1. No category

STROKOVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO UREDBE, KI BO DOLOČALA
OBMOČJA ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE, KI SO
STRATEŠKEGA POMENA ZA REPUBLIKO SLOVENIJO
prof. dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr.;
prof. dr. Helena Grčman, univ. dipl. inž. agr.,
doc. dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
doc. dr. Matjaž Glavan, MSc, univ. dipl. inž. agr.
mag.Marko Zupan, univ.dipl.inž. agr.
Ljubljana, 11. februarja 2016
1 UVOD
2 UMESTITEV STROKOVNE PODLAGE V SISTEM ZAKONODAJE IN PROSTORSKEGA
NAČRTOVANJA
3 OSNOVNE ANALIZE ZA IZDELAVO NALOGE
3 .1 Analiza pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč
3.2 Analiza pogoja/možnosti zagotavljanja pridelave hrane
3.3 Analiza pogoja/možnosti ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja
krajine
4 METODOLOGIJA ZA RAZVRŠČANJE ZEMLJIŠČ V RAZLIČNA OBMOČJA ZA
RAZMEJITEV
5 DOLOČITEV STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE
6 PRIPOROČILA ZA DOLOČITEV PREDLOGA OBMOČIJ TRAJNO VAROVANIH
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (TVKZ)
6.1 Upoštevanje podatkov o tleh in značilnosti pridelave za določitev predloga
TVKZ
6.2 Upoštevanje podatkov o rabi prostora in varstvenih režimih za določitev
predloga TVKZ
7 PRIPOROČILA ZA DOLOČITEV TVKZ V PROSTORSKEM AKTU LOKALNE SKUPNOSTI
8 POVZETEK
2/35
1 UVOD
Kaj naredi (kmetijsko) zemljišče?
Zemljišče
Površina
tla
<
tla
Kmetijsko zemljišče
<
tla
3/35
Dovolj globoka tla za rast rastlin za pridelavo hrane in krme (10-30 cm <)
1 cm tal nastaja okoli 500 let
z vidika človeškega življenja
so neobnovljiv naravni vir
(http://www.damajanty.si/images/8.jpg)
Lov na jelenjad. Lovci uporabljajo
loke in puščice. Stenska risba v
podzemni jami v Lasceauxju, Francija,
15.000 let pr. n. št.
(http://www.diameter.si/worldview/hist.htm)
(http://predmet.fa.uni-lj.si/miha_desman/2012_2013/zg1predavanje2predzgodovina.pdf)
4/35
veliki apetiti v
kmetijskem prostoru
za druge (nekmetijske)
namene
(trenutno) poceni hrana
posledica globalizacije
trga
1990-2015- preko 70.000 ha
2002-2009 14 700 ha = cca. 5 ha/dan
http://www.mediaspeed.net
http://www.rtvslo.si/
5
Soil sealing
• What kind of soil we had lost?
6/35
EU -27
2094 m2
SI
866 m2
Površina njiv in vrtov (m2) na prebivalca v državah članicah EU v letu 2007 (vir:
Eurostat, cit. po Rač. sodišče RS, 2013)
7/35
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2 in 58/12
...ureja varstvo kmetijskih zemljišč ...(1. čl.)
....vlada z uredbo določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so
strateškega pomena za Republiko Slovenijo, zaradi pridelovalnega potenciala
kmetjiskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave
hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine.
Potencialna območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. (3.b čl.)
Predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč se določi glede na obseg in
zaokroženost ob upoštevanju naslednjih pogojev:
- boniteta zemljišč je višja od 35
- bližina vodnih virov, primernih za namakanje
- obstoj trajnih nasadov ali
- lokalne značilnosti kmetijske pridelave in rabe kmetijskih zemljišč. (3.c člen)
(sektorska strokovna podlaga v postopku prostorskega načrtovanja)
8/35
Stategija za izvajanje resolucijeo strateških usmeritvah razvoja slovenskega
kmetijstva in živilstva do leta 2020
Ukrepi, ki bodo v naslednjem obdobju pripomogli k varovanju zemljišč pred
spreminjanjem namenske rabe, bodo sprememba zakonodaje s področja
varstva kmetijskih zemljišč, s ciljem čimprejšnje določitve trajno varovanih
kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: TVKZ)
„Ključni cilj je, da zagotovimo 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih
zemljišč.“
9/35
Strokovna
podlaga
10/35
Izvajalec:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Center za agrohidrologijo in urejanje kmetijskega prostora
Center za pedologijo in varstvo okolja
Podizvajalec:
Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p.
Vodja naloge:
prof. dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr.
Sodelavci/-ke izvajalca pri projektni nalogi:
prof. dr. Helena Grčman, univ. dipl. inž. agr.
doc. dr. Matjaž Glavan, MSc, univ. dipl. inž. agr.
viš. pred. mag. Marko Zupan, univ. dipl. inž. agr.
Sodelavci/-ke podizvajalca pri projektni nalogi:
doc. dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
asist. Alenka Cof, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Nika Cigoj Sitar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
11/35
2 UMESTITEV STROKOVNE PODLAGE V SISTEM ZAKONODAJE IN PROSTORSKEGA
NAČRTOVANJA
Strokovna podlaga
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2 in 58/12);
Vlada RS določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane,
ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi
pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega
obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali
ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine. (3.b
člen)
Uredba...
Podzakonski akti (npr. Pravilnik za pripravo strokovnih podlag s področja kmetijstva)
Strokovna podlaga s področja kmetijstva, v okviru katere se bo pripravil predlog
območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) in ostalih kmetijskih zemljišč
Postopek prostorskega načrtovanja
OPN
Trajno varovana kmetijska zemljišča
12/35
Glavni rezultati Strokovne podlage:
1.
kriteriji za razvrščanje zemljišč v različna območja za kmetijstvo in pridelavo
hrane, in sicer glede na njihovo primernost za kmetijsko rabo in zagotavljanje
prehranske varnosti;
2.
razmejitev in določitev območij za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so
strateškega pomena za Republiko Slovenijo, glede na kriterije iz prve alineje
tega odstavka v merilu 1:250.000 in merilu 1:1.000.000;
3.
kriteriji/priporočila za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih
zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč na ravni lokalne skupnosti za posamezno
kategorijo območij.
4.
priporočila za določitev TVKZ v prostorskem aktu lokalne skupnosti
13/35
3 OSNOVNE ANALIZE ZA IZDELAVO NALOGE
Naloga
Obvezne podlage
1 Analiza pridelovalnega potenciala
kmetisjkih zemljišč
Boniteta zemljišč (zemljiški kataster) +
pedološka karta
2 Analiza pogoja/možnosti
zagotavljanja pridelave hrane
Strategija za izvajanje resolucije o strateških
usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in
živilstva do leta 2020
3 Analiza pogoja/možnosti ohranjanja
in razvoja podeželja ter ohranjanja
krajine
Odlok o Strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS 76/04) + regionalna
razdelitev krajinskih tipov (Marušič s sod.,
1998/)
Izdelava Strokovne podlage:
- za pripravo uredbe, ki bo določala strateška območja za kmetijsko pridelavo hrane
- za pripravo priporočil za določitev predloga TVKZ, kot sektorske strokovne podlage
- za pripravo priporočil za določitev TVKZ v prostorskem načrtu lokalne skupnosti
14/35
3 .1 Analiza pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč (1) – bonitetne točke
bonitetne točke –
0-100
(slabo – dobro
zemljišče)
Razredi
Površina
bonitetnih
ha
%
točk
0
280
0,01
1 - 10
110.441
5,45
11 - 20
493.691
24,35
21 - 30
680.360
33,56
31 - 35
193.264
9,53
36 - 40
117.643
5,80
41 - 50
193.897
9,56
51 - 60
119.816
5,91
61 - 70
80.877
3,99
71 - 80
26.367
1,30
81 - 96
10.663
0,53
Skupaj 2.027.300
100
Skupaj nad 35 b.t. = 549.263 ha
10 km x 10 km
Lj.-Medvode =12 km
15/35
3.1 Analiza pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč (2) – nagib terena
Razred
Površina
nagiba
%
ha
(%)
<6
21,12 428.090
7 - 11
9,47 191.913
12 - 17
11,26 228.293
18 - 24
12,23 247.959
25 - 34
14,83 300.697
35 - 50
15,56 315.479
51 - 65
8,24 167.138
> 65
7,29 147.731
Skupaj
100 2.027.300
Skupaj pod 11 % nagiba = 620.003 ha
16/35
3.1 Analiza pridelovalnega potenciala
kmetijskih zemljišč (3) – dejanska raba
Razredi dejanske rabe
Šifra Ime razreda
1100 njive in vrtovi
1300 trajni travnik
zemljišča v
1410
zaraščanju
neobdelana
1600 kmetijska
zemljišča
kmetijsko
1800 zemljišče
poraslo z g. d.
1100- Kmetijska
1800 zemljišča (KZ)
2000 gozd
pozidana in
3000 sorodna
zemljišča
7000 voda
1100Skupaj
7000
Površina
Slovenija
ha
%
183.438
9,05
348.568 17,19
31.875
1,57
9.604
0,47
10.543
0,52
673.321
33,20
1.200.310
59,21
109.255
5,39
12.642
0,62
2.027.300
100
17/35
3.2 Analiza pogoja/možnosti zagotavljanja pridelave hrane
Scenariji, uporabljeni v analizi pogoja pridelave hrane
Scenarij 1.1
Žita/
površina za 100 %
samooskrbo
(142.450 ha)
Triletni kolobar
(33 % žit)
Scenarij 2.1
Žita/
površina za 100 %
samooskrbo
(142.450 ha)
Dvoletni kolobar
(50 % žit)
Scenarij 3.1
338.588 ha
465.938 ha
322.588 ha
Scenarij 1.2
Scenarij 2.2
Scenarij 3.2
347.073 ha
474.423 ha
331.973 ha
Žita/
površina sedaj
(100.000 ha)
Triletni kolobar
(33 % žit)
Zelenjava/
površina sedaj
(4.371 ha)
Zelenjava/
površina za 100 %
samooskrbo
(12.856 ha)
18/35
3.3 Analiza pogoja/možnosti ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine
Kulturna krajina je območje največjih spreminjanj in največjega konflikta interesov. Ta
grožnja zahteva in omogoča skladno varstvo kmetijskih zemljišč in kulturne krajine.
Cilj varstva krajine je vzpostavljati ravnovesje med krajino in družbeno skupnostjo, ki jo
upravlja:
- ohranjajo se tiste bistvene krajinske značilnosti, ki opredeljujejo neko krajino kot kulturno,
- ohranjanja se dejavnosti in rabe, ki so kulturno krajino izoblikovale in jo bodo ohranjale tudi
v bodoče.
Krajinski vzorec kot eno od izhodišč določitve
območij za kmetijstvo in pridelavo hrane.
manjše zaplate: Grant
19/35
4 METODOLOGIJA ZA RAZVRŠČANJE ZEMLJIŠČ V RAZLIČNA OBMOČJA ZA
RAZMEJITEV TER DOLOČITEV STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN
PRIDELAVO HRANE
(9 avtomatiziranih korakov + 1)
Priprava osnovnih slojev (1-3) ,
Predklasifikacija osnovnih slojev (4),
Združevanje slojev (5)
Predklasifikacija Razredov primernosti (6)
Razred primernosti za kmetijstvo
in pridelavo hrane
Rang primernosti
Številka
razreda
1 – najbolj primerno
2 – primerno
3 – delno primerno
4 – manj primerno
111
211
112
212
Lastnosti kmetijskih zemljišč
po dejanski rabi
nagib
bonitetne točke
≤ 11%
> 11%
≤ 11%
> 11%
> 35
> 35
≤ 35
≤ 35
Površina
ha
250.805
157.634
99.216
165.045
%
površine
Slovenije
12,4
7,8
4,9
8,1
20/35
Območja najboljših kmetijskih zemljišč (7-9)
Poligonizacija (100 m, 5 ha)
21/35
Metoda ekspertne (ročne) razmejitve (10 korak)
plastnice
DOF
Tipi območij glede na:
- krajinske značilnosti
- značilnosti kmetijske pridelave
in urejanje kmetijskega prostora
- talne značilnosti
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
veliki ravninski kompleksi treh podtipov - A, B in C (1),
širše izravnave (2),
ožje izravnave (3),
izmenjave ožjih izravnav in zaplat (4),
večje zaplate (5),
manjše zaplate (6),
posebna območja (7),
gozdovi in območja nad gozdno mejo (8),
vodni in obvodni prostori (9),
22/35
urbano (10).
5 DOLOČITEV STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE (1)
A) Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so območja:
- (1) velikih ravninskih kompleksov, (2) širših izravnav.
Znotraj je teh območij se opredeli jedro območij TVKZ. Spodbuja se razvoj kmetijstva z
najmodernejšimi tehnologijami pridelave, komasacijami in izgradnjo moderne namakalne
infrastrukture.
B) Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane ter ohranjanja kulturne
krajine, ki so območja:
- (3) ožjih izravnav, (4) izmenjav ožjih izravnav in zaplat, (5) večjih zaplat.
Znotraj teh območij se opredeli ključni obseg TVKZ. Spodbuja se razvoj kmetijstva
prilagojenega lokalnim/regionalnim značilnostim pridelave
C) Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane ter ohranjanje kulturne krajine,
ki so območja:
- (6) manjših zaplat, (7) posebna območja.
Znotraj teh območij se opredeli dodatni obseg TVKZ. Spodbuja se razvoj kmetijstva v
funkciji ohranjanja poselitve in ohranjanja kulturne krajine.
D) Ostala območja, ki so območja:
- (8) obvodnega prostora, (9) gozda in območja nad gozdno mejo, (10) urbanih območij.
Znotraj teh območij se opredeli obrobni obseg TVKZ. Spodbuja se ohranjanje kmetijstva v
funkciji ohranjanja kulturne krajine in biotske pestrosti.
23/35
5 DOLOČITEV STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA
KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE (2)
24/35
6 PRIPOROČILA ZA DOLOČITEV PREDLOGA OBMOČIJ TVKZ (strokovne podlage)
Tipi območij:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
veliki ravninski kompleksi treh podtipov - A, B in C (1),
širše izravnave (2),
ožje izravnave (3),
izmenjave ožjih izravnav in zaplat (4),
večje zaplate (5),
manjše zaplate (6),
posebna območja (7),
gozdovi in območja nad gozdno mejo (8),
vodni in obvodni prostori (9),
urbano (10).
25/35
1.A VELIKI RAVNINSKI KOMPLEKSI "A"
Izrazito ravninska območja sklenjenih
kmetijskih površin velikega obsega. Hkrati
območja največje zgostitve poselitve,
največjih razvojnih pritiskov in omejitev
zaradi varovanja vodnih virov.
Tla so se razvila na različnih rečnih sedimentih
(aluvijalnih nanosih). Večinoma prevladujejo
zelo kakovostna tla, z veliko boniteto.
Dravsko polje
Možna je najširša kmetijska pridelava v poljedelskem ali poljedelsko zelenjadarskem
kolobarju. Značilne so velike sklenjene obdelovalne površine, kjer je v veliki meri zaradi
razpoložljivega vodnega vira možna vzpostavitev namakanja na večjih sklenjenih
površinah.
Območja izjemnega pomena zaradi ugodnih talnih in reliefnih značilnosti in možnosti
ekonomsko učinkovite kmetijske pridelave. Jedro TVKZ na ravni države.
Priporočila določanja TVKZ:
TVKZ se opredeli v največjem možnem obsegu, vendar upoštevajoč realne razvojne
potrebe, ki jih ni moč realizirati drugje kot v okviru teh območij - širitev razvojno vodečih
poselitvenih središč, selitev oziroma širitev kmetijskih gospodarstev, umestitev linijskih
infrastrukturnih objektov in drugih posegov državnega pomena.
26/35
4. IZMENJAVA OŽJIH IZRAVNAV IN ZAPLAT
Gričevnat svet s kmetijskimi zemljišč v dnu dolin,
pobočjih in grebenskih izravnavah. Poselitev
raznolika, na kraškem svetu predvsem gručasta, v
goricah severozahodne Slovenije tudi zelo razpršena.
Talne značilnosti so zelo raznolike, odvisne od
kamninske osnove, in reliefa. Najdemo razvojne
stopnje tal na posamezni matični podlagi, večinoma
na različnih sedimentnih kamninah.
Kozjansko
Na lokalnih manjših izravnavah je možna pridelava vrtnin, v manjšem obsegu poljščin.
Območja so primerna za vzpostavitev trajnih nasadov, predvsem na prisojnih legah gričev.
Ta območja imajo velik potencial za kmetijstvo in pridelavo hrane, še posebej, ker je veliko
nekoč obdelanih površin (njive, trajni nasadi) zaradi zmanjševanja intenzivnosti kmetovanja
prešlo v travnike, ki jih je moč spremeniti nazaj v njive.
Priporočila določanja TVKZ:
-TVKZ se določa kot vzdolžno sklenjene površine v dnu dolin ter kot večje sklope in/ali
kontinuum sklenjenih kmetijskih površin, prednostno na reliefnih/grebenskih izravnavah.
-kot TVKZ se določa tudi (sklenjene) vinogradniške in sadjarske lege (območja trajnih
nasadov) na pobočjih, ne glede na slabšo boniteto in večjo strmino.
-potrebno se je izogibati erozijsko manj stabilnim območjem, ki so manj primerna za TVKZ
27/35
7. POSEBNA OBMOČJA
Območja, ki so po rabi praviloma sicer opredeljena
kot kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za
mokrotna tla, mokrišča, občasne vodne površine.
Prevladujejo naravne krajinske prvine.
Na teh območjih najdemo zelo redke talne tipe kot
so šotna tla in organo mineralne gleje. To so tla z
manjšim pridelovalnim potencialom (nižje bonitete)
in velikim pomenom za ohranjanje biodiverzitete.
Cerkniško jezero
To so območja, katerih kmetijsko pridelavo praviloma omejuje zastajanje vode v talnem
profilu in občasna prisotnost poplavne vode. Pridelava je dandanes praviloma ekstenzivna
in prevladujejo vlažni travniki.
Za kmetijsko pridelavo so to strateško manj pomembna območja, saj je občasna prisotnost
vode omejitveni faktor morebitne intenzifikacije kmetijske pridelave.
Priporočila določanja TVKZ:
-TVKZ se v tem območju ne določa oziroma se določa le izjemoma ali mestoma na
robovih teh območij
28/35
Predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč se določi glede na obseg in
zaokroženost ob upoštevanju naslednjih pogojev:
-boniteta zemljišč je višja od 35
-bližina vodnih virov, primernih za namakanje
-obstoj trajnih nasadov ali
-lokalne značilnosti kmetijske pridelave in rabe kmetijskih zemljišč. (ZKZ, 3.c člen)
(sektorska strokovna podlaga v postopku prostorskega načrtovanja)
29/35
6.1 Upoštevanje podatkov o tleh in značilnosti pridelave za določitev predloga TVKZ
Pogoji za določanje TVKZ
ID pogoja
1
2
3
5
6
7
8
Izjemna
Intenzivni
Opisni
kriteriji
≥ 51-60
7-11 Uvedena Delujoč
≥ 36-50
12-24
≤ 35
≥ 25
ni
3
2
1
1
1
0
0
2
0
1-20 točk
Delujoč
ni
Dobra
Zmerna
Ekstenzivni
Ostalo
ni
da
ni

7
5
3
ni


Točkovni
kriteriji
Lokalne
značilnosti
Trajni nasadi
GERK
Dejanska raba
Vodni viri
CRP V4-1066
Namakanje
KatMeSiNa
Osuševanje
KatMeSiNa
Nagib (%)
Merila za
bonitiranje
≤6
Komasacija
Bonitetne
točke
Zakon o
kmetijskih
zemljiščih
≥ 61-100
4
3
0
3
1
0
0
2
1
1
0
0
30/35
6.2 Upoštevanje podatkov o rabi prostora in varstvenih režimih za določitev predloga TVKZ
Namenska
raba
prostora in
dejanska
raba
- TVKZ prednostno območja, ki so po namenski in/ali dejanski rabi kmetijska
- najboljša kmetijska zemljišča (K1) se ne enači (avtomatično prevzame) kot
TVKZ
- stavbna zemljišča načelome ne (lahko pa izjemoma) TVKZ
- TVKZ lahko izjemoma tudi gozdna zemljišča, če so bila v preteklosti
kmetijska
- območje arheološkega parka, površine za šport in rekreacijo ipd.
ne TVKZ, četudi je (dejanska) raba kmetijska
- površine z objekti za kmetijsko pridelavo (rastlinjaki) ne TVKZ
Območja
državnih
prostorskih
načrtov
Pri propravi predloga TVKZ se upoštevajo
- Sprejeti DPN
- DPN vkjučno od fazei osnutka načrta naprej. Tudi potrjen predlog
(območje stavbnih zemljišč).
Iz območja TVKZ se izloči samo območja , ki s smatrajo kot stavbna. (npr.
cestno telo in pripadajoč zeleni pas)
Zavarovana,
varstvena in
ogrožena
območja
- Se jih praviloma ne upošteva. Predlog TVKZ je sektorska strokovna podllaga.
Usklajevanje z ostalimi sektorskimi podlagami v procesu priprave
prostorskega akta, v okviru katerega se doloći TVKZ in ostala kmetijska
zemljišča.
Izloči se območja potencialno manj primerna za kmetijsko pridelavo
(poplavna območja, območja kritično onesnaženih tal ipd.)
31/35
7 PRIPOROČILA ZA DOLOČITEV TVKZ V PROSTORSKEM AKTU LOKALNE SKUPNOSTI
Upoštevanje
Prednostno/najprej v naslednjem vrstnem redu:
členitve na
-veliki ravninski kompleksi,
ravni Slovenije -širše izravnave,
-ožje izravnave,
-izmenjave ožjih izravnav in zaplat,
-večje zaplate,
-manjše zaplate,
-posebna območja,
- gozdovi in območja nad gozdno mejo, vodni in obvodni prostor ter urbana
območja.
Princip
zaokroževanja,
obseg
zaokroženih
območij in
natančnost
razmejevanja
Območja kmetijskih zemljišč po namenski rabi prostora se delijo na
območja:
TVKZ in
ostalih kmetijskih zemljišč.
- Območje TVKZ ne more segati kot režim na druga območja namenske rabe
prostora, tudi če so ta zemljišča v dejanski kmetijski rabi (rekreacijska
območja, nezazidana stavbna zemljišča).
- Smiselno se upošteva priporočila za oblikovanje predloga TVKZ - oblikuje
se čim večja zaokrožena območja, območja čim manj dodatno drobi
zaradi drugih namenskih rab prostora.
- Določitev TVKZ in ostalih zemljišč do parcele natančno (smiselno). 32/35
Uskladitev s
poselitvenimi
območji in
gospodarsko
javno
infrastrukturo
-Izločitev površin za strateški razvoj naselij iz predloga območij TVKZ le na
osnovi kakovostnih strokovnih podlag za razvoj naselij (urbanistični načrti in
druge strokovne podlage).
- (Ne)izločanje območij iz TVKZ glede na vidik prostorasskega razvoja
občine.
- Opredeljen pojem naselja? – TVKZ določena izven njih.
- Iz TVKZ izločena gospodarska javna infrastruktura obstoječa in že
umeščena)
Upoštevanje
zavarovanih,
varstvenih in
ogroženih
območij
Izločanje TVKZ na njih načeloma, razen nekaterih izjem, ni potrebno.
TVKZ so namenjena ohranjanju naravnega vira, prednostno vezane
(potencialne) njivske površine namenjene pridelavi hrane.
Režim TVKZ ne regulira kmetijske kulture, načina pridelave, izvajanje
kmetijskih operacij ter ne negira ostalih režimov.
TVKZ ni v konfliktu z režimi npr. na:
- območjih varstva po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, kjer se
ohranja travišča - travišče se lahko ohranja še naprej, v primeru potreb pa
lahko tudi vzpostavi njivska površina;
- območjih kulturne krajine po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine, kjer se ohranja značilen krajinski vzorec, parcelna struktura aktivna kmetijska raba je na takih območjih želena;
-VVO po predpisik, ki urejajo vode. Omejuje uporabo fitofarmacevtskih
sredstev - kmetijska pridelava na teh območjih se bo prilagodila. Najožje
vodovarstveno območje se izloči iz TVKZ že po kriteriju namenske rabe. 33/35
8 POVZETEK
Določitev TVKZ pomeni varovanje naravnega resursa, ki je v Sloveniji ogrožen.
Dvostopenjski postopek določitve TVKZ:
- Uredba – določitev strateških območij (štirje tipi oz kategorije območij)
- Strokovna sektorska podlaga, ki vstopa z drugimi sektorji v proces usklajevanja
v pripravi prostorskih aktov lokalnih skupnosti (deset tipov območij
določanjaTVKZ).
Režim TVKZ ne regulira kmetijske kulture, načina pridelave, izvajanje kmetijskih
operacij, ne pomeni avtomatično intenzifikacije kmetijstva, ampak se v območjih
kulturne krajine (tudi dediščinske) lahko ohranja značilen krajinski vzorec, parcelna
struktura, naravne kulturne prvine.
Transparentna in objektivna metodologija določanja TVKZ, ki bo osnova modernim
sektorskim strokovnim podlagam v procesu sprejemanja prostorskih aktov lokalnih
skupnosti .
Nujen interdisciplinaren pristop k določitvi TVKZ – (3. c člen ZKZ).
34/35
Loški potok - širše izravnave
Hvala za pozornost!