.12.2015 sreda, 16.12.2015 petek, 18.12.2015 ponedeljek, 21.12.2015 Štev. dijakov 8 + 13 18 13 22 24 13 27 Na dan sistematskega pregleda dijaki nimajo pouka. Zberejo se v ambulanti - Šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Murska Sobota ob 7. uri. S sabo morajo imeti zdravstveno kartico in knjižico o cepljenjih. Sistematski pregledi vključujejo tudi cepljenje proti tetanusu za dijake 1. letnikov, laboratorijske preiskave (1. letniki dajo kri in vodo, 3. letniki samo vodo) ter obvezno zdravstveno vzgojo. Predavanje je ločeno za dijake in dijakinje. Zavarovanje dijakov Dijaki so v šolskem letu nezgodno zavarovani po načelu prostovoljnosti. Dežurstvo dijakov Dežurstvo je obveza dijaka, zaradi katere lahko izostane od pouka največ enkrat mesečno. Za organizacijo dežurstev dijakov je po pooblastilu ravnatelja odgovorna mentorica dijaške skupnosti mag. Janja Divjak in posamezni razredniki. Razredniki tri dni pred nastopom dežurstva oddelka oddajo seznam dežurnih dijakov v tajništvo šole in dijake obvestijo o dežurstvu. Če je dijak na dan, ko bi moral opravljati dežurstvo odsoten, to nalogo opravi po vrnitvi v šolo. Namen dežurstva je skrbeti za varnost in red pri vhodu v šolske prostore, kakor tudi za red in disciplino na šoli. Dežurni dijak: skrbi, da nihče ne moti pouka, potek dežurstva vodi v dežurni knjigi, kamor se ob koncu dežurstva podpiše tudi dežurni učitelj, 38 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije je oproščen pouka samo na dan dežurstva. Zamenjava dežurstva je možna samo s soglasjem razrednika ali dežurnega učitelja v upravičenih primerih, kot so napovedano spraševanje, pisanje pisnih nalog, neodložljive obveznosti, ki so uradno dokumentirane, zunanje obiskovalce vljudno povpraša po namenu obiska in jih usmeri. Vsakega zunanjega obiskovalca vpiše v dežurno knjigo. V kolikor obiskovalec šole ne bi hotel dati zahtevanih podatkov, mu dežurni dijak ne sme dovoliti vstopa v šolo. Če tak obiskovalec ne bi hotel zapustiti šolskih prostorov, dežurni dijak takoj obvesti dežurnega učitelja ali drugo uradno osebo. Zunanji obiskovalci nimajo vstopa v učilnice, razen v spremstvu uradne osebe, ugaša luči, ki so po nepotrebnem prižgane bodisi na hodnikih šole ali v drugih njim dostopnih prostorih, po odmorih za malico pobere smeti po šoli. O morebitnih poškodbah in drugih nevšečnostih obvesti dežurnega učitelja, ravnatelja ali pomočnico ravnatelja. Vse zapiše tudi v dežurno knjigo, opravlja tudi druge, dodatne zadolžitve, ki jih prejme od dežurnega učitelja, ravnatelja ali drugih uradnih oseb šole, poskrbi, da dijaki v oddelkih pravočasno dobijo okrožnice in druga obvestila, ki imajo podpis uradne osebe šole, Sezname dežurstva pripravlja mentorica dijaške skupnosti in jih mesečno izobesi na oglasni deski. Za redno opravljanje dolžnosti dežurnega dijaka odgovarjata dežurna učitelja. Dežurstvo učiteljev Dnevno dežurata praviloma dva učitelja. Razpored dežurstev izdela ravnatelj. Dva dni pred začetkom novega obdobja je objavljen razpored za naslednji mesec. Po pooblastilu ravnatelja Cvetka Gomboc Alt poskrbi za nadomeščanje, kadar dežurni učitelj manjka zaradi bolezni in načrtovanega strokovnega izobraževanja. Za nadomeščanje v primeru ostalih odsotnosti poskrbi učitelj sam in zamenjavo javi v tajništvo šole ali pripravi samostojno delo. Dežurstvo poteka v času organiziranega izobraževalnega dela v dopoldanskem času od 7.00 do 14.00 ure. Dežurni učitelj skrbi za izvajanje nadomeščanj pouka, dela obhode po šoli in šolskem dvorišču med prostimi urami, med odmori in po koncu pouka. Med pet- minutnimi odmori in med poukom imajo status dežurnega učitelja vsi strokovni delavci šole. To pomeni, da kadarkoli v šoli ali v okolici šole opazijo kršitelje hišnega reda, le-te vpišejo v knjigo dežurstev in se ob vpisu podpišejo. Knjiga dežurstva se nahaja v tajništvu šole. Dežurni učitelj jo posreduje dežurnima dijakoma pred začetkom dežurstva. V knjigo dežurstev vpisujejo: - dogodke, ki niso del običajnega življenja in dela na šoli; - morebitno škodo na inventarju, ki jo je dežurni učitelj opazil med obhodi po šoli; - kršitelje hišnega reda. Glavna naloga dežurnih učiteljev je skrb za izpolnjevanje določil Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah in iz njega izhajajočih pravilnikov. Najpomembnejše naloge, ki iz tega izhajajo, so: - nadzira delo dežurnega dijaka, - v primeru odsotnosti dijaka, poskrbi za nadomeščanje, - prepreči zapuščanje šole v copatih, - prepreči kajenje in uživanje drog v šoli in na šolskih površinah, - ukrepa v primeru psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja med dijaki, - posreduje na poziv dežurnega dijaka, ob nepravilnostih ukrepa ali o njih obvesti vodstvo, - po potrebi (v okviru pristojnosti) preverja verodostojnost podatkov, ki so jih navedli zunanji obiskovalci, 39 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije - skrbi za izvajanje nadomeščanj pouka. Nadzor nad izvajanjem dežurstva izvaja ravnatelj z občasnimi obhodi in rednim pregledovanjem knjige dežurstev. Enkratna opustitev dežurstva ali kršenje posameznih določil pravilnika je lažja kršitev in se sankcionira z dvakratnim dežuranjem v naslednjem obdobju. V primeru večkratnega neizpolnjevanja določil pravilnika ukrepa ravnatelj v skladu s svojimi pooblastili. UČBENIŠKI SKLAD Šola je Učbeniški sklad ustanovila v skladu z ZOFVI in Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov zato, da se dijakom zagotovi učbenike, ki jih potrebujejo pri pouku, po nižji ceni. V učbeniški sklad se lahko vključijo učbeniki, objavljeni v Katalogu učbenikov. Učbeniški sklad je vzpostavljen za vse letnike programov srednje šole in gimnazije. V šol. l. 2015/16 je ravnatelj s sklepom imenoval strokovno delavko Olgo Kuplen za skrbnico učbeniškega sklada. Za učbeniški sklad bo opravljala naslednje naloge: izračunavanje izposojevalnine po oddelkih, žigosanje novih učbenikov, sestavljanje kompletov, delitev učbenikov po razporedu, zbiranje naročil in naknadna delitev učbenikov (dijakom, ki ponavljajo ali se prepišejo), izposoja učbenikov med šolskim letom, predvsem odraslim, pobiranje učbenikov ob koncu pouka in po različnih izpitih, izpisi dolžnikov (dijaki, odrasli) po izpitih in pred delitvijo spričeval, pospravljanje učbenikov v skladišču (vključno s prenosom iz knjižnice v skladišče) in skrb za blagajno (računi: izposojevalnina za odrasle, plačilo za izgubljeni učbenik, odkup učbenika). Seznam učbenikov in drugih učnih gradiv po programih in razredih, ki jih bodo dijaki uporabljali pri pouku, je priloga letnega delovnega načrta. ŠOLSKI SKLAD Namen ustanovitve šolskega sklada je pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, daril in drugih virov za financiranje naslednjih dejavnosti: nakup nadstandardne opreme, razvojne in raziskovalne dejavnosti, pomoč socialno šibkim dijakom, izdajanje publikacije šole, dejavnosti posameznega letnika ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa in se ne financirajo iz javnih sredstev. Pridobljena sredstva morajo biti porabljena za točno določen namen po sprejetem programu. K donatorstvu bomo povabili občine na območju pomurske regije, trgovske centre in druga obrtna in storitvena podjetja v Murski Soboti in okolici. 40 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Pričakujemo tudi prostovoljne prispevke staršev v višini 20 € na leto, plačilo v enkratnem znesku, položnice bodo razredniki razdelili v mesecu oktobru 2015. Starši bodo o tem podrobno obveščeni na prvem roditeljskem sestanku v mesecu septembru. Na svoji 1. seji, ki bo v mesecu oktobru 2015 bo Upravni odbor Šolskega sklada obravnaval predlog programa dela šolskega sklada, ki je osnova za pridobivanje sredstev. Predlog programa mora potrditi Svet šole Ekonomske šole Murska Sobota in Svet staršev. Plan porabe in pridobivanja sredstev šolskega sklada za leto 2015: Odhodki (EUR) Dejavnosti dijakov Raziskovalne dejavnosti dijakov in mentorjev Sofinanciranje jezikovnih tečajev (španščine, francoščine,…) Tekmovanja dijakov iz znanja Pomoč socialno šibkim dijakom (sofinanciranje ekskurzij, učnih gradiv,…) Sofinanciranje šolskih publikacij Sofinanciranje delovanja dijaške skupnosti Sofinanciranje krožkov Sofinanciranje nabave opreme za šolsko glasbeno skupino Projekt "Jabolko v šoli" 1.000,00 € 500,00 € 500,00 € 1.000,00 € 1.000,00 € 500,00 € 2.000,00 € 1.000,00 € 500,00 € Skupaj 8.000,00 € Prispevki, srečelovi, donacije… Prihodki (EUR) Prispevki od dobrodelnih prireditev za šolski sklad Prispevki donatorjev Prispevki staršev – 20 € (300 dijakov) 500,00 € 1.500,00 € 6.000,00 € Skupaj 8.000,00 € Zap. štev. 1 2 3 4 5 6 7 Priimek GOMBOC ALT SVETEC PODGAJSKI KUTOŠ TRUČL Šolski sklad - upravni odbor Ime Funkcija Cvetka predsednica UO Marija namestnica predsednice UO Betina predstavnica strokovnih delavcev Tanja Predstavnica zaposlenih predstavnik staršev Tonka predstavnik staršev predstavnik staršev 41 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VII. PRAVILNIKI Na osnovi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota, organizacijske enote Srednja šola in gimnazija po predhodnem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev d o l o č a ŠOLSKA PRAVILA 1 Hišni red Pravilnik o hišnem redu je sestavni del Šolskih pravil in njihova priloga in je objavljen posebej. 2 Podeljevanje pohval, nagrad in priznanj dijakom Podeljevanje pohval, nagrad in priznanj dijakom je urejeno s posebnim pravilnikom, ki je priloga in sestavni del Šolskih pravil in je objavljen posebej. 3 Način sodelovanja s starši Šola sodeluje s starši preko oddelčnih roditeljskih sestankov, ki jih razredniki skličejo vsaj enkrat v ocenjevalnem obdobju. Kot obliko individualnega svetovanja in informiranja staršev izvaja šola govorilne ure učiteljev. Govorilne ure bodo potekale vsak 2. torek v mesecu po razporedu, ki bo objavljen na spletni strani šole. Razredniki se lahko s starši dogovorijo za druge oblike sodelovanja. 4 Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti (1) Dijak ima pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem, letnim delovnim načrtom šole, pedagoško pogodbo, Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti in drugimi predpisi. (2) Starši o vzroku odsotnosti obvestijo šolo (razrednika) najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v zgoraj navedenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila. (3) Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o razlogu odsotnosti. Starši morajo izostanek opravičiti pisno, na obrazcih, ki jih izda šola in jih dobijo pri razredniku. Za več kot petdnevni izostanek morajo obvezno priložiti potrdilo dijakovega osebnega zdravnika. Dijak lahko prinese zdravniško potrdilo tudi v primeru krajšega izostanka. Na zahtevo razrednika mora dijak zdravniško opravičilo prinesti, če je odsoten manj kot pet dni. Zdravniško potrdilo je priloga opravičila. (4) Odsotnost od pouka dovoli učitelj za uro, ki jo vodi. Če je tisti dan potrebna daljša odsotnost dijaka od ene ure, pa na šoli ni razrednika, dovoli odsotnost učitelj, ki ga je dijak prosil za odsotnost za uro, ki jo vodi. Odsotnost v obeh primerih učitelj vpiše v dnevnik in o odločitvi čim prej obvesti razrednika. (5) V skladu s 13. členom Pravilnika o šolskem redu lahko ob soglasju staršev o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo tudi športne, kulturne oziroma druge organizacije ali šole. V tem primeru mora biti obvezno priloženo pisno soglasje staršev. Pisno soglasje staršev razredniki upoštevajo kot opravičilo staršev. Če pisnega soglasja pred odsotnostjo ni bilo mogoče dobiti, morajo odsotnost pisno opravičiti starši v skladu s Šolskimi pravili. (6) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu. 42 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 5 Upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Starši v pisni obliki o razlogih obvestijo razrednika, ki na podlagi presoje razlogov dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. 6 Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah pouka, mora v treh dneh od začetka pouka v šolskem letu o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika. Če nastanejo zdravstveni razlogi med šolskim letom, mora razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika v treh dneh od nastanka razlogov. Razrednik v treh dneh od prejema zdravniškega potrdila pisno predlaga ravnatelju oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku. Predlogu priloži zdravniško potrdilo. Ravnatelj v treh dneh od predloga razrednika pisno odloči o oprostitvi dijaka in z odločitvijo seznani razrednika, svetovalno službo, dijaka in učitelja predmeta, pri katerem je dijak oproščen določenih oblik pouka. Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenih predmetih, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v dejavnost, ki ne ogroža njegovega zdravja. Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta, se vključi v druge dejavnosti v skladu z odločitvijo strokovnega aktiva. (1) 7 Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem Pri pouku in drugih aktivnostih, ki jih organizira šola, je prepovedana uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem. V primeru, da dijak uporablja zgoraj navedene naprave, ali jih ima odložene na mizi in kljub opozorilu učitelja s to aktivnostjo nadaljuje, se mu lahko izreče vzgojni ukrep. 8 Zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov (1) Šola bo s preventivnim delovanjem ozaveščala dijake o varstvu okolja, zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, različnih vrstah nasilja, tveganjem sploh. V okviru pouka in drugih šolskih aktivnosti (OIV, ID) jim bo ponujala znanje in veščine, kako naj zdravo živijo, kako naj se zavarujejo pred različnimi nevarnostmi in tveganji (nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge zasvojenosti, različne vrste nasilja, tvegano spolno vedenje). (2) Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov in standardov ter drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Za nesreče in poškodbe, ki so se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov s strani dijakov, odgovarjajo dijaki sami. (3) Zaradi varnosti in zdravja dijakov šola zahteva ustrezno opremo pri laboratorijskih vajah, terenskih vajah, športni vzgoji in športnih dnevih. Pravila in navodila v zvezi s tem določijo strokovni aktivi za posamezno predmetno področje v 14-tih dneh po začetku veljavnosti Šolskih pravil. Pravila in navodila morajo biti objavljena na vidnem mestu v prostoru, kjer poteka pouk posameznega predmeta. Pravila in navodila podpiše vodja aktiva po vnaprejšnji uskladitvi z ravnateljem šole. Pravila in navodila v zvezi z ekskurzijami, praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu (PID) ter drugimi aktivnostmi v okviru OIV oziroma ID določijo za PID v strokovnem aktivu za delovno prakso, za ekskurzije in ostale aktivnosti v okviru OIV in ID pa nosilci teh aktivnosti v 14-tih dneh po začetku veljavnosti Šolskih pravil. Pravila in navodila za PID podpiše vodja aktiva, za ekskurzije in druge aktivnosti v okviru OIV oziroma ID pa učitelj, zadolžen za to področje po predhodni uskladitvi z ravnateljem šole. S pravili in navodili seznani dijake pred aktivnostmi organizator delovne prakse oziroma vodja posamezne aktivnosti. 43 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Dijaki morajo pravila in navodila upoštevati. Neupoštevanje se šteje za kršitev Šolskih pravil. (4) Pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi v njenem šolskem okolišu, predvsem pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov. (5) V času pouka in drugih šolskih aktivnosti nudi poškodovanemu dijaku ali dijaku, ki kaže znake bolezni, najnujnejšo pomoč učitelj, ki izvaja aktivnosti. Če je potrebno, učitelj dijaka napoti v Zdravstveni dom Murska Sobota v spremstvu ene zaposlene osebe ali varnostnika ali pokliče reševalno vozilo. V primeru, da je bil dijak napoten k zdravniku, učitelj oziroma šola obvesti starše. 9 Prepovedi V šoli je prepovedano: kajenje v šolskih prostorih in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, psihično in fizično nasilje, uživanje alkohola in drugih drog, prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, obnašanje v nasprotju z določili Pravilnika o šolskem redu, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole. 10 Veljavnost Šolskih pravil Šolska pravila začnejo veljati 30. dan po javni objavi. Murska Sobota, 30. avgust 2010 Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. 44 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Na podlagi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) je ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije, Noršinska ulica 13, Murska Sobota, dne 31. 8. 2012 sprejel ŠOLSKA PRAVILA O IZREKANJU VZGOJNIH UKREPOV 1. člen (vsebina šolskih pravil) S temi pravili se določajo dejanja dijakov, ki se obravnavajo kot kršitve, in postopek izrekanja vzgojnih ukrepov za posamezne kršitve. Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka in so enake za mladoletne in polnoletne dijake. 2. člen (lažje kršitve) Dejanja dijakov, ki se štejejo za lažje kršitve, so: neprimeren odnos do pouka, neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja, kajenje, uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil, neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja, do 10 ur neopravičene odsotnost od pouka. 3. člen (težje kršitve) Dejanja dijakov, ki se štejejo za težje kršitve, so: ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin, uživanje alkohola, samovoljna prisvojitev tuje stvari, ponarejanje, žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev, neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, do 20 ur neopravičene odsotnost od pouka. 4. člen (najtežje kršitve) Dejanja dijakov, ki se štejejo za najtežje kršitve, so: ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor, psihično ali fizično nasilje, uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog, posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog, ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti, posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo, namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja, neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu. 45 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 5. člen (začasna prepoved prisotnosti pri pouku) Dijaku se lahko prepove prisotnost pri uri oz. pouku določenega dne zaradi neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi, neprimernega odnosa do šolskega ali drugega premoženja, posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Dijaku prisotnost pri pouku prepove učeči učitelj, ki dijaka za določen čas pošlje iz razreda. Dijak je v takem primeru dolžan svoje stvari pustiti v razredu in počakati pred razredom, dokler mu učitelj ne dovoli nadaljnje prisostvovanje pri pouku. Učitelj dijaka vpiše v za to namenjeno rubriko v dnevniku. Učitelj lahko dijaka za čas prepovedi prisotnosti pri pouku vključi v drugo obliko dela oziroma mu dodeli določeno nalogo. V kolikor učitelj presodi, da dijak ogroža svojo varnost ali varnost koga drugega, spremi dijaka k ravnatelju oziroma od njega pooblaščeni osebi (v nadaljevanju ravnatelj). Ravnatelj opravi ustni razgovor z dijakom in o razgovoru vodi zapisnik ter nato odloči, da dijak nadaljuje s poukom ali dijaka za čas prepovedi prisotnosti pri pouku vključi v drugo obliko dela oziroma mu dodeli določeno nalogo ali se o začasni prepovedi prisotnosti pri pouku obvesti starše dijaka oziroma glede na okoliščine primera predstavnike drugih ustreznih služb (policija, reševalci) ter se dijaka v spremstvu staršev oziroma drugih ustreznih služb pošlje iz šole. Ravnatelj o svoji odločitvi obvesti razrednika, v primeru tretje alinee pa tudi šolsko svetovalno službo, ki po potrebi sodeluje pri postopku obravnave dijaka. Če je dijaku prepovedana prisotnost pri pouku, so ure neopravičene. Dijaku se poleg začasne prepovedi prisotnosti pri pouku praviloma izreče tudi ustrezni vzgojni ali alternativni ukrep. 6. člen (vrste vzgojnih ukrepov) Vzgojni ukrepi so: opomin razrednika, ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora, ukor učiteljskega zbora, pogojna izključitev, izključitev. 7. člen (stopnjevanje vzgojnih ukrepov) Vzgojni ukrepi iz 6. člena teh pravil se praviloma stopnjujejo. Opomin razrednika se dijaku izreče za lažje kršitve. Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku izrečeta za težje kršitve. Ukor učiteljskega zbora se dijaku izreče za najtežje kršitve. Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 4. členu tega pravilnika. V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev. 8. člen (alternativni ukrepi) O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor. Alternativni ukrepi so: pobotanje oziroma poravnava, poprava škodljivih posledic ravnanja, opravljanje dobrih del, premestitev v drug oddelek (v nadaljnjem besedilu: premestitev). Alternativni ukrep se lahko dijaku določi večkrat. Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa. 46 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka. Z vsebino alternativnega ukrepa razrednik seznani dijaka in starše. Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep. Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen. 9. člen (uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve) Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve. Predlog za uvedbo postopka zaradi kršitev lahko da delavec šole, starši, dijak oziroma tisti, ki ve za kršitelja Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik. Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj. Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil. V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka. Razrednik in ravnatelj vodita o svoji dejavnosti v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa (pogovori z dijakom in s starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno) pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju. Če razrednik oziroma ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se dijaku vzgojni ukrep ne izreče. 10. člen (razgovor in zagovor) Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem. V primeru najtežje kršitve se razgovor z dijakom opravi v prisotnosti staršev in razrednika z vodstvom šole (ravnatelj ali pomočnik). Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem. Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec. 11. člen (okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa) Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja. Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi. 12. člen (odločanje o vzgojnem ukrepu) O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor. O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik. O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. 13. člen (aktivnosti pred izrekom izključitve) Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti: mnenje razrednika, mnenje šolske svetovalne službe, 47 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije mnenje oddelčne skupnosti dijakov, druga mnenja, če je potrebno. V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi. 14. člen (zadržanje izreka ukrepa) Ravnatelj lahko zaradi kršitve vodenja postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega ukrepa. Ravnatelj v tem primeru določi rok za odpravo kršitev vodenja postopka oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi. 15. člen (izrek vzgojnega ukrepa) Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa). Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu. Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa. Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi. O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi. O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi. 16. člen (veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa) Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto. Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše. 17. člen (skrajšani postopek izključitve) Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole v skladu s Šolskimi pravili o hišnem redu, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor. Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve. 18. člen (pritožba) Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole. Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa. 19. člen (odločanje o pritožbi) O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se: pritožbi ugodi, pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči, pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna. 48 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 20. člen (sprememba ukrepa) Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico. 21. člen (sodno varstvo) Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor. 22. člen (odškodninska odgovornost) Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli. 23. člen (seznanitev z določili šolskih pravil) Vsi delavci šole, dijaki in starši so se dolžni seznaniti s temi pravili. 24. člen (uveljavitev šolskih pravil o izrekanju vzgojnih ukrepov) Ta pravila začnejo veljati 1. 10. 2012. Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. 49 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota, organizacijske enote Srednja šola in gimnazija, po predhodni obravnavi na seji učiteljskega zbora dne 30. 8. 2010 in dopolnitvah na seji dne 11. 11. 2010 določa naslednja ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina pravil ) Šolska pravila ocenjevanja določajo: - oblike, načine, obseg in roke izpolnjevanja obveznosti, - pogoje obveznega ponavljanja ocenjevanja, - roke za vračanje izdelkov, - postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju, - izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita), - pripravo in hranjenje izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke), - kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe, - druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi. 2. člen (načela ocenjevanja znanja) Pri ocenjevanju znanja učitelj: - upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in vrednotenja znanja, - uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja, - omogoča dijakom kritično samopreverjanje in samoocenjevanje, - spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost, - prispeva k demokratizaciji odnosov z dijaki. 3. člen (prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami) Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, kot je to določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je določen način prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja. II. OCENJEVANJE ZNANJA 4. člen (javnost ocenjevanja) (1) Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka: - seznani z obsegom učne snovi in s cilji oziroma kompetencami ter drugimi obveznostmi, ki naj bi jih dosegel, - seznani z oblikami in načini ocenjevanja, - seznani z roki za ocenjevanje, - seznani z mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog ter vsebin (v nadaljnjem besedilu: točkovnik), 50 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije - seznani z dovoljenimi pripomočki, - ocenjuje v oddelku oziroma skupini, - obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja, - seznanja z reševanjem in rešitvami nalog, ki so bile ocenjevane. (2) Z minimalnimi standardi znanj in spretnostmi, z oblikami in načini ocenjevanja ter drugimi obveznostmi učitelj dijaka seznani ob začetku pouka. Na pisnem izdelku mora biti navedeno število točk za posamezno nalogo. (3) Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja objavijo na drug dijakom javno dostopen način, je potrebno osebno ime dijaka nadomestiti z ustrezno šifro. (4) Ugotavljanje doseganja učnih ciljev oziroma kompetenc in izpolnjevanje drugih pri programski enoti učitelj v skladu s temi pravili sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo. obveznosti (5) Udeleženci izrednega izobraževanja (v nadaljevanju odrasli) morajo biti ob začetku izobraževanja seznanjeni z obsegom programske enote, oblikami, načini in roki ocenjevanja ter obveščanja o rezultatih. 5. člen (merila ocenjevanja znanja) (1) Strokovni aktiv oziroma učitelj, če ni strokovnega aktiva za posamezen predmet ali programsko enoto ob začetku šolskega leta, določi in uskladi merila ocenjevanja znanja. Merila ocenjevanja znanja oziroma opisniki za predmet oziroma programsko enoto se določijo na podlagi katalogov znanja oziroma učnega načrta. Z opisniki se določi zahtevana kakovost znanja, področja ocenjevanja, načini ocenjevanja, deleži prispevkov posameznih elementov znanja in drugo. 6. člen (oblike in načini ocenjevanja) (1) Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu. Ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanj, letnimi pripravami oziroma s finimi kurikuli. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in načini ocenjevanja ter upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela. (2) Oblike ocenjevanja znanja so individualne, v dvojicah ali skupinske. (3) Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se ocenjuje na različne načine: ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi in podobno. (4) Oblike in načine ocenjevanja določi programski učiteljski zbor oziroma strokovni aktiv v načrtu ocenjevanja znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogih znanj oziroma učnih načrtih, jih določi programski učiteljski zbor na predlog učitelja oziroma strokovnega aktiva. 7. člen (izvajalci ocenjevanja) (1) Znanje pri pouku oziroma izpitu ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, oziroma izpraševalec. Ravnatelj oziroma andragoški vodja pri izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje tudi drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta. 51 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije (2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, pri izobraževanju odraslih pa oseba, odgovorna za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik). 8. člen V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. izobraževalni načrt v skladu z 10. členom (1) Pripravo osebnega izobraževalnega načrta ocenjevanja lahko razrednik predlaga tudi nadarjenemu dijaku, dijaku migrantu, po pedagoški presoji pa tudi drugim (bolezenska stanja in drugo). Za odraslega udeleženca se pripravi osebni izobraževalni načrt ocenjevanja v skladu z drugim odstavkom 10. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. III. NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI 9. člen (ugotavljanje doseganja minimalnega standarda znanja) (1) Doseganje minimalnega standarda znanja se ugotavlja pri programskih enotah, ki se ocenjujejo številčno (predmeti in moduli). Pri drugih programskih enotah (interesne dejavnosti, praktično izobraževanje pri delodajalcu) se izpolnitev obveznosti ugotavlja z »opravil«, »ni opravil". (2) Doseganje minimalnih standardov znanja se ugotavlja: a) pri vsakokratnem ocenjevanju znanja iz posamezne programske enote, b) ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja, c) ob koncu pouka, d) na izpitih. (3)Pri odraslih udeležencih se minimalni standard znanja ugotavlja ob vsakokratnem ocenjevanju znanja na delnih izpitih oziroma ob koncu predmeta ali programske enote na izpitih. 10. člen (splošni učni uspeh) Splošni učni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa andragoški zbor na predlog razrednika, po tem ko opravi vse predpisane obveznosti, določene s programom oziroma izvedbenim kurikulom. Splošni učni uspeh se določi po merilih iz 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja, lahko oddelčni učiteljski zbor oziroma andragoški zbor za udeležence izobraževanja odraslih določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programski enoti oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov ali programskih enotah pa odlično (5); oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programskih enota oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov ali programskih enot pa prav dobro (4) ali odlično (5). Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja, lahko oddelčni učiteljski zbor oziroma andragoški zbor za udeležence izobraževanja odraslih določi: odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programski enoti oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov ali programskih enotah pa odlično (5); oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu ali programskih enota oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov ali programskih enot pa prav dobro (4) ali odločno (5). 52 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Pri tem se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. 11. člen (izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti) (1) Če dijak v 1. ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda pri posamezni programski enoti, mora imeti v 2. ocenjevalnem obdobju možnost popravljanja nezadostne ocene. Učitelj oziroma učitelji programske enote v načrtu ocenjevanja znanja določijo pogoje, načine, oblike in roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti. (2) Po 73. Členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ima dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov ali modulov pravico opravljati popravne izpite. (3) Če dijak ob koncu pouka ni dosegel pozitivne ocene oziroma ni bil ocenjen pri eni ali več programskih enotah, ima pravico opravljati popravne oziroma dopolnilne mora najprej opraviti dopolnilne izpite in šele nato popravne izpite. izpite, s tem, da (4) Dijak lahko opravlja v junijskem roku največ dva izpita, v jesenskem roku pa preostale izpite. (5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih. IV. VPOGLED IN IZROČANJE OSEBNIH IZDELKOV 12. člen (seznanitev z uspehom, vpogled in vračanje izdelkov) (1) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik imajo pravico do seznanitve z uspehom med šolskim letom. (2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko v utemeljenih primerih določi drugi rok. (3) Dijaku oziroma staršem je treba omogočiti vpogled v dijakove ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti označene napake tako, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene. Ob vpogledu v izdelek lahko dijak učitelja opozori na morebitne napake pri ocenjevanju. (4) Učitelj vrne dijakom pisne oziroma druge izdelke v petih dneh oziroma najkasneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. Dijak, starši ali drugi zakoniti zastopniki lahko v vmesnem času pisno zahtevajo vpogled oziroma fotokopijo izdelka. (5) Dijaku, ki ni izpolnil 85-odstotne obvezne prisotnosti pri pouku, lahko učitelj določi dodatno ocenjevanje znanja, ne glede na pridobljene ocene v tem ocenjevalnem obdobju. Datum in vsebino ocenjevanja določi učitelj (6) Določba prvega in petega odstavka tega člena se ne uporablja za odrasle. 53 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V. POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA 13. člen (ponovno ocenjevanje) (1) Če je 50 % ali več % pisnih izdelkov dijakov, ki so pisali nalogo, ocenjenih z negativno oceno, se pisanje za negativno ocenjene dijake in za dijake, ki to želijo, enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. (2) V primeru iz prvega odstavka tega člena učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh, in to evidentira v dnevnik dela. (3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle. VI. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK 14. člen (popravljanje napak pri ocenjevanju) (1) Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša. (2) Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko dijak ali njegovi starši v treh delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo po odpravi napake. O odpravi napake dokončno odloči ravnatelj. (3) Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. VII. IZPITNI RED 15. člen (vrste izpitov) V šoli se opravljajo sprejemni, predmetni, popravni in dopolnilni izpiti ter delni in končni izpiti za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izpit). Posamezne vrste izpitov so opredeljene v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednji šoli. 16. člen (izpiti za odrasle) (1) Odrasli lahko opravljajo poleg sprejemnih, predmetnih, popravnih in dopolnilnih izpitov še delne in končne izpite (v nadaljnjem besedilu: izpiti za odrasle). (2) Z delnimi izpiti se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih sklopih v okviru posameznega predmeta ali modula za posamezni letnik. Kdor uspešno opravi vse delne izpite v skladu s katalogom znanj oziroma z učnim načrtom in letnim delovnim načrtom učitelja, je opravil končni izpit. (3) S končnimi izpiti po zaključenih vsebinskih sklopih se lahko ocenjuje znanje iz posameznega predmeta ali programske enote za posamezen letnik, lahko pa tudi iz posameznega predmeta oziroma programske enote za celoten izobraževalni program ali za več letnikov hkrati. 54 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 17. člen (prijava in odjava) (1) Dijak opravlja izpite v šoli, v katero je vpisan. Sprejemne in predmetne izpite opravlja v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati. (2) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom. (3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. (4) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok. ne udeleži izpita 18. člen (prijava in odjava udeležencev izobraževanja odraslih) (1) Udeleženci izobraževanja odraslih se na izpite prijavljajo v skladu z izpitnimi roki, ki so vsako leto zapisani v letnem delovnem načrtu in osebnem izobraževalnem načrtu. Prijaviti se morajo vsaj en teden prej, odjaviti pa vsaj tri dni prej. Če se ne odjavijo v predpisanem roku, se šteje, da so izkoristili en izpitni rok. 19. člen (izpitni roki) (1) Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole, tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta. Dijaki so z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta. (2) Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora. (3) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja. Prostorski in časovni razpored izpitov, razvrstitev dijakov, nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije pripravi odgovorna oseba za izvedbo izpitov. Razpored izpitov je javno objavljen. (4) Odrasli lahko večkrat opravljajo izpite tudi izven rokov, določenih s šolskim koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. 20. člen (pravila opravljanja izpita) (1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec. (2) Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. (3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne 55 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj. (4) Dijaka praviloma izprašuje oziroma ocenjuje učitelj predmeta, ki ga je poučeval. (5) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita. (6) Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv ali izpraševalec oziroma ocenjevalec v skladu z izobraževalnim programom. 21. člen (končna ocena pri predmetu) (1) Končno oceno pri predmetu ob zaključku pouka v šolskem letu določi učitelj ob upoštevanju ocen iz vseh ocenjevalnih obdobij. (2) Če posamezno programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, določijo končno skupaj v skladu z vnaprej določenim razmerjem. Če to razmerje ni določeno ali končni oceni ne sporazumejo, jo določi programski učiteljski zbor. Za pozitivno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujejo različni Timsko ocenjevanja je sestavni del načrta ocenjevanja. oceno se o končno učitelji. (3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle. VIII. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA 22. člen (priprava izpitnega gradiva) (1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oziroma učitelji programske enote (usklajeno na strokovnem aktivu) oziroma strokovni aktiv. - Izpitno gradivo lahko obsega: naloge za pisni del izpitov, izpitne listke z vprašanji za ustni del izpitov, gradivo za izpit kot izdelek, storitev, vaje. (2) Vodja strokovnega aktiva, izpraševalec ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj. IX. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI 23. člen (ugovor zoper oceno) (1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor. 56 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 24. člen (postopek reševanja ugovora) (1) O utemeljenosti ugovora odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi. V primeru, da ugovor ni utemeljen ga s sklepom zavrne. V primeru utemeljenega ugovora pa imenuje komisijo za ugovor (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj. (2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi. (3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka. (4) Komisija odloči o ugovoru najkasneje v treh dneh od njenega imenovanja. Odločitev komisije je dokončna. (5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom in obsegom ponovnega ocenjevanja znanja najpozneje tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja. 25. člen (dokumentiranje postopkov in obveščanje) Dijaku se sklepi pristojnih organov izdajajo pisno. Vročijo se mu praviloma na šoli. Starše način, kot jih obvešča o učnem uspehu dijaka. šola obvešča na X. DRUGA PRAVILA 26. člen (analiza ocenjevanja) (1) Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, učno skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne sklepe. ocenjevalnega obdobja analizirajo in sicer za posameznega dijaka, (2) Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta. 27. člen (svetovanje) (1) Učitelji in strokovni delavci šole dijaku svetujejo predvsem v zvezi z uspehom med šolskim letom pripravo osebnega izobraževalnega načrta, metode uspešnega učenja, izbiro predmetov v letniku oziroma o zaključkih izobraževanja in drugo. 57 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 28. člen Za vprašanja, ki niso urejena v Šolskih pravilih ocenjevanj, se neposredno uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS št. 60/2010) in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list št. 79/2006) ter Zakona o gimnazijah (Uradni list št. 1/2007). XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati Šolska pravila o ocenjevanju znanja Ekonomske šole Murska Sobota, sprejeta 1. 9. 2008. 30. člen (uveljavitev pravil) Šolska pravila ocenjevanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenj učiteljskega zbora in se uporabljajo s 1. septembrom 2010. Murska Sobota, 11. 11. 2010 Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. 58 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Noršinska ulica 13 MURSKA SOBOTA RAVNATELJ Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l . RS št. 60/2010) določam naslednji H I Š N I R E D 1. Vhod v šolsko poslopje za dijake Ekonomske gimnazije in Poklicne in strokovne šole je skozi glavna vrata v traktu B. Vhod v šolsko poslopje za študente Višje strokovne šole je skozi glavna vrata v traktu A. 2. Za hranjenje garderobe ima vsak dijak garderobno omarico, za katero dobi proti podpisu ključ. Ključ od garderobne omarice mora ob koncu pouka v šolskem letu vrniti šoli. Izgubljeni ključ plača dijak vključno z zamenjavo ključavnice. Dijaki v garderobnih omaricah hranijo osebno garderobo (plašč, čevlje, copate za telovadnico, hišne copate, brisačo itd.). Prinašanje garderobe v razrede ni dovoljeno. 3. Takoj po prihodu v šolsko poslopje se dijaki v garderobah preobujejo v hišne copate (platnene), ki jih obvezno nosijo v času pouka, razen pri pouku športne vzgoje. Pri pouku športne vzgoje dijaki obvezno uporabljajo športne copate za telovadnico (ne tiste, s katerimi pridejo eventualno v šolo, ne smejo imeti črnih podplatov). 4. Kolesa in motorna kolesa dijaki, študenti in zaposleni obvezno parkirajo v kolesarnici ob vhodu v trakt A in D, avtomobile pa na šolskem parkirišču za dijake in študente oz. na javnih parkirnih mestih. 5. V prostorih šole, na šolskih površinah in povsod, kjer se izvaja učni proces, je prepovedano: psihično in fizično nasilje (porivanje, suvanje, pretepanje …), motenje pouka, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, kartanje, prihajanje in prisotnost pod vplivom alkohola in drugih drog, prinašanje, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, prinašanje in posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi in varnost premoženja, - uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil, - obnašanje v nasprotju . Enaka prepoved velja tudi na ekskurzijah, športnih dnevih in drugih prireditvah, ki jih organizira šola. - 6. Zapuščanje šolskega prostora v času trajanja pouka po urniku ali v času trajanja drugih šolskih aktivnosti ni dovoljeno. V prostem času se dijaki zadržujejo v večnamenskem prostoru v traktu B, v šolski knjižnici in čitalnici, na šolskem dvorišču ali igrišču. 7. Dijakom ni dovoljeno vstopati v prostore, ki so prioritetno namenjeni Višji strokovni šoli (večnamenski prostori v traktu A, prostori Višje strokovne šole v 1. nadstropju trakta A). 8. Dijaki morajo prihajati v šolo toliko časa pred pričetkom pouka, da se pravočasno pripravijo na pouk (vsaj 5 minut pred poukom). Med poukom ni dovoljeno zadrževanje na hodnikih in pred učilnicami. 9. Vse učilnice se v času, ko v njih ni pouka, zaklepajo. V odmorih dijaki ne smejo biti v učilnicah. Dijaki na pouk počakajo pred učilnico. Za opremo v učilnicah odgovarjajo dijaki, ki imajo določeno uro pouk v njej, skupaj z učiteljem. Vsakršne spremembe na opremi mora učitelj takoj sporočiti vodstvu šole. Pisanje in risanje po klopeh in zidovih je strogo prepovedano. Škodo, ki jo povzroči dijak namerno ali iz malomarnosti, mora poravnati. Za škodo, ko storilca ni mogoče ugotoviti oziroma je bila povzročena kolektivno, nosi odgovornost oddelek oziroma skupina dijakov, ki je sodelovala pri nastanku škode ali vsi dijaki šole. Na podlagi izstavljenih računov izvajalcev, se škoda poravna sproti. 59 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 10. Za spoštovanje hišnega reda v šoli in na šolskih površinah šola skrbi tudi preko video nadzora. Z video nadzorom so varovani vsi hodniki, garderobe, večnamenski prostori, vhodi, jedilnica in okolica šole. 11. Izven delovnega časa šole je šola tehnično varovana (protivlomno in protipožarno). Tehnično varovanje vklapljajo in izklapljajo pooblaščene osebe v časovnih terminih, ki jih določa direktor šole in sicer: - pri obeh vhodih (trakt A in B) hišnik v kuhinji oseba, ki jo določi najemnik kuhinje v telovadnici hišnik oziroma oseba, ki bo določena za organiziranje rekreativnih dejavnosti. 12. Šola je ob delovnih dneh odprta od 6. do 20 ure. Izven tega časa lahko v šoli potekajo aktivnosti samo z dovoljenjem direktorja. 13. Režim zvonjenja na srednji šoli: 1. URA 7:05 7:50 2. URA 7:55 8:40 3. URA 8:45 9:30 4. URA 9:35 10:20 malica 1. In 2. letniki 5. URA 10:25 11:10 malica 3. In 4. letniki 6. URA 11:15 12:00 7. URA 12:05 12:50 8. URA 12:55 13:40 9. URA 13:45 14:30 malica (skupine ŠVZ, INF, PIN, nivojski pouk) 14. Za Višjo strokovno šolo časovni režim predavanj določi ravnatelj/ravnateljica Višje strokovne šole in je del Letnega delovnega načrta Višje strokovne šole. 15. Malico opravljajo dijaki in študenti samo v šolski jedilnici in izjemoma v večnamenskem prostoru srednje šole. Dijaki opravljajo toplo in hladno malico praviloma v času, ki je določen za malico (1. skupina: 9.00 – 9.30, 2. skupina: 9.35 – 10.20, 3. skupina: 10.25-11.00). Nošenje hrane izven prostora jedilnice je prepovedano. Režim poslovanja šolske kuhinje določi najemnik kuhinje v soglasju z direktorjem šole. Njegov sestavni del je tudi cenik storitev šolske kuhinje. Režim poslovanja mora biti izobešen v šolski jedilnici na vidnem mestu. 16. Hišni red v šolski knjižnici in čitalnici je priloga in sestavni del hišnega reda šole. Izobešen mora biti v knjižnici in čitalnici na vidnem mestu, urnik delovanja knjižnice pa tudi na vratih knjižnice. 17. Hišni red v šolskih športnih dvoranah, na zunanjem šolskem igrišču in pripadajočih prostorih za dijake, študente in druge koristnike je priloga in sestavni del hišnega reda šole. Izobešen mora biti na oglasni deski pred kabinetom športne vzgoje in pred vhodom v veliko in malo športno dvorano. 18. V primeru elementarnih nesreč in požara morajo vsi dijaki, študentje, zaposleni in drugi obiskovalci upoštevati načrt evakuacije, ki je izobešen na vidnih mestih v prostorih šole in kar najhitreje zapustiti šolo v smeri, ki je določena z načrtom evakuacije in svetlobnimi kažipoti. 19. Uporaba zaklonišča v vojnih razmerah in usposabljanje zaposlenih se določi z načrtom civilne zaščite na šoli. 20. Uradne ure za dijake v tajništvu srednje šole in šolske svetovalne službe ter za študente v referatu za študijske zadeve so objavljene na vratih pisarne. Izven teh ur se dijake in študente praviloma ne sprejema. V pisarno se vstopa posamično. 21. Potrdila o šolanju za dijake podpisuje razrednik, potrdi pa jih tajnica v tajništvu šole v uradnih urah. 60 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 22. Za osebne stvari dijakov in študentov šola ne odgovarja. Šola ne odgovarja za varnost denarja, vrednih predmetov in dokumentov. Šola ne zagotavlja varnosti koles, motorjev in avtomobilov na šolskem parkirišču. 23. Osebno garderobo v času predavanj študenti hranijo v prostorih, kjer potekajo aktivnosti. 24. Za red v razredu skrbita dva reditelja; reditelja se menjavata vsak teden. Njune dolžnosti so predvsem: - 5 minut po zvonjenju javita odsotnost učitelja vodstvu šole, obveščata učitelja o odsotnosti dijakov, čistita tablo, ugašata luči, ko dijaki zapustijo razred, vsako okvaro in uničenje inventarja takoj sporočita razredniku, učitelju ali dežurnemu učitelju, prinašata učna in druga sredstva potrebna za pouk (zemljevide, krede, atlase, krpe), opravljata druge naloge po naročilu razrednika, učitelja, dežurnega učitelja ali vodstva šole. 25. Dežurstvo dijakov opravljata dva dežurna dijaka v prostoru, določenem za dežurstvo dijakov ob vhodu v večnamenski prostor srednje šole. Dežurstvo traja ne glede na urnik dijakov vsak dan pouka po šolskem koledarju od 7.00 do 13.40 ure. Dežurna dijaka ne smeta zapuščati prostora dežurstva v primerih, ki niso določeni z nalogami dežurnih dijakov. Na dežurnem mestu mora biti vsaj en dijak. Zbiranje in sestajanje dijakov pri dežurnem dijaku ni dovoljeno. Dežurna dijaka opravljata predvsem naslednje naloge: - Ob 7.00 uri dvigneta dežurno knjigo v tajništvu šole in jo ob 14.00 uri vrneta. - Vsa dogajanja, ki niso običajna (pretep, nered, namerno povzročanje škode in podobno), takoj sporočita dežurnemu učitelju oziroma ravnatelju ali pomočniku ravnatelja. Vse to vpišeta v poročilo o poteku dežurstva v dežurno knjigo. - Ob prihodu in odhodu evidentirata zunanje obiskovalce. V zvezek dežurstva vpišeta ime osebe, razlog obiska in kontaktno osebo h kateri so namenjeni. - Zapirata vrata in okna na hodnikih. - Skrbita za čistočo na šoli, po končanem odmoru pa pobereta smeti po šoli in pred šolo. - Skrbita za ustrezno svetlobo in temu primerno prižigata in ugašata luči. - Kontrolirata sanitarije in sta pozorna na dogajanje v njih. - Usmerjata stranke. - Po nalogu vodstva šole nosita pisno okrožnico po razredih. - Opravljata druge naloge po naročilu dežurnega učitelja in vodstva šole. Dežurstvo je za dijaka obveznost. Od pouka lahko zaradi dežurstva izostane največ enkrat mesečno. Razpored dijakov oddelka za dežurstvo naredi razrednik in ga vpiše s svinčnikom v dnevnik šolskega dela v rubriko »opombe«. Ko oddelek konča dežurstvo, njegov razrednik poskrbi, da začne z dežurstvom naslednji oddelek. V primeru pisnega ocenjevanja znanja v oddelku, dežurnega dijaka obvezno nadomesti drug dijak. Za to poskrbi razrednik oddelka, ki opravlja dežurstvo. 26. Za spoštovanje hišnega reda s strani dijakov skrbi dežurni učitelj. Ima predvsem naslednje naloge: - Dežurstvo traja od 7.00 do 14.00 ure, ne glede na urnik učitelja. Razpored dežurstva določi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. - Dežurni učitelj opravlja svoje delo med odmori in v času, ko nima pouka. Vodi dežurstvo dijakov. - Dežurni učitelj s svojimi obhodi nadzira red in disciplino na šolskih hodnikih, na dijaških straniščih, pred šolskimi vhodi in na šolskem dvorišču. - Ob nastopu dežurstva ugotovi prisotnost dežurnih dijakov in v primeru odsotnosti zagotovi nadomeščanje. - Ob koncu dežurstva vsak dan podpiše dežurno knjigo pri dežurnem dijaku. - Dežurni učitelj pomaga dežurnim dijakom vzdrževati hišni red. - Dežurni učitelj posreduje na poziv dežurnega dijaka in v primeru nepravilnosti ukrepa ali obvesti vodstvo šole. Nepravilnosti v času dežurstva vpiše v dežurno knjigo. - Menjavo dežurstva učitelja lahko odobri ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. 61 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije - O načrtovani odsotnosti mora dežurni učitelj obvestiti ravnatelja ali pomočnika ravnatelja vsaj tri dni prej. 27. Prepovedana je uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v učilnicah. Med poukom morajo biti osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem izklopljene. Prav tako se morajo izključiti vse prenosne avdio in video naprave. V nasprotnem primeru ima učitelj pravico, da napravo začasno odvzame in o tem obvesti starše dijaka. 28. Dijake se obvešča na oglasni deski srednje šole pred upravnimi prostori v 1. nadstropju in na oglasni deski v večnamenskem prostoru pred malo predavalnico. Poleg obveščanja na oglasni deski se dijake obvešča preko razrednikov, učiteljev, s pisno okrožnico in preko spletne strani šole: www.ekonomska-ms.si. 29. Prepovedano je obešati kakršnakoli obvestila ali reklame kjerkoli v šolskem poslopju brez vednosti uprave šole. Na vsakem obvestilu – plakatu mora biti pečat šole. Na šoli ni dovoljena akviziterska prodaja. 30. Dijaki in študenti lahko brezplačno uporabljajo računalnike na hodniku pred knjižnico za dostop do interneta. Možna je tudi uporaba brezžičnega interneta z osebnim računalnikom (Eduroam). 31. Uporaba dvigala je dovoljena samo za prevoz gibalno oviranih dijakov in njihovih spremljevalcev v času pouka. 33. Vsi dijaki so za identifikacijo dolžni imeti dijaško izkaznico pri pouku in izvajanju dejavnosti. Na zahtevo so se dolžni predstaviti vsem strokovnim delavcem šole ter ravnatelju. Če dijak ne pokaže dijaške izkaznice ali izreče lažne podatke, gre za težjo kršitev in mora dežurni učitelj takoj obvestiti ravnatelja, če ugotovi identiteto kršitelja pa razrednika. V tem primeru šola izreče ukor oddelčnega učiteljskega zbora oziroma strožji ukrep v skladu z 38. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah. V Murski Soboti, 1. 9. 2010 Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. PRILOGE K HIŠNEMU REDU Hišni red v šolski knjižnici Šolska knjižnica je namenjena iskanju virov, učenju, branju, uporabi računalnikov, pisanju referatov, seminarskih nalog, bibliopedagoškim uram in druženju (ob razstavah, predstavitvah novega gradiva, obiskih ustvarjalcev , idr.). Vse te dejavnosti morajo potekati v šolski knjižnici in čitalnici tako, da niso moteče za naše uporabnike, ki potrebujejo tišino. Ob vstopu v knjižnico uporabniki odložijo svoje stvari v garderobi knjižnice. Nato se prijavijo z dijaško ali študentsko izkaznico, z indeksom ali drugim osebnim dokumentom knjižničarki pri izposojevalnem pultu. V šolski knjižnici in čitalnici uporabnikom ni dovoljeno telefonirati, motiti delo drugih z glasnim govorjenjem, prinašati hrano in pijačo, malicati. Delovni čas knjižnice je objavljen na vratih knjižnice. 62 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Režim zaklepanja športne dvorane Za dijake šole Vhod za dijake šole je s spodnjega hodnika (južni vhod) v hodnik pred garderobami. Zgoraj je ves čas zaklenjeno: - vhod na balkon z zgornjega hodnika, - vrata v malo telovadnico z zgornjega hodnika, - prehod z glavnega hodnika do kabineta športne vzgoje. Spodaj je ves čas zaklenjeno: - prehod z glavnega hodnika do velike dvorane oziroma do izhoda na zunanja igrišča, - oba vhoda z zunanjih igrišč za vstop v veliko dvorano. Za zunanje uporabnike športne dvorane Vstop v športno dvorano je s strani zunanjih športnih igrišč – desni vhod na severnem delu zgradbe. Zgoraj je ves čas zaklenjeno: - vhod na balkon z zgornjega hodnika, - vrata v malo telovadnico z zgornjega hodnika, - prehod z glavnega hodnika do kabineta športne vzgoje. Spodaj je ves čas zaklenjeno: - prehod z glavnega hodnika do velike dvorane oziroma do izhoda na zunanja igrišča, - levi vhod z zunanjih igrišč za vstop v veliko dvorano, - vhod z glavnega hodnika v hodnik pred garderobe. Športna vzgoja – navodila za pouk Red v garderobah in priprava na uro Vstop v garderobo je dovoljen, ko zapusti garderobo predhodna skupina. Zadnji zapusti garderobo reditelj. Vrednostne predmete oddajo dijaki profesorju športne vzgoje. Ob začetku športne vzgoje se garderoba zaklene. Dijaki, ki so oproščeni pouka športne vzgoje, gredo v telovadnico, ali opravljajo druga dela po naročilu ravnatelja. Tem dijakom ni potrebno prisostvovati prvim in zadnjim uram pouka športne vzgoje. Dijaki skrbijo za red in čistočo v sanitarijah (zapirajo vodo, smotrno porabljajo papir in uporabljajo koše v sanitarijah). Plezanje na plezalni steni in na balkon v telovadnici ni dovoljeno. Športna oprema Copati, ki ne drsijo (ne s črno gumo – copati ne smejo puščati sledi po parketu) in jih dijaki smejo uporabljati samo v telovadnici. Telovadne hlačke in majica, trenirka – oprema, ki jo dijaki ne nosijo pri ostalem pouku. Pri pouku športne vzgoje je dijakom prepovedano: žvečilna guma (zaradi higiensko varnostnih razlogov), nositi predmete, ki ogrožajo lastno varnost in varnost drugih (verižice, prstane, neustrezno športno opremo). Očala z dioptrijo nosijo dijaki na lastno odgovornost. 63 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PRAVILA OBNAŠANJA V RAČUNALNIŠKI UČILNICI Računalniško učilnico uporablja veliko ljudi in ker želimo, da bi delo v učilnici potekalo normalno, vas naprošamo, da se držite nekaterih pravil hišnega reda, ki so nujno potrebna za normalno izvajanje pouka. 1. V času izvajanja pouka ste odgovorni za svoje delovno mesto, zato morebitne napake in poškodbe javite profesorju takoj ob pričetku pouka in jih zabeležite v zvezek delovnega mesta. 2. Ne uničujte računalniških komponent in druge opreme v učilnici. 3. Ne obračajte monitorjev in se jih ne dotikajte. 4. Ne izklapljajte električnih in omrežnih povezav iz računalnikov in vtičnic, prav tako ne preklapljajte mišk in tipkovnic. 5. Ne pišite po mizah in ostali opremi. 6. Ne jejte v učilnici. 7. Pijača, ki jo prinašate v učilnico, naj bo izključno v plastenkah in ne sme biti odložena na mizah. 8. Ne puščajte odpadnih plastenk in ostalih smeti po učilnici. V ta namen imamo koš pod umivalnikom. 9. Učilnico navadno najdete čisto in urejeno, zato je prav, da jo takšno tudi pustite. Navodila za varno delo pri laboratorijskih in terenskih vajah 1. - Red v učilnici in na terenu v učilnico se vstopa, ko učitelj dovoli vstop oz. odklene vrata, vrhnja oblačila morajo biti odložena na za to določenih mestih, v učilnici se ne je in ne pije, pri delu se obvezno upošteva laboratorijski red, ki je izobešen na vratih učilnice, na terenskih vajah ni dovoljeno kaditi ali piti alkoholnih pijač. 2. - Obvezna oprema za varno delo pri laboratorijskih vajah je obvezna uporaba zaščitnega plašča in drugih zaščitnih sredstev, ki jo določi učitelj oz. laborant in so navedena na delovnem listu, na terenskem delu je obvezna uporaba opreme, ki jo določi učitelj oz. laborant. 3. - 4. - Delo pri vajah dijak mora upoštevati navodila na delovnem listu in ustna navodila učitelja oz. laboranta, dijak sme izvajati le na delovnem mestu navedene eksperimente, če so pri vajah oblikovane skupine učitelj določi dijaka (enega ali več), ki skrbi za prinašanje in odnašanje laboratorijskega pribora in kemikalij, organizira ureditev delovnih miz in skrbi, da se učilnica ob koncu vaj pospravi, če delo poteka individualno skrbi za prinašanje laboratorijskega pribora in kemikalij dijak sam, dijak sproti izpolnjuje delovni list in ga ob zaključku vaj odda učitelju. Prisotnost pri vajah če je dijak odsoten od vaj več kot 15 % (glej šolska pravila) mora opraviti dodatne obveznosti, ki mu jih določi učitelj, v kolikor obveznosti ne opravi je neuspešen, če dijak moti potek vaj in ne upošteva navodil se ga odstrani od vaj (glej šolska pravila). V kolikor dijak ne upošteva navodil za varno delo, šola ne odgovarja za morebitne poškodbe in nastalo materialno škodo 64 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije PRAVILNIK O PODELJEVANJU STATUSOV I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Ta pravilnik ureja prilagajanje šolskih obveznosti dijakov Ekonomske šole Murska Sobota (v nadaljevanju EŠ MS), ki : • se vzporedno izobražujejo v več šolah oz. po več izobraževalnih programih, aktivno sodelujejo v kulturnih dejavnostih; • se pripravljajo na državna ali mednarodna tekmovanja v znanju; • pripravljajo raziskovalno nalogo; • so aktivni športniki – tekmovalci, • so zadolženi za posebne naloge na šoli (v nadaljevanju »status aktivnega dijaka«). II. POGOJI PRIDOBITVE STATUSA 2. člen 1. Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje po več izobraževalnih programih, si lahko pridobi dijak, ki se hkrati vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe oz. po več izobraževalnih programih. Status lahko pridobi dijak, ki se aktivno ukvarja s kulturnimi dejavnostmi. 2. Status dijaka tekmovalca si lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na državna ali mednarodna tekmovanja iz znanja, če ga državno strokovno društvo, združenje ali drug pristojni organ, ki organizirajo ali vodijo priprave, na ta tekmovanja uvrstijo. 3. Status dijaka raziskovalca si lahko pridobi dijak, ki opravlja raziskovalno nalogo. 3. Status dijaka perspektivnega športnika si lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez. 4. Status dijaka vrhunskega športnika si lahko pridobi dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z zakonom o športu. Ta status ureja šola z individualnimi pedagoškim pogodbami. 5. Status »aktivnega dijaka« si lahko pridobi dijak, ki je na šoli zadolžen za posebne naloge (npr. predsednik Dijaške skupnosti …). Z njim koristi vsem dijakom in zvišuje ugled šole. 3. člen Statuse iz prejšnjega člena tega pravilnika dodeli Ekonomska šola Murska Sobota, če so izpolnjeni pogoji in po postopku, določenim s tem pravilnikom. O dodelitvi statusa odloči ravnatelj ali komisija za pridobitev statusa s sklepom. Komisijo imenuje ravnatelj. Pred odločitvijo si komisija pridobi pisno mnenje staršev, razrednika in mentorja. V primeru dodelitve statusa »aktivnega dijaka« o upravičenosti odloča celoten učiteljski zbor. Z odobritvijo se mora strinjati več kot 50 % navzočih na glasovanju. III. POSTOPEK DODELITVE STATUSA IN TRAJANJE 4. člen Pridobitev statusa iz 2. člena tega pravilnika s pisno prošnjo, naslovljeno na komisijo za pridobitev statusa ali ravnatelja, predlagajo starši ali zakoniti zastopniki dijaka ali polnoletni dijak. Prošnjo je potrebno oddati v tajništvo šole. 65 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije K pisni prošnji je potrebno predložiti: • za status dijaka, ki se izobražuje, potrdilo o vpisu v drugo šolo oz. drug izobraževalni program, urnik, naslov mentorja/ravnatelja in telefon šole; • za status dijaka tekmovalca iz znanja potrdilo državnega strokovnega društva, združenja ali drugega pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave (mentor) na tekmovanje iz znanja, da se dijak pripravlja in sodeluje v uradnem tekmovanju na državni ali mednarodni ravni; • za status dijaka raziskovalca naslov in opis raziskovalne naloge, mnenje mentorja, točno opredeljen čas izdelave raziskovalne naloge, ki ga potrdi mentor; • za status perspektivnega športnika potrdilo o članstvu v klubu ali društvu, potrdilo o registraciji pri nacionalni panožni zvezi in potrdilo, da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze, mnenje razrednika, mnenje mentorja/trenerja, urnik in kraj treningov, koledar tekmovanj in največje tekmovalne dosežke v preteklem šolskem letu; • za status vrhunskega športnika listino o dodelitvi naziva vrhunski športnik; • za status »aktivnega dijaka« je poglavitno mnenje mentorja. Prošnji je treba priložiti časovni okvir dejavnosti (tedenski urnik, začetek in konec dejavnosti v tekočem šolskem letu). Če pridobitvi statusa mladoletnega dijaka eden od staršev pisno nasprotuje, statusa ni mogoče dodeliti, dokler se starša o tem ne sporazumeta. To velja tudi za polnoletne dijake, ki skupaj s starši podpišejo soglasje za zbiranje osebnih podatkov in obveščanje staršev o dijaku. 5. člen Komisija za dodelitev statusa ali ravnatelj objavi razpis v začetku šolskega leta in v njem določi rok prijav. Rok je vsako leto 20. september za vse dijake, razen za raziskovalce. Rok za raziskovalce je 15. november. Praviloma objavi komisija ali ravnatelj samo en razpis v šolskem letu. 6. člen Status velja za tekoče šolsko leto od 1. 10. do prenehanja aktivnosti (status raziskovalca velja samo za čas izdelave raziskovalne naloge, status tekmovalca iz znanja za čas priprav na državna ali mednarodna tekmovanja, status aktivnega dijaka velja za čas opravljanja aktivnosti). Status se lahko podaljša v naslednjem šolskem letu, če dijak izpolnjuje pogoje zanj. Vlogo za podaljšanje statusa skupaj z dokazili je potrebno predložiti do roka, določenega v 5. členu. IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI 7. člen Pravice in obveznosti določi dijaku ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa. S sklepom je lahko predvidena tudi posebna pogodba o izobraževanju. Dijaki s statusom so prilagodijo načini in roki ustnega ocenjevanja znanja. V primeru, da dijak s statusom z aktivnostmi, zaradi katerih je pridobil status, bistveno odstopa od šolskega reda v srednjih šolah in od Šolskih pravil Ekonomske šole Murska Sobota, se z dijakom in s starši sklene pedagoška pogodba. S pedagoško pogodbo se uredijo: obdobja obvezne prisotnosti pri pouku, obveznosti dijaka pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa, roki ocenjevanja znanja oziroma izpolnjevanja drugih obveznosti, druge medsebojne pravice in obveznosti. V. UVELJAVITEV STATUSA 8. člen Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko ga podpiše ravnatelj, eden od staršev in dijak. Pedagoška pogodba se sklene v osmih dneh po dodelitvi statusa. Veljati začne, ko jo podpiše eden od staršev, dijak in ravnatelja obeh šol (ko gre za vzporedno izobraževanje) oziroma ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota in pooblaščeni strokovni delavec nacionalne panožne športne zveze ali drugi predvideni podpisnik (klub ali društvo). V tem primeru razrednik pripravi izvedbeni načrt za uresničevanje pravic in obveznosti iz statusa. Izvedbeni načrt je sestavni del pedagoške pogodbe. 66 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VI. PRENEHANJE IN MIROVANJE STATUSA 9. člen Prenehanje in mirovanje statusa (določila 11., 12. in 13. člena Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti): na njegovo izrecno željo ali zahtevo staršev ali skrbnikov, če mu je dodeljen za določen čas, če mu preneha status dijaka, če se preneha ukvarjati z dejavnostjo, zaradi katere mu je dodeljen in če se mu odvzame. 10. člen Dijaku se status odvzame: če po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti in to povzroči slab učni uspeh ali se neprimerno obnaša med poukom (krši hišni red šole), če na dejavnostih, zaradi katerih je dobil status, deluje proti vzgojni usmeritvi šole in se obnaša v nasprotju z njo (krši hišni red šole), če je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep ukor celotnega učiteljskega zbora (na dan izreka), - če ne upošteva 9. člena Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti. Mnenje o odvzemu poda v pisni obliki razrednik, mentor ali oddelčni učiteljski zbor komisiji za pridobitev statusa ali ravnatelju. Sklep izda komisija ali ravnatelj. 11. člen Status miruje zaradi: predlaga staršev ali zakonitih zastopnikov, dijakovega slabega počutja, bolezni, daljše poškodbe, slabega učnega uspeha (2 nms in več), začasne prekinitve obveznosti, s katero se je ukvarjal. Med mirovanjem statusa dijak ne more uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene. 12. člen O mirovanju statusa odloči komisija ali ravnateljica v 8 dneh po prejemu utemeljenega pisnega predloga. VI. VARSTVO PRAVIC 13. člen Komisija za pridobitev statusa ali ravnatelj vlogo zavrne ali odobri. Seznam dijakov, ki so pridobili status, se objavi. V dnevnik in redovalnico se vpiše (označi) dijaka, ki je pridobil status, in trajanje statusa. Sklep o dodelitvi je enako obvezujoč za vse, na katere se nanaša oz. so ga podpisali. 14. člen Dijak, kateremu je status odvzet ali je v mirovanju, lahko zahteva, da se odločitve preverijo, ali jim ugovarja, če meni, da so v nasprotju z določbami tega pravilnika. Uvedbo postopka lahko zahtevajo starši ali zakoniti zastopniki mladoletnega dijaka ali polnoletni dijak s pritožbo. Vložijo jo v 8 dneh po prejeti pisni odločitvi oz. v 30 dneh po nastanku razlogov za varstvo pravic, kadar o tem ni izdan predpisani akt. 15. člen O pritožbi zaradi neupoštevanja dogovorjenih pravic oz. obveznosti, ki izhajajo iz statusa, odloča ravnatelj šole. O pritožbi zoper odločitev ravnatelja, povezano s pridobitvijo ali odvzemom status po tem pravilniku oz. z neupoštevanjem dogovorjenih pravic in obveznosti odloča Svet zavoda. Odločitev Sveta zavoda je dokončna. 16. člen Če je v postopku ugotovljeno, da je šola ravnala v nasprotju z dogovorjenimi obveznostmi, je dolžna dijaku zagotoviti možnost, da jih opravi oz. mu na drug način prizna pravico. 67 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije VII. KONČNA DOLOČBA 17. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po potrditvi na pedagoški konferenci. Murska Sobota, 31. 8. 2009 Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. PRAVILNIK O POHVALAH, NAGRADAH IN PRIZNANJIH DIJAKOM Na osnovi 45. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96 in 23/96) in 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 82/2004), je ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu EKONOMSKA ŠOLA) dne 30.8.2009 določil PRAVILNIK O POHVALAH, NAGRADAH IN PRIZNANJIH DIJAKOM SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja način dodeljevanja pohval, nagrad in priznanj dijakom Ekonomske šole (v nadaljevanju šole) 2. člen Dijaki ali skupine dijakov lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade. Nagrado prejme tudi najboljši oddelek. 3. člen Pohvale, priznanja in nagrade dijakom ali skupinam dijakov lahko predlagajo: razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj, oddelčne skupnosti in skupnost dijakov šole, športni klubi ali druge organizacije. starši. 4. člen Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se dijak ali več dijakov izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Ustne pohvale izrekajo razrednik, mentor posameznih dejavnosti in učitelji. Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje dijaka. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. 68 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Pisne pohvale se podeljujejo za: prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri različnih dejavnostih izven pouka, doseganje vidnih rezultatov na šolskih in drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov, posebej, prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali skupnosti dijakov šole, spoštljiv odnos do odraslih in nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog pisne ali ustne pohvale. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini dijakov. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole. 5. člen Priznanja podeljuje dijakom ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. 6. člen Priznanja se podeljujejo za: večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu, doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, regije in celotne države; večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih; doseganje vidnih rezultatov na različnih področjih izven šole; večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti dijakov šole, drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog podelitve priznanja. 7. člen Dijaki, ki so že prejeli priznanje na osnovi 5. in 6. člena tega pravilnika, lahko zaradi uspešnega širjenja ugleda šole v okolju v katerem živijo ali v primeru promocije šole izven sedeža šole, dobijo tudi nagrado. Vrsto nagrade za posameznega dijaka določi ravnatelj v sodelovanju z dijakovim razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih dijak lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole. 7. a člen Najboljši oddelek se izbere po naslednjih kriterijih: 1. Uspešnost oddelka: zaključni oddelki (2 ocenjevalni obdobji) (uspeh v 1. ocenjevalnem obdobju x 0,3) + (uspeh ob koncu pouka x 0,7) ostali oddelki (3 ocenjevalna obdobja) (uspeh v 1. ocen. o. x 0,15) + (v 2. ocen. o. x 0,15) + (ob koncu pouka x 0,7) točk 2. Obisk pouka: 100 točk – (izostanki v % x 4) točk 3. Povprečna ocena: povprečna ocena ob koncu pouka zaokrožena na 2 decimalki x 25 točk 4. Tekmovanja: a) Kviz na šoli max. 100 max. 100 max. 100 69 Publikacija Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije 5. 6. 10 točk za udeležbo, od 1 do 10 točk za ekipni dosežek (najboljša ekipa – 10 točk, potem pa po točko manj), od 1 do 20 točk za dosežek posameznika (najboljši dobi 20 točk, potem pa po točko manj) max. 40 točk b) Druga tekmovanja šolska tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista) regijska tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista) državna tekmovanja (ocena na podlagi ocenjevalnega lista) Sodelovanje na razpisih na šoli: štejejo največ štirje razpisi do 5 točk za udeležbo na posameznem razpisu, do 5 točk za uspešnost max. 40 točk Dejavnosti po prosti izbiri štejejo samo štiri tiste dejavnosti, ki se izvajajo skozi celo šolsko leto (krožki, Ekošola, šolski radio, glasila, idr.) in so pri njih dijaki najbolj uspešni sodelovanje in uspešnost pri dejavnosti – ocena mentorja največ 10 točk max. 40 točk a) Urejenost učilnice in čistoča v čistilnici: ocena na podlagi ocenjevalnega lista max. 40 točk Nagrado za najboljši oddelek določi ravnatelj na podlagi dosežkov oddelka. 8. člen Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj praviloma od zaključku šolskega leta na slavnosten način. V izjemnih okoliščinah, ki jih narekuje temelj za dodelitev priznanj ali nagrad, se priznanja in nagrade lahko podeljujejo vse šolsko leto. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Ta pravilnik sprejme ravnatelj šole in začne veljati osmi dan po sprejemu. Ravnatelj: Darko Petrijan, univ. dipl. ekon. 70
© Copyright 2024