75. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 17. februar 2016 75. redna seja Vlade RS Vlada določila besedilo predloga Sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje Vlada RS se je na današnji seji seznanila z utemeljitvijo razlogov, ki narekujejo potrebo, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje začnejo izvajati pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi. Tako je Vlada RS določila besedilo predloga Sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje in ga pošlje v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Vlada RS se je tudi seznanila s pravili delovanja Slovenske vojske. Vir: MNZ Vlada sprejela Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti. Z odlokom so se kot varne izvorne države določile: Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Kosovo, Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. Država se šteje za varno izvorni državo, če se na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da tam na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2004/83/ES in členu 9 prenovljene Direktive 2011/95/EU, ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Namen seznama varnih držav izvora je priprava na morebitno povečanje težko obvladljivega števila prošenj za mednarodno zaščito ter zagotoviti obravnavo prošenj za mednarodno zaščito v zakonsko določenih rokih. Z označitvijo nekaterih držav za varne izvorne države, bi se sistem mednarodne zaščite razbremenil tistih oseb, ki zaščite dejansko ne potrebujejo. Pri tem je potrebno poudariti, da samo dejstvo, da ima oseba državljanstvo države, ki je označena za varno izvorno državo, oziroma je imela v slednji običajno prebivališče, če gre za osebo brez državljanstva, še ne pomeni, da bo avtomatično izključena iz postopka mednarodne zaščite in potencialno statusa mednarodne zaščite. Če bi oseba uspela v postopku izkazati utemeljene razloge, da zaradi osebnih okoliščin ta država zanjo ni varna izvorna država, se koncept varne izvorne države v konkretnem primeru ne bi mogel uporabiti. V nasprotnem primeru pa bi pristojni organ imel možnost, da bi prošnjo zavrnil v pospešenem postopku. Vir: MNZ Vlada potrdila predlog sprememb Zakona o upravnih taksah Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT) in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS. S predlagano novelo ZUT se natančneje urejajo posamezna področja zakona ter njegove priloge - taksne tarife. Zaradi široke uporabljivosti priloge-taksne tarife, se te v celoti nadomeščajo z novo. Spremembe taksne tarife so v pretežni meri nastale zaradi sprememb drugih materialnih predpisov; na zadnjo spremembo ZUT je vplival Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je bila dodana tarifna števila 37.a, ki se nanaša na zaračunavanje upravne takse za izdajanje potrdil o namenski rabi zemljišča. Predlagana novela zakona vzpostavlja jasnejšo ureditev postopkov v primeru vloženih pravnih sredstev zoper izdan plačilni nalog oziroma sklep, pri čemer se z izrecno določenim pritožbenim organom povzema uveljavljena praksa obravnavanja in odločanja o pritožbi. Predlagatelj sledi pripombam upravnih organov, ki so bile v zadnjih letih podane, med drugim tudi glede določb o vračilu takse ter jih dopolnjuje in spreminja z navedbo pogojev in rokov za vložitev zahteve za vračilo takse. S predlagano spremembo se širijo oziroma natančneje opredelijo posamezne oprostitve plačila takse, kar so predlagali tudi nekateri drugi resorji in zavodi in sicer za: pravne osebe zasebnega prava za dokumente in dejanja v zvezi s pridobitvijo statusa organizacije v javnem interesu in v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu; študente iz tretjih držav, ki so prejemniki štipendije Republike Slovenije ali pa prihajajo na izmenjavo v našo državo na osnovi meduniverzitetnih sporazumov za dokumente in dejanja v zvezi z izdajo prvega dovoljenja za prebivanje iz razloga študija; tujce v postopkih za priznanje mednarodne zaščite; tujce s priznano mednarodno zaščito v RS v postopkih izdaje dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje družinskim članom idr. Prav tako se širi obseg dokumentov, ki so takse oproščeni in sicer poleg vlog in drugih dokumentov in dejanj v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike na vloge in druge dokumente v zvezi z izvajanjem ribiške politike. Prav tako se izenačuje oprostitev plačila takse za dokumente in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane žrtvam povojnega nasilja tako kot je to že doslej veljalo za žrtve vojnega nasilja, invalide in vojne veterane, idr. S predlagano spremembo ZUT in priloge, pa se po drugi strani omejuje oprostitev plačila takse in sicer zgolj za potrdila iz uradnih evidenc ki jih izda organ, po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, le neposredno ob vpisu ali izbrisu ali drugi spremembi podatka v uradni evidenci, v ostalih primerih pa nastane obveznost za plačilo upravne takse. Poleg drugih oprostitev se oprostitve plačila upravne takse ohranja za potrdila iz kazenske evidence oziroma v drugih primerih določenih z zakonom ali prilogo zakona. Novela natančneje opredeljuje ugotovitveni postopek izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila takse iz razloga slabega premoženjskega stanja. V primeru, da lahko podatke o izpolnjevanju pogojev za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah preverijo organi sami to opravijo po uradni dolžnosti. Zaradi uskladitve z materialno zakonodajo se spreminja besedilo tarifnih številk navedenih v taksni tarifi. Prav tako se spreminja višina takse, ki je po eni strani posledica sprememb pri vodenju upravnega postopka npr. s spremembo materialnega predpisa so s spremenili pogoji za odločitev v konkretni upravni zadevi oziroma postopku pred upravnim organom. Poleg tega se je predlagatelj odločil zaokrožiti višino upravnih taks zaradi olajšanega poslovanja tako za organe kot stranke. Vir: MJU Vlada sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020 Vlada RS je na današnji seji sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020. Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020 (SOPR 2016–2020) določa ključne usmeritve delovanja in razvoja obrambnega sistema Republike Slovenije v srednjeročnem obdobju. SOPR je podlaga za proračunsko načrtovanje in izdelavo poslovnih načrtov Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske ter zagotavlja zvezo med nacionalnim obrambnim načrtovanjem in obrambnim načrtovanjem v Natu in EU. Srednjeročna finančna projekcija, ki je bistvena za doseganje ustrezne razvitosti obrambnih zmogljivosti in posledično obrambne sposobnosti države v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti, zaradi potreb po uravnoteženju javnih financ in izpolnjevanja zavez v EU ter povečanega obsega porabe proračunskih sredstev za zagotavljanje notranje varnosti kratkoročno ne omogoča normalizacije razvoja obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. S tem sta neločljivo povezani tudi dinamika in uspešnost uresničevanja strateških interesov in ciljev, ki jih je država sprejela na področju nacionalne varnosti in obrambe ter izhajajo iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV), Obrambne strategije Republike Slovenije, Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReSDPRO SV 2025) ter strateških dokumentov Nata in EU. Vlada RS se bo na nacionalni ravni dejavno odzivala na varnostne izzive, s katerimi se spopada Republika Slovenija, in skrbela v okviru razpoložljivih virov za izpolnjevanje deleža, ki ga ima Republika Slovenija pri implementaciji treh ključnih nalog, opredeljenih v Strateškem konceptu Nata: kolektivni obrambi, kriznem upravljanju in kooperativni varnosti. Finančna sredstva, namenjena za investicije v modernizacijo glavne opreme Slovenske vojske, zaradi preteklih finančnih ukrepov Vlade Republike Slovenije na obrambnem področju in zaostanka v razvoju ne zadostujejo za celovito uresničitev ravni ambicij ReSDPRO SV 2025 in ciljev zmogljivosti Nata 2013 za Republiko Slovenijo do leta 2020, za kar bi obrambni sistem potreboval še dodatnih 218 milijonov evrov. Zato bo treba tudi v obdobju po letu 2020 ohraniti trend rasti obrambnih izdatkov, ki bodo omogočili razvoj ključne prioritete v razvoju obrambnih zmogljivosti, to je srednje (mehanizirane) bojne skupine. SOPR 2016–2020 tako še ne more predstavljati ustreznega planskega okvira za začetek razvoja ključnih in finančno najzahtevnejših obrambnih zmogljivosti. Republika Slovenija se bo v srednjeročnem obdobju soočala s potrebo po obsežnem angažiranju Policije in Civilne zaščite pri obvladovanju migrantskih tokov, ki presegajo njune zmogljivosti. Potrebna bo podpora Slovenske vojske, ki v mirnodobni sestavi nima na voljo dovolj sil. Izvedeni bodo potrebni ukrepi za čimprejšnje povečanje prostovoljne pogodbene rezerve v letu 2016, ki bo lahko prevzela določene redne naloge stalne sestave Slovenske vojske. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo obseg Slovenske vojske znašal do 9.100 pripadnikov, od tega 7.600 stalne in 1.500 rezervne sestave. Ob zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev se lahko poveča do ravni, določene z ReSDPRO (to je 10.000 pripadnikov). Leta 2016 bosta pripravljena predloga sprememb in dopolnitev Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, ki bosta poleg sistemskih rešitev omogočala nadaljevanje profesionalizacije in nemoteno delovanje Slovenske vojske doma in v tujini. Leta 2016 bo izveden tudi strateški pregled obrambe, ugotovitve in ukrepi pa bodo predstavljali podlago za oblikovanje skupne vizije nadaljnjega razvoja in modernizacije obrambnega sistema kot izhodišča za dopolnitev ReSDPRO SV. Obrambni izdatki in finančni viri: Skladno z Natovo metodologijo obrambni izdatki Republike Slovenije vključujejo sredstva za financiranje obrambnega sistema (upravnega dela Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske), sredstva za vojaške pokojnine, ki jih Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejema neposredno iz državnega proračuna oz. Ministrstva za finance, ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Obrambni izdatki ne vključujejo sredstev, namenjenih Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Padanje deleža obrambnih izdatkov v BDP se bo leta 2017 ustavilo pri 0,91 odstotka. V obdobju 2018–2020 se bo delež obrambnih izdatkov v BDP postopno povečeval do 1,03 odstotka BDP. V povprečju se bodo obrambni izdatki od leta 2017 medletno povečali za okoli 35 milijonov evrov in bodo leta 2020 dosegli 478 milijonov evrov, kar je 104 milijone evrov več kot leta 2017. Stroški za investicije v modernizacijo obrambnih zmogljivosti bodo v obdobju 2016–2018 še vedno neuravnoteženo in nezadostno rastli ter bodo leta 2018 dosegli štiri odstotke v strukturi obrambnih izdatkov oz. petino ciljnega deleža (20 odstotkov). V letih 2019 in 2020 se bo ta delež povečal na 9 oziroma 15 odstotkov. Stroški za osebje bodo glede na leto 2016, ko predstavljajo v strukturi obrambnih izdatkov več kot 80 odstotkov, postopno padali in bodo leta 2020 predstavljali 67 odstotkov. Leta 2020 bo razmerje med stroški za osebje, operativnimi stroški in stroški investicij znašalo 67 : 18 : 15, kar predstavlja premik v smeri ciljnega razmerja 50 : 30 : 20. Stroški za osebje bodo predstavljali največji strošek v strukturi obrambnih izdatkov. Zaradi uravnoteženja javnih financ srednjeročna finančna projekcija v letih 2016 in 2017 ne bo zagotovila minimalne nominalne rasti obrambnih izdatkov. Glede na ReSDPRO SV 2025 finančna projekcija zagotavlja nekaj več kot tretjino (40 odstotkov) potrebnih sredstev oz. okoli 145 milijonov evrov za investicije v razvoj. Dve tretjini investicijskih sredstev bo razpoložljivih šele na koncu srednjeročnega obdobja (2019–2020). Vir: MO Vlada sprejela odgovor na sklep Komisije za nadzor javnih financ Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Odgovor Vlade RS na sklep Komisije za nadzor javnih financ s 5. 2. 2016. Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je na 26. redni seji 4. 2. 2016 k točki »Prenos Save, d. d. k Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. in h Kapitalski družbi, d. d..« sprejela sklep, s katerim od Vlade Republike Slovenije zahteva, naj ji v 15 dneh od sprejema sklepa posreduje dokumente in zakonske podlage, na podlagi katerih je sprejela odločitev o odplačnem prenosu terjatev ter obveznic holdinga Sava z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding in Kapitalsko družbo. Vlada je v odgovoru razložila pravne podlage za sprejem sklepa, ki temeljijo na: − 7. členu ZUKSB in 10. členu Statuta DUTB (prečiščeno besedilo statuta, notarsko potrdilo, opr. št. SV 973/15 z dne 15. 9. 2015), skladno s katerim naloge in pristojnosti skupščine DUTB izvršuje vlada kot edini delničar; − 11. členu Statuta DUTB, ki navaja primere, v katerih odloča skupščina (primeri niso našteti taksativno, ampak z dikcijo »zlasti pa:«), pri čemer Statut v 8. točki 11. člena določa, da skupščina odloča tudi v »drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon.« Navedeno pomeni, da pridejo za odločanje skupščine v primer tudi določbe ZGD-1, ki so opisane v nadaljevanju; − sledeč 11. členu Statuta DUTB ter sledeč določbi v ZUKSB, ki napotuje na uporabo ZGD-1 v primeru, če ZUKSB ne določa drugače, sklep vlade temelji tudi na ZGD- 1 in sicer na: o 267. členu ZGD-1, ki določa, da uprava uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina. Ta člen se uporablja tudi za upravni odbor v enotirnem sistemu; o 290. členu ZGD-1, ki določa, da morajo izvršni direktorji pri opravljanju nalog upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavi skupščina družbe. Vir: MF Vlada kot skupščina soglaša s poenostavljeno pripojitvijo Factor banke in Probanke k DUTB Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina družb Factor banka in Probanka soglaša s poenostavljeno pripojitvijo obeh družb k DUTB. Obenem vlada kot skupščina DUTB soglaša s pripojitvijo Factor banke in Probanke k DUTB. Na podlagi osmega odstavka 10.a člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank lahko DUTB sodeluje pri pripojitvi kot prevzemna družba, če je družbi, ki bo prevzeta, prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali če ji je bilo to odvzeto. Če je imetnik delnic družbe, ki bo prevzeta, Republika Slovenija, izvršuje pravice, ki gredo družbeniku v tej družbi v povezavi z izvedbo pripojitve k DUTB, ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, vlada. Če je Republika Slovenija edini družbenik prevzemne družbe, izvaja vlada naloge in pristojnosti skupščine v skladu z zakonom, ki ureja delovanje vlade, pri čemer se za izvajanje nalog in pristojnosti skupščine ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede sklica skupščine, zapisnika, pravice do obveščenosti ter priprave in izvedbe skupščine, ki bo odločala o soglasju za pripojitev. Poenostavljena pripojitev ne pomeni, da bo pripojitev izvedena nepregledno ampak ravno nasprotno. Pripojitev bo namreč temeljila na zadnjih revidiranih računovodskih izkazih. Obe banki, to je Factor banka in Probanka sta namreč v skladu s 68. členom ZGD-1 pripravili revidirano zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve (1. 1. 2016) ter revidirano letno poročilo za leto 2015. V zvezi z revidiranim zaključnim poročilom, ZGD-1 izrecno določa, da morajo sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno družbo, biti ovrednotena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Iz navedenega sledi, da je znano in revidirano finančno stanje obeh bank, ki se pripajata k DUTB na dan bilančnega presečnega dneva združitve. Poenostavljena pripojitev le pomeni, da ni potrebno izdelati poročila poslovodstva, vmesne bilance ter revizije pripojitvene pogodbe. V zvezi z vmesno bilanco poudarjamo, da tudi sicer ne bi bila obvezna, saj ni izpolnjen pogoj iz 4. točke drugega odstavka 586. člena ZGD-1, ki pove, kdaj je vmesno bilanco potrebno pripraviti. Vmesno bilanco je namreč potrebno pripraviti le, če se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi. Navedeno v pripojitvah, ki sta predmet tega sklepa, ni podano. V zvezi s poročilom poslovodstva in revizijo pripojitvene pogodbe poudarjamo, da je njun namen zagotoviti, da je menjalno razmerje med delnicami prevzete in prevzemne družbe ustrezno. To izhaja iz določb 582. in 583. člena, ki kot vsebino revizije in poročila poslovodstva določata utemeljitev oziroma preizkus menjalnega razmerja. Ker iz obeh pogodb o pripojitvi izhaja, da prevzemna družba delničarjem prevzetih družb ne bo zagotovila delnic, določitev menjalnega razmerja ni potrebna. Ker slednjega ni, torej tudi ni mogoča njegova revizija. Ker revizija ni mogoča, njena izvedba tudi ni smiselna oziroma je sploh ni mogoče izvesti. Odsotnost menjalnega razmerja je posledica dejstva, da je država edini imetnik delnic vseh družb udeleženih v pripojitvi. To pa pomeni, da zaradi pripojitve niti teoretično ne more priti do sprememb v strukturi delničarjev. Odsotnost menjalnega razmerja je sicer posledica 589. člena ZGD-1. Pri tem poudarjamo, da odsotnost menjalnega razmerja ne pomeni, da finančni položaj Factor banke in Probanke v trenutku pripojitve ni znan. Finančni položaj namreč ne izhaja iz menjalnega razmerja temveč iz revidiranih poročil. Finančni položaj Factor banke na dan 31. 12. 2015: - razlika med sredstvi in obveznostmi banke je znašala 1.325 tisoč EUR. Skupna sredstva banke so znašala 195.782 tisoč EUR, obveznosti pa 194.457 tisoč EUR. Finančni položaj Probanke na dan 31. 12. 2015: - skupna sredstva banke so znašala 221.055 tisoč EUR, obveznosti pa 230.978 tisoč EUR. Na osnovi pregleda vseh relevantnih listin, vključno z revidiranim letnim poročilom za leto 2015 in revidiranim medletnim poročilom prevzete družbe na dan 1. 1. 2016, po pridobitvi vseh potrebnih informacij in podatkov, ki vplivajo na pripojitev ter analizi razlogov in posledic pripojitve, Svet Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke in Probanke ocenjuje, da sta predmetni pripojitvi ekonomsko smotrni za Republiko Slovenijo, kot edinega lastnika obeh družb, saj se s pripojitvijo zagotavlja racionalizacija poslovanja, predvsem pa pripojitev pomeni daljši čas unovčevanja premoženja prevzetih družbe in s tem višji iztržek in manjšo verjetnost za dodatno kapitalsko breme za edinega lastnika. Svet Banke Slovenije tako ocenjuje, da je predlagana pripojitev pravno in ekonomsko utemeljena ter ugotavlja, da dosedanji postopki pripojitve potekajo skladno z določili ZGD-1. Vir: MF Slovenske železnice oproščene plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016 Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da je Družba Slovenske železnice, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d. o. o., oproščena plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016 (z veljavnostjo od 13. 12. 2015 do 10. 12. 2016), ki se nanaša na opravljanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Višino uporabnine je določila Javna agencija za železniški promet RS in jo plačujejo prevozniki za uporabo javne železniške infrastrukture v Sloveniji. Namenjena je kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca javne železniške infrastrukture. Vlada Republike Slovenije, kot naročnik obvezne gospodarske javne službe, je sklenila z izvajalcem SŽ-Potniški promet, d. o. o. Pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu za obdobje 2010-2019. Na podlagi pogodbe zagotavlja naročnik izvajalcu del sredstev iz državnega proračuna za njeno izvajanje, v obliki nadomestila. V kolikor bi se izvajalcu zaračunala uporabnina, bi to vplivalo na povečanje njegovih stroškov, ki predstavljajo osnovo za izračun neto finančnega učinka oziroma nadomestila, to pa bi zahtevalo dodatno povečanje proračunskih sredstev za izplačilo nadomestila v tekočem letu. Izvajalec obvezne gospodarske javne službe, SŽ-Potniški promet, d.o.o., je na podlagi vloge zaprosil za oprostitev plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016. Ministrstvo za infrastrukturo ja v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči Ministrstvu za finance posredovalo priglasitev dopolnitve in prejelo z njihove strani mnenje o skladnosti. Oprostitev plačila uporabnine pa ne velja za tržne prevoze, katerih naročila tras potekajo skladno z željo posamezne stranke in ne sodijo v okvir obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Plačilo uporabnine je za tržne prevoze obvezno, tako za nacionalnega, kakor tudi tuje prevoznike. Vir: MzI Vlada dala predhodno soglasje za ustanovitev invalidskega podjetja Vlada RS je na današnji redni sprejela sklep o podelitvi predhodnega soglasja družbi SOCIALNA EKONOMIJA, RAZVOJ IN RAZISKAVE, d.o.o. (SOC - EKO d.o.o.), da lahko posluje kot invalidsko podjetje. Družba SOC - EKO d.o.o., je pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložilo vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja. Vlogi so priložili analizo upravičenosti ustanovitve invalidskega podjetja, poslovni načrt za tri leta, predstavitev družbe, program in bilance, opise kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev delovanja načrtovanega invalidskega podjetja s finančnimi projekcijami poslovanja. V načrtovanem invalidskem podjetju je trenutno zaposlenih 5 delavcev, od tega 3 invalidi, prav tako je družba že v celotnem letu 2015 izpolnjevala kadrovske pogoje za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Glavna dejavnost načrtovanega invalidskega podjetja je dejavnost izvajanja socialnih programov, sortiranje, kontrola, sestavljanje in pakiranje izdelkov iz plastike, dodelava tuljavnikov, izdelava in montaža enostavnih izdelkov iz kovine, izdelava izdelkov iz kartona, sitotisk, lasersko graviranje in razrez ter razvoj lastnih izdelkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi pregleda vloge in opravljenega pregleda v načrtovanem invalidskem podjetju ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 53. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Gospodarska družba, ki izpolnjuje pogoje iz 53. člena ZZRZI, lahko začne poslovati kot invalidsko podjetje, ko pridobi status invalidskega podjetja. Status invalidskega podjetja gospodarski družbi z odločbo podeli minister, pristojen za invalidsko varstvo, po pridobitvi predhodnega soglasja Vlade Republike Slovenije. Vir: MDDSZ Vlada sprejela Posamezni program prodaje terjatve RS do družbe Valji Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Posamezni program prodaje terjatve Republike Slovenije do družbe VALJI. Terjatev Republike Slovenije do družbe VALJI izhaja iz unovčenega jamstva Republike Slovenije na podlagi Pogodbe o jamstvu po kreditni pogodbi, ki ju je družba prejela na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in znaša skupaj po obeh kreditnih pogodbah 1.559.238,18 EUR. Družba je zaradi splošne gospodarske krize in poglobljene slabe situacije v metalurškoželezarski industriji v povezavi z upadom naročil, prišla v likvidnostne težave, ki so jih poskušali rešiti finančni upniki (banke). Zaradi neenakopravne obravnave upnikov je bil proces prestrukturiranja zaustavljen, banke pa so odpovedale kreditne pogodbe in dogovorile prodajo terjatev in s tem podjetja. V primeru, da do prodaje družbe ne pride, sledi stečaj, ki bi bil za koroško regijo in Republiko Slovenijo neugoden. Vir: MF Republika Slovenija načeloma podpira osnutek uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu Vlada RS je sprejela danes sprejela stališče, da Republika Slovenija načeloma podpira osnutek uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Predlog sledi konceptu delovanja enotnega notranjega trga EU kot območja brez notranjih meja in odpravlja ovire čezmejne prenosljivosti storitev dostopa do spletnih vsebin, kar predstavlja veliko pridobitev za potrošnike. Pri nekaterih členih predloga pa Slovenija potrebuje od Evropske komisije dodatna pojasnila oziroma natančnejše opredelitve pojmov. Cilj tega predloga je odpraviti ovire za čezmejno prenosljivost, da bi se lahko potrebe uporabnikov učinkoviteje izpolnile, ter spodbujati inovacije v korist potrošnikov, ponudnikov storitev in imetnikov pravic. Predlog uvaja skupni pristop na ravni EU in ohranja visoko raven zaščite za imetnike pravic. S tem prispeva k delovanju notranjega trga kot območja brez notranjih meja, kjer se zagotavlja svoboda opravljanja in uporabe storitev. Predlog je ena prvih pobud v okviru strategije za enotni digitalni trg, katere cilj je oblikovanje notranjega trga za digitalne vsebine in storitve. Odpravljanje ovir za čezmejno prenosljivost je prvi pomemben korak k odpravi konkretne ovire za čezmejni dostop do vsebin in je pomemben za potrošnike. Vlada bo predlog stališča Republike Slovenije poslala v odločanje Državnemu zboru RS. Vir: MGRT Vlada sprejela stališče do predloga direktive glede spremembe obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja. Republika Slovenija podpira namene in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Predlog direktive sledi že sprejetim mednarodnim rešitvam na področju preprečevanja zniževanja davčne osnove in preusmerjanja dobička v delu, ki se nanašajo na implementacijo standarda glede izmenjave poročil po državah (CbCR). Republika Slovenija podpira rešitve, ki bodo administrativno enostavne in bodo sledile določbam OECD večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o poročanju po državah (MCAA CbC), ki ga je Republika Slovenija podpisala 27. januarja 2016, v Parizu. Republika Slovenija si bo prizadevala tudi za izpolnitev časovnice določene s strani predsedstva, ki želi doseči dogovor do sredine marca 2016. Namen spremembe Direktiva 2011/16/EU je nadaljevanje zagotavljanja celovitega in učinkovitega upravnega sodelovanja med davčnimi upravami z zagotavljanjem obvezne avtomatične izmenjave informacij, ki so vključene v poročilu po državah. Predlog direktive načeloma določa, da krovna matična družba, v državi, v kateri je davčni rezident v roku 12 mesecev po koncu davčnega leta predloži poročilo po državah, pri čemer država v določenem roku, slednjega avtomatično izmenja z vsemi drugimi državam, v katerih je ena ali več oseb v sestavi (podjetja ali poslovne enote) mednarodne skupine podjetij, rezident za davčne namene. Poročilo po državah se bo prvič izmenjalo v letu 2018 za poslovno leto 2016. Vir: MF Vlada določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem. V skladu z 10. členom Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem, sklenjenega v Monaku 24. novembra 1996, sta pogodbenici sporazuma Španija in Portugalska predlagali spremembe sporazuma, in sicer razširitev območja sporazuma z dosedanjega dela vod pod njuno jurisdikcijo na celotne vode v Atlantskem oceanu pod njuno jurisdikcijo (razen Azorov, Madeire in Kanarskih otokov). Pogodbenici sta pojasnili razloge za predlagane spremembe, zlasti sta poudarili boljše doseganje ciljev sporazuma. Tam živeče populacije kitov in delfinov so namreč glede na znanstvene ugotovitve bolj povezane s sredozemskimi kot severnomorskimi populacijami. Pogodbenice sporazuma so nato te spremembe soglasno sprejele na zasedanju pogodbenic v Monaku leta 2010 (resolucija 4.1). Namen sporazuma je ohranjanje populacije kitov in delfinov kot sestavnega dela morskega ekosistema v dobro sedanje in prihodnjih generacij. Gre za selitvene vrste, ki živijo na velikem območju, zato je njihova ohranitev v interesu mednarodne skupnosti in je potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje. Spremembe sporazuma ne vplivajo na aktivnosti za ohranjanje kitov in delfinov ter morskega okolja v Republiki Sloveniji, pomenijo pa načelno priznanje prizadevanjem Španije in Portugalske za ohranjanje sredozemskih populacij kitov in delfinov, ki se zadržujejo tudi na atlantskem območju ob Sredozemskem morju. Sprejetje sprememb sporazuma, za katere si zelo prizadeva Kneževina Monako, ki je depozitar sporazuma, Republiko Slovenijo še naprej uvršča med sredozemske države, ki so dejavne pri ohranjanju morskega okolja, in omogoča nadaljnjo finančno podporo Kneževine Monako slovenskim prizadevanjem za ohranjanje morskega okolja. Vir: MZZ Vlada ratificirala Memorandum o soglasju med Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo o ustanovitvi, upravljanju in delovanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Zveznim ministrstvom za obrambo Zvezne republike Nemčije in Ministrstvom za obrambo Italijanske republike o ustanovitvi, upravljanju in delovanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Z ustanovitvijo Natovega COGB, ki ima sedež v Poljčah, bo Slovenija skupaj z nekaterimi članicami Nata (Hrvaško, Nemčijo in Italijo) kot državami sponzorkami postala nosilka pri obravnavi in razvoju zmogljivosti gorskega bojevanja v Natu. Center je namenjen povečanju in izboljšanju zmogljivosti za gorsko bojevanje, usposabljanju in urjenju posameznikov in enot, podpori razvoju doktrine, učenju iz izkušenj in raziskavam ter določanju standardov. V Natovem COGB lahko sodelujejo le države članice Nata, druge partnerske države pa v omejenem obsegu v njem lahko sodelujejo na podlagi tehničnega dogovora, ki ga podpišejo z državami udeleženkami. Kot prva partnerska država se je centru 21. 9. 2015 pridružila Avstrija. Operativni memorandum vsebuje določbe, ki natančneje urejajo ustanovitev in delovanje Natovega COGB, od finančnih določb in delitvene formule stroškov do kadrovske popolnitve mest, opreme in infrastrukture, določa organizacijsko strukturo in organe (direktor, usmerjevalni odbor), program dela, podporo Slovenije kot nosilne države, obveznosti držav sponzork in morebitni pristop novih udeleženk. Vir: MZZ Vlada ratificirala Memorandum o soglasju med Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo in Poveljstvom vrhovnega poveljnika za preoblikovanje o funkcionalnih razmerjih Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Zveznim ministrstvom za obrambo Zvezne republike Nemčije in Ministrstvom za obrambo Italijanske republike ter Poveljstvom vrhovnega poveljnika za preoblikovanje o funkcionalnih razmerjih Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Z ustanovitvijo Natovega COGB, ki ima sedež v Poljčah, bo Slovenija skupaj z nekaterimi članicami Nata (Hrvaško, Nemčijo in Italijo) kot državami sponzorkami postala nosilka pri obravnavi in razvoju zmogljivosti gorskega bojevanja v Natu. Center je namenjen povečanju in izboljšanju zmogljivosti za gorsko bojevanje, usposabljanju in urjenju posameznikov in enot, podpori razvoju doktrine, učenju iz izkušenj in raziskavam ter določanju standardov. V Natovem COGB lahko sodelujejo le države članice Nata, druge partnerske države pa v omejenem obsegu v njem lahko sodelujejo na podlagi tehničnega dogovora, ki ga podpišejo z državami udeleženkami. Kot prva partnerska država se je centru 21. 9. 2015 pridružila Avstrija. Funkcionalni memorandum kot drugi ustanovitveni akt ureja usklajevalno vlogo Nata (Poveljstva za preoblikovanje – ACT) pri delu Natovega COGB. V funkcionalnem memorandumu so podrobneje določeni odgovornosti Natovega COGB in Poveljstva za preoblikovanje, način usklajevanja prošenj ter sodelovanje pri izvajanju programa dela, urejena so finančna vprašanja ter področji varnosti in ravnanja s tajnimi podatki. Vir: MZZ Informacija o podpisu Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in NetHope Europe Refugee Coordination pri vzpostavitvi brezžičnih dostopov v internetno omrežje v začasnih nastanitvenih centrih za migrante Vlada RS se je na seji 17. februarja seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in NetHope Europe Refugee Coordination pri vzpostavitvi brezžičnih vstopnih točk v internetno omrežje in postavitvi polnilnih postaj za mobilne naprave v začasnih nastanitvenih centrih za migrante v Republiki Sloveniji. Namen sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in NetHope je oblikovanje okvira sodelovanja ter določitev vloge in odgovornosti strank sporazuma. Cilj tega sporazuma je zagotavljanje kakovostnih pogojev za začasno nastanitev beguncev in migrantov v začasnih nastanitvenih centrih v Republiki Sloveniji. Vloga Ministrstva za obrambo je začasno hraniti opremo, ki jo bo NetHope poslal Republiki Sloveniji z namenom vzpostavitve brezžičnih vstopnih točk v internetno omrežje v Republiki Sloveniji za čas postavitvene faze, ter omogočiti vzpostavitev brezžičnih vstopnih točk v internetno omrežje in postavitev polnilnih postaj za mobilne naprave v nastanitvenih centrih za migrante v Republiki Sloveniji. Vloga NetHope je posredovati Ministrstvu za obrambo tehnične podatke o omrežni opremi, prav tako je NetHope odgovoren tudi za kakovost storitve in nadzor internetnega prometa na vstopnih točkah. NetHope nosi vse stroške, povezane z vzpostavitvijo vstopnih točk in najemom komunikacijskih povezav, oziroma stroške dostopa do internetnega omrežja in stroške, povezane s postavitvijo polnilnih postaj za mobilne naprave. Vir: MO Vlada se je seznanila s poročilom kontaktne točke Slovenije za odgovornost zaščititi za leto 2015 Vlada RS se je seznanila s poročilom kontaktne točke Republike Slovenije za odgovornost zaščititi (R2P) za leto 2015. Uveljavljanje načela odgovornost zaščititi (R2P) uživa podporo Slovenije že deset let, kar se odraža tudi v letu 2015 sprejeti zunanjepolitični deklaraciji in strategiji Republike Slovenije. Slovenija v skladu s svojimi zunanjepolitičnimi prioritetami posveča posebno pozornost vprašanjem spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega pravosodja in preventivne diplomacije, vključno z aktivnostmi in delovanjem kontaktne točke za R2P. Leto 2015 je bilo za koncept R2P še posebej pomembno, saj je potekala obeležitev desete obletnica od njegove potrditve s strani voditeljev držav članic OZN na Vrhu OZN leta 2005. Ob deseti obletnici koncepta so potekale številne razprave o dosedanjih dosežkih in izzivih pri njegovi operacionalizaciji v prihodnje. Izpostavilo se je, da je ključno preprečevanje, zgodnje opozarjanje in hitro posredovanje. Vsaka posamezna država ima odgovornost zaščititi prebivalstvo pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini zoper človečnost. Mednarodna skupnost ima tudi odgovornost, da prek OZN uporabi primerna diplomatska, humanitarna in ostala miroljubna sredstva, da bi pomagala državam zaščititi civilno prebivalstvo. Slovenija je bila pri uveljavljanju koncepta R2P v letu 2015 dejavna na mednarodni in nacionalni ravni. Kontaktna točka za R2P in diplomatski predstavniki Slovenije so aktivno sooblikovali stališča EU ter sodelovali v teh razpravah z Globalnim centrom za R2P in v okviru Skupine prijateljev za R2P. Podporo konceptu R2P so izražali najvišji slovenski predstavniki v številnih mednarodnih nastopih, bilateralnih kontaktih in na multilateralnih srečanjih, s posebnim poudarkom na pomenu preventivnega delovanja in implementacije. Glavne aktivnosti na področju R2P v letu 2015 so bile: organizacija drugega regionalnega srečanja evropskih kontaktnih točk za R2P (21.4.2015) in mednarodne konference "Pravice za mir: izzivi in priložnosti" v Sloveniji (22.4.2015); udeležba ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca na 8. ministrskem zasedanju za R2P v New Yorku (30.9.2015); udeležba državne sekretarke ministrstva za zunanje zadeve Darje Bavdaž Kuret na odprti razpravi v Varnostnem svetu OZN o ženskah, miru in varnosti ter splošni razpravi v 3. odboru na temo o napredku žensk in pravicah otrok ter srečanji s posebnim svetovalcem Generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida dr. Adamo Diengom in z direktorjem Globalnega centra za R2P dr. Simonom Adamsom v New Yorku (12 - 15.10.2015); Okrogla miza z naslovom "Pravica do uporabe veta v R2P situacijah" na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (26.10.2015); udeležba kontaktne točke RS za R2P na Lemkin seminarju v Auschwitzu na povabilo "Auschwitz Institute for Peace and Reconciliation" (8. - 14.11.2015); organizacija obeležitve Mednarodnega dne spomina in dostojanstva žrtev genocida ter preprečevanja tega zločina v sodelovanju s Pravno fakulteto UL. V sklopu tega je bila na Pravni fakulteti organizirana okrogla miza z naslovom: "Pomen prevencije pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic" (9.12.2015). Slovenija bo opozarjala na koncept R2P tudi kot članica Sveta OZN za človekove pravice (2016-2018). Svet OZN za človekove pravice, s svojimi mehanizmi (univerzalni periodični pregled, posebni poročevalci, preiskovalne komisije in resolucije), predstavlja sistem zgodnjega obveščanja in opozarjanja ter lahko zato, skupaj z drugimi pogodbenimi telesi, vidno prispeva k bolj učinkovitemu izvajanju koncepta R2P. Vir: MZZ Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih Vlada RS je sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih in ga poslala v Državni zbor. Vlada je v svojem mnenju uvodoma poudarila, da zakon v novem 86. a členu ne spreminja že leta 2006 določene višine deležev predvajanja slovenske glasbe, ki za programe zasebnih izdajateljev znaša 20 odstotkov, za programe posebnega pomena 25 odstotkov in za programe RTV Slovenija 40 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe. Vlada je jasno poudarila, da je glavni namen zakona predvajanje deleža slovenske glasbe v višini, blizu predpisanim kvotam, tudi podnevi med 6. in 19. uro, in s tem omogočanje njene dostopnosti prebivalstvu. Nekateri radijski programi namreč zakonsko obveznost predvajanja slovenske glasbe zagotavljajo predvsem v nočnem oddajnem času, s čimer izigravajo jasen namen zakona, ki je v tem, da je slovenska glasba v največji meri dostopna poslušalcem. Vlada je v zadevnem mnenju kot neutemeljene zavrnila vse pomisleke Državnega sveta o domnevni vprašljivosti novih ukrepov glede sorazmernosti delovanja medijev, avtonomije urednikov in avtorjev, svobode izražanja in svobodne gospodarske pobude. Vlada je pojasnila, da je namen zakona zagotavljanje javnega interesa na področju medijev, saj se z novimi ukrepi na področju predvajanja slovenske glasbe zagotavlja zaščita in promocija slovenske glasbene ustvarjalnosti, ohranitev slovenske kulturne in nacionalne identitete ter zaščita prebivalstva pred zapostavljanjem slovenskega jezika. Ker gre v teh primerih vsekakor za ustavno dopustne oziroma legitimne cilje, so ukrepi, ki jih določa novi 86.a člen zakona, tudi v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. O nesorazmernosti posegov pa tudi ni mogoče govoriti zato, ker predpisana kvota slovenske glasbe, ki je zakon ne spreminja, jasno kaže, da je večinski oziroma znatnejši del glasbenega oddajnega časa še vedno rezerviran za tujo glasbeno ustvarjalnost. Novi ukrepi pa tudi nikakor ne vplivajo na dejstvo, da bodo glasbeni uredniki še vedno povsem samostojno odločali o tem, s katerimi slovenskimi skladbami izpolniti kvoto. Vlada je v zvezi s tem tudi opozorila na dejstvo, da so (nacionalne) programske kvote uveljavljene tudi na drugih področjih ustvarjanja, recimo pri evropskih avdiovizualnih delih. Podobne glasbene kvote pa poznajo tudi številne evropske in druge države po svetu. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da radijski programi za razširjanje svojih programov uporabljajo javne frekvence, ki predstavljajo javno dobro, za katero pa Ustava določa, da se lahko na njem pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon. Glede na vse navedeno je Vlada v svojem mnenju v celoti utemeljila, da so zakonski ukrepi na področju predvajanja deležev slovenske glasbe nujni, primerni za dosego zasledovanih ciljev in tudi sorazmerni s pozitivnimi učinki, ki jih bodo zadevni ukrepi prinesli, zato o kakršnihkoli nedopustnih posegih v ustavno varovane pravice medijev ni možno govoriti. Vlada je v svojem mnenju odgovorila tudi na pomisleke Državnega sveta glede vprašljivosti vzpostavitve evidence novejših slovenskih skladb, in sicer bo zadevna evidenca avtomatizirana in brez dodatnih stroškov za avtorje oziroma izvajalce. Ne nazadnje pa je Vlada ponovno odgovorila tudi na nekatere pomisleke v zvezi z ureditvijo področja nadzora ter hrambe posnetkov in podatkov o predvajanih programskih vsebinah, podanih v okviru obravnave zakona v Državnem svetu. Vlada je zlasti poudarila, da gre pri tej rešitvi le za poenotenje postopkov v zvezi s televizijskimi programi iz Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, in da je nova ureditev v celoti usklajena z nacionalnim regulatorjem, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. Nova ureditev nadzora je tudi povsem v skladu z zakonodajo s področja inšpekcijskih ukrepov in prekrškov, kar se tiče same obveznosti hrambe in vodenja podatkov o predvajanih programskih vsebinah pa so neutemeljene navedbe o izjemnih stroških, ki naj bi pri tem nastali za radijske postaje. Glede na navedeno je zato Vlada Republike Slovenije predlagala Državnemu zboru, da pri ponovnem odločanju podpre sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih. Vir: MK Vlada sprejela opredelitev do sklepa Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora RS glede črpanja sredstev kohezijske politike 2014–2020 Vlada RS je sprejela opredelitev do sklepa Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora RS, ki se nanaša na črpanje sredstev kohezijske politike 2014–2020, in jo bo posredovala Državnemu zboru RS. Komisija Državnega zbora RS za nadzor javnih financ je 4. junija 2015 na svoji 14. redni seji sprejela sklep, s katerim je pozvala Vlado RS, da glede na zakonske rešitve poveča učinkovitost in zagotovi ustrezno časovno usklajenost črpanja sredstev kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Na sami seji Komisije je Vlada RS že podala informacijo o stanju na področju izvajanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, na kateri je poudarila, da so se v letih 2014 in 2015 izvajali trije paralelni procesi: intenzivno izvajanje vseh treh operativnih programov evropske kohezijske politike obdobja 2017–2013; priprava programskih dokumentov evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in priprava normativnega okvira za izvajanje Operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Vlada RS se zaveda pomembnosti evropske kohezijske politike, zato na tri mesece pristojnemu odboru Državnega zbora poroča o napredku na tem področju. V ta namen so pripravljena poročila o črpanju, ki so bila do konca leta 2015 osredotočena na obdobje 2007– 2013. To obdobje se je z letom 2015 z vidika izvajanja operativnih programov tudi zaključilo. Vlada namerava ohraniti prakso rednega poročanja o napredku na področju evropske kohezijske politike tudi za obdobje 2014–2020. Sama poročila se do sedaj niso posebej osredotočala na izvajanje evropske kohezijske politike obdobja 2014–2020, razen v delu tako imenovanih 11 okoljskih projektih, ki so zvezno prešli iz obdobja 2007–2013 v obdobje 2014– 2020. Problematika 11 okoljskih projektov je bila v četrtletnih poročilih predstavljena. Sistem izvajanja Operativnega programa v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta je postavljen in se, ko je to potrebno, sproti prilagaja. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja je med drugim resorje pozvala, da naredijo prvo oceno postavljenega sistema. V teku je tudi nova sprememba izvedbenega načrta operativnega programa, ki se pripravlja v skladu z evropskim semestrom priprave proračuna RS. Vir: SVRK Vlada sprejela poročilo o realizaciji sklepa odbora DZ glede DUTB Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o realizaciji sklepa, ki sta ga Odbor za finance in monetarno politiko in Komisija za nadzor javnih financ sprejela na 2. nujni seji, 18. 2. 2015, ob obravnavi točke dnevnega reda »Problematika delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., predvsem glede prodaje terjatev in deležev v podjetjih brez potrjenega poslovno-finančnega načrta s strani Vlade Republike Slovenije«. Vlada Republike Slovenije Komisiji za nadzor javnih financ pojasnjuje, da je bil decembra 2015 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A). Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). To je bilo doseženo z jasno prepovedjo, da bi ministrstvo za finance usmerjalo delovanje DUTB pri posameznih poslovnih odločitvah, ter z abstraktno opredelitvijo poslov, ki jih DUTB lahko sklepa. Nadalje je ZUKSB-A določil, da mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje. Vir: MF Vlada sprejela poročilo o realizaciji sklepov komisije DZ glede delovanja Banke Slovenije Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o realizaciji sklepov, ki jih je Komisija za nadzor javnih financ sprejela na 3. nujni seji, 13. 2. 2015 ob obravnavi točke dnevnega reda »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«. Vlada Komisiji za nadzor javnih financ pojasnjuje, da režim ugotavljanja odgovornosti guvernerjev sledi Statutu ESCB in ECB. V zvezi z ugotavljanjem odgovornosti pojasnjujemo, da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolegijski organ in ne njegovi posamezni člani. Hkrati tudi opozarjamo, da Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1) določa, da so Banka Slovenije in člani njenih organov odločanja neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli organov niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve. Navedeni določbi seveda ne preprečujeta, da bi se ugotavljala odgovornost Banke Slovenije in članov njenih organov. V zvezi z ugotavljanjem odgovornosti je treba spoštovati drugi odstavek 14. člena Statuta ESCB in ECB. Njegov namen, kot je razviden iz mnenj ECB, je preprečiti organom, ki sodelujejo pri imenovanju guvernerjev, zlasti vladi ali parlamentu, da bi diskrecijsko odločali o razrešitvi guvernerja, kar bi bilo v nasprotju z načelom osebne neodvisnosti članov organov odločanja NCB. To pomeni, da morajo biti kakršne koli določbe o ugotavljanju odgovornosti v skladu s členom 14.2 Statuta ESCB in ECB ali pa jih ne bi smelo biti. V zvezi z odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora poslovnih bank pojasnjujemo, da je na podlagi Zakon o bančništvu (ZBan-2) Banka Slovenije sprejela Sklep o uporabi Smernic organa EBA o notranjem upravljanju. S tem sklepom so bile v slovenski pravni red prenesene smernice EBA, ki določajo dolžnosti članov poslovodnih in nadzornih organov bank. Na podlagi navedenega sklepa so dejanja, ki jih zahtevajo smernice EBA, postala obvezna, njihova opustitev pa pomeni opustitev dolžnega ravnanja, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost. Upoštevajoč navedeno, bo vlada v treh mesecih po izvedeni 25. seji Komisije za nadzor javnih financ Državnemu zboru poslala predlog sprememb zakonodajnega okvira, ki bo jasno določil okvire revizije delovanja Banke Slovenije s strani računskega sodišča. Glede izvedbe izredne revizije procesa dokapitalizacije bank in vseh ukrepov Banke Slovenije ter Vlade Republike Slovenije v zvezi z dokapitalizacijami bank, likvidacijo Probanke in Factor banke ter izbrisi delnic in obveznic (podrejenih in hibridnih) v obdobju 2010–2014 Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da bo pravna podlaga za to Zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena (ZSPPDP). Predlog zakona je vložen v parlamentarni postopek in je trenutno v drugi obravnavi. Vir: MF Vlada podala odgovor na poslansko pobudo Jožefa Horvata v zvezi z izgradnjo skupne moderne vinske kleti v Lendavi Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko pobudo Jožefa Horvata v zvezi z izgradnjo skupne moderne vinske kleti v Lendavi. Poslanec Jožef Horvat je na Vlado RS naslovil pobudo v kateri predlaga, da se na seji odpre razprava o izgradnji skupne moderne vinske kleti v Lendavi za potrebe slovenskih in madžarskih vinogradnikov (županija Zala). Poudaril je tudi, da bi se z vzpostavitvijo organiziranega odkupa in predelave grozdja v moderni tehnološki vinski kleti zagotovo prekinil proces krčenja vinogradov. Vlada RS mu odgovarja, da je na območju vinorodnega podokoliša Lendava v Register kmetijskih gospodarstev vpisanih 209 ha vinogradov, po podatkih zajema rabe kmetijskih zemljišč pa je na tem območju slabih 300 ha vinogradov. V Programu razvoja podeželja 2014 – 2020 sofinanciranje kolektivne naložbe v okviru podukrepa 4.2. podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ni predvideno. Naložba večih vinogradnikov v skupno vinsko klet v okviru tega podukrepa ni upravičen strošek. Investicijo v izgradnjo vinske kleti z vso pripadajočo kletarsko opremo pa je v okviru tega istega podukrepa možno sofinancirati gospodarski družbi. Upravičenec do podpore bi bilo ustanovljeno podjetje, ki bi ga skupaj ustanovili slovenski in madžarski vinogradniki. Podjetje mora imeti sedež v RS in se mora ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, v tem primeru pridelavo grozdja in vina. Stopnja sofinanciranja za tovrstno naložbo je do 30 % in se lahko poviša: - za 5 % v primeru da gre za ekološko predelavo ali povečanje okoljske učinkovitosti in - za 15 % v primeru da je naložba del Evropskega inovativnega partnerstva. Upravičenci, ki so mala, srednje velika ali velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014 - 2020 iz podukrepa 4.2. podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 evrov podpore. Pri sami predelavi grozdja na čezmejnem območju pa je treba upoštevati pravila EU zakonodaje, ki določajo pogoje za pridelavo in označevanje vina s poreklom. V skladu s temi mora biti vino z zaščiteno označbo porekla v celoti pridelano na zadevnem geografskem območju in mora tudi grozdje, iz katerega se to vino pridela, izvirati izključno iz tega območja; tudi vino z zaščiteno geografsko označbo mora biti v celoti pridelano na zadevnem geografskem območju, vsaj 85 % grozdja, iz katerega se to vino pridela, pa mora izvirati izključno iz tega območja. Iz tega sledi, da bi lahko v predlagani vinski kleti pridelovali vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo le iz grozdja, pridelanega na slovenski strani tega območja, iz madžarskega grozdja pa vino brez oznake porekla. Vir: MKGP Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v postopku spora z Republiko Hrvaško povezanim z (ne)dobavo električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v postopku spora z Republiko Hrvaško povezanim z (ne)dobavo električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško in ga bo poslala Državnemu zboru RS. Poslanec je na vlado naslovil naslednja vprašanja: (1) kdo in kdaj je odločil, da interese Republike Slovenije ne bo zastopalo Državno pravobranilstvo? (2) kdo je zastopal interese Republike Slovenije v tem sporu? in (3) kakšni so bili stroški zastopanja? Vlada je v svojem odgovoru na začetku pojasnila, da gre za postopek Hrvatska elektroprivreda d.d. (HEP) proti Republiki Sloveniji. HEP je pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (International Centre for Settlement of Investments Disputes - ICSID) v Washingtonu, ZDA, 4.11.2005 proti Republiki Sloveniji vložila zahtevek za arbitražni postopek za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003. Na vprašanje poslanca, kdo in kdaj je odločil, da interese Republike Slovenije ne bo zastopalo Državno pravobranilstvo, je v odgovoru vlade zapisano, da je »Vlada RS 14. 12. 2005 sprejela sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo strokovnih podlag v zvezi z arbitražnim postopkom, ki ga je vložila HEP proti Republiki Sloveniji za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju od 1.7.2002 do 18.4.2003. Delovna skupina je imela med drugim tudi nalogo, da predlaga Vladi Republike Slovenije izbor odvetniške pisarne, ki bo pri ICSID Slovenijo zastopala v arbitražnem postopku.« Na drugo vprašanje, kdo je zastopal interese Republike Slovenije v tem sporu, je podan naslednji odgovor: »V okviru postopka izbora odvetniške hiše, ki naj bi zastopala Republiko Slovenijo v arbitražnem postopku pred ICSID, je Ministrstvo za gospodarstvo na predlog delovne skupine Vladi RS v potrditev predlagalo odvetniško hišo Allen & Overy LLP (London). Vlada RS je s sklepom št. Z 36011-2/2005/20 dne 23.2.2006 pooblastila odvetniško hišo Allen & Overy LLP, London, da jo zastopa v navedenem arbitražnem postopku. Allen & Overy LLP je ena vodilna odvetniška hiša na svetu glede izkušenj pri arbitražnih postopkih. Allen & Overy LLP je v arbitražnih postopkih zastopala tudi države in podjetja v državni lasti.« »Stroške, ki sta jih obe strani imeli v času arbitražnega postopka, sta morali obe strani predložiti tribunalu, da bi jih ta upošteval pri svoji končni odločitvi. Aprila 2015 je tako Slovenija predložila svoje stroške tribunalu in sicer 7.924.125,68 EUR za pravne ter ostale stroške in 563.214,01 EUR stroškov za plačilo tribunala. To je skupaj 8.487.339,69 EUR,« je odgovor vlade na tretje poslansko vprašanje o tem, kakšni so bili stroški zastopanja. Vir: MzI Vlada podala odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko kokošjo Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko kokošjo. Vlada RS je prejela poslanska vprašanja dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko - Zakaj se vlada ne zaveda naravnega in kulturnega bogastva štajerske kokoši? Štajerska kokoš je edina slovenska avtohtona pasma kokoši. Po osamosvojitvi Slovenije je Katedra za perutninarstvo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete začela iskati ostanke štajerske kokoši po kmetijah in pri ljubiteljih, ter na ta način oblikovali osnovno jato za selekcijsko delo. - Kako se bo vlada lotila promocije štajerske kokoši, izpostavljajoč njene številne kvalitete? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se zaveda kakovosti jajc, ki so glavni proizvod reje štejerske kokoši in pa dejstva da kopunje meso ponovno dobiva na veljavi. Reja štajerske kokoši je upravičena do podpore v okviru Ukrepa kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer v okviru operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje. V letu 2015 je podpora za rejo štajerske kokoši (avtohtonih pasem domačih živali) krila 60 % dodatnih stroškov in izgube dohodka glede na izračunano višino plačila in je znašala 116,17 EUR/GVŽ letno. V skladu s predlogom prvih sprememb PRP 2014-2020, ki je v obravnavi na Evropski komisiji, pa bodo od leta 2016 dalje rejci štajerske kokoši v okviru ukrepa KOPOP upravičeni do 100 % izračunane višine plačila, to je do 193,62 EUR/GVŽ letno. - Kdaj bo resorno ministrstvo sprožilo program za spodbujanje reje štajerske kokoši? Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko je bila na podlagi odločbe priznana kot rejska organizacija na področju perutninarstva in kot taka je zadolžena za izvajanje rejskih programov za vse pasme kokoši, ki so vključene v rejski program. MKGP sofinancira izvajanje potrjenega rejskega programa za kokoši lahkega in težkega tipa. Stroški financiranja so razčlenjeni po posameznih strokovnih nalogah, ki sodijo med naloge javne službe. - Ali bo vlada vključila v program Slovenski zajtrk tudi jajca štajerske kokoši proste reje? Vsebina, oblika, upravičenci za subvencioniranje in višina subvencioniranja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk se od leta 2013 dogovori in uskladi na podlagi sklepov medresorske delovne skupine. Predlog za vključitev jajc štajerske kokoši proste reje v projekt Tradicionalni zajtrk bomo uvrstili na dnevni red medresorske delovne skupine, ki bo na podlagi zgoraj omenjenih vidikov preverila možnosti za njegovo realizacijo. - S katerimi ukrepi pametnega obdavčevanja bo vlada spodbujala prosto rejo štajerskih kokoši? Evropska komisija spodbuja pametno obdavčevanje kot sistem, ki v primernem obsegu zagotavlja javne prihodke za zadovoljevanje splošnih javnih dobrin, obenem pa podpira socialno pravičnost, zaposlovanje, gospodarsko rast, naložbe in druge splošno koristne cilje. Pri tem komisija kot ukrepe za doseganje teh cilje izpostavlja predvsem usklajevanje davčnih politik med državami in izmenjavo informacij za zmanjšanje možnosti izogibanja plačevanju davkov in davčnih utaj, načrtovanje davkov v smeri vzpostavitve strukture, ki kar najmanj obremenjuje gospodarsko rast, pravičnejšo in enakomernejšo porazdelitev davčnega bremena v skladu s koristmi, potrebami in z možnostjo plačila davka, administrativne poenostavitve plačevanja davkov itd. - Kaj bo vlada storila za promocijo štajerskih kopunov? V zadnjem času se daje poseben poudarek živilom, ki veljajo za zdravo in visoko kakovostno hrano, prirejeno na naravni način živalim prilagojene reje. Uporabniki pripisujejo perutninskim proizvodom iz sonaravnih rej na splošno boljšo kakovost, zato so tudi v perutninarstvu potrebne nove usmeritve v tehnologije rej in večja pestrost ponudbe kvalitetnih perutninskih proizvodov. Meso kopunov bi zato lahko nedvomno predstavljalo enega od novih izdelkov v perutninski ponudbi. Tako je bil z namenom oživljanja (in nadaljnje razširitve) prireje kopunov v letu 2006 podprt in v letu 2008 zaključen projekt Oživitev prireje kopunjega mesa z različnimi genotipi piščancev v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 v višini 68.853,28 €. Vir: MKGP Vlada odgovorila na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča v zvezi s podporo resolucijam ZN za mirno reševanje armensko – azerbajdžanskega spora o Gorskem Karabahu Vlada RS je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča v zvezi s podporo resolucijam Združenih narodov za mirno reševanje armensko – azerbajdžanskega spora o Gorskem Karabahu. Republika Slovenija kot članica Evropske unije podpira enotno stališče Unije o nujnosti trajne, pravične in mirne rešitve spora o Gorskem Karabahu, v okviru OVSE Minsk skupine ter ob upoštevanju mednarodnega prava. Republika Slovenija v celoti podpira prizadevanja sopredsedujočih OVSE Minsk skupine, ki si v sodelovanju s sprtima stranema prizadevajo za uravnoteženo rešitev spora ob upoštevanju načel ozemeljske celovitosti držav, izogibanju groženj s silo ter načel enakopravnosti in samoodločbe narodov ter drugih načel mednarodnega prava. Pri tem Republika Slovenija pozdravlja in podpira tudi neposredne pogovore med Armenijo in Azerbajdžanom ter aktivnosti ostalih članic mednarodne skupnosti, ki bi lahko vodile v sklenitev dogovora in prispevale k mirni rešitvi spora. Republika Slovenija, kot sodelujoča država OVSE in kot odgovorna članica mednarodne skupnosti, podpira prizadevanja OVSE za reševanje konfliktov in podpira sopredsedujoče Minsk skupine, ki je edini sprejeti okvir za iskanje mirne rešitve konflikta v Gorskem Karabahu. Vlada Republike Slovenije se v svojih stališčih do spora glede Gorskega Karabaha skuša vzdržati kakršnihkoli potez, ki bi lahko oteževale pogajanja ali škodile mandatu Minsk skupine in k temu poziva tudi Državni svet. Vir: MZZ Vlada odgovorila na vprašanje državnega svetnika Samerja Khalila o priznanju Palestine Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Samerja Khalila "Zakaj še ni in kdaj namerava Vlada Republike Slovenije predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije v odločanje sklep o priznanju države Palestine?" Vlada RS je obravnavo gradiva o vseh vidikih in učinkih priznanja pričela obravnavati 2. julija 2015 in jo nato prekinila z namenom, da pred dokončnim oblikovanjem sklepov, v pristojnem odboru Državnega zbora še enkrat opravi temeljito razpravo. Sprva je bil datum seje odbora za zunanjo politiko (OZP) za to temo določen 7. oktobra 2015, ki pa je bil nato odložen, nov pa še ni bil razpisan. Razprava v pristojnem odboru pred nadaljevanjem obravnave na Vladi RS je pomembna tudi zaradi spremenjenih razmer v svetu - posebej na območju Bližnjega vzhoda vojne v Siriji, dejavnosti teroristične organizacije Daesh, begunsko-migrantske krize in splošno spremenjenih varnostnih razmer v regiji in Evropi. Namera Vlade RS je priznanje Palestine v trenutku, ko bo le-to imelo sporočilno vsebino in politično težo v mednarodni skupnosti, predvsem v smislu vpliva na stanje na terenu in možnosti konkretnega prispevanja k oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Slovenija tako kot do sedaj po diplomatskih poteh aktivno pristopa k skupini podobno mislečih držav EU, z namenom preverjanja možnosti skupnega priznanja Palestine, kar bi lahko okrepilo politični pritisk mednarodne skupnosti za čimprejšnjo oživitev Bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Vir: MZZ Povečanje števila nagrad za življenjsko delo na področju šolstva Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k spremembi Pravilnika o delu Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva. Na podlagi spremembe se število nagrad za življenjsko delo poveča za eno nagrado, kar pomeni, da Odbor lahko namesto štiri podeli pet tovrstnih nagrad. Vir: MIZŠ Pogrebna slovesnost z vojaškimi častmi ob smrti Jožeta Pogačnika Vlada RS je na današnji seji sklenila, da se za preminulega odlikovanca z Zlatim redom za zasluge gospoda Jožeta Pogačnika organizira pogreb z vojaškimi častmi. Jože Pogačnik (1932-2016) je bil nosilec Zlatega reda za zasluge predsednika Republike Slovenije za življenjsko delo v kinematografiji (2005). Zlati red za zasluge se podeljuje za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem, diplomatsko mednarodnem in vojaškem oziroma varnostnem področju. Bil je slovenski filmski in televizijski režiser, prejemnik številnih državnih in mednarodnih nagrad ter priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada (1966) za kratka filma Naročeni ženin in Derby, srebrnega medveda v Berlinu (1972) za kratki film Tri etude, srebrnega leva v Benetkah (1973) za kratki film Sledim soncu, več priznanj Metoda Badjure in Badjurove nagrade Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo (2005). Društvo slovenskih režiserjev, katerega soustanovitelj in častni član je bil, mu je lani kot prvemu podelilo nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo to društvo podeljuje za področje filmske in televizijske režije. V skladu s Pravili službe v Slovenski vojski se z vojaškimi častmi lahko pokoplje tudi druge osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije. Taka je tudi želja svojcev pokojnika. Vir: GSV Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo. Republika Slovenija je zadržana do Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih vidikov pogodb o spletni prodaji blaga in drugi prodaji blaga na daljavo, saj ima v zvezi s tem številne pomisleke. Kot enega glavnih pomislekov velja izpostaviti padec ravni varstva potrošnikov na nacionalni ravni, saj je po naši oceni, predlog naravnan predvsem v smeri spodbujanja čezmejne spletne prodaje, torej predvsem v korist podjetij, ki se že ali naj bi šele začela ukvarjati s spletno prodajo, premalo pa v smeri varovanja standarda varstva potrošnikov. Vir: MP Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin. Republika Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih vidikov pogodb o dobavi digitalnih vsebin. Področje dobave digitalnih vsebin je namreč področje, ki se zelo hitro razvija, pri čemer pa večina nacionalnih pravnih ureditev (tudi slovenska) zaenkrat še ni našla ustreznih odgovorov na izzive, ki jih razvoj tehnike prinaša tudi na področju pogodbenega prava. Sprejem enotnih specialnih pravil na evropski ravni bo preprečil dodatno razdrobljenost predpisov na področju potrošniškega prava EU in prinesel jasnost ter s tem pravno predvidljivost tako za ponudnike digitalnih vsebin kot tudi za potrošnike. Vir: MP Sprejeta pobuda za sklenitev protokola o sodelovanju med Slovenijo in Makedonijo na področju izobraževanja Vlada RS je sprejela pobudo za sklenitev Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in znanost Republike Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja in pooblastila dr. Majo Makovec Brenčič, ministrico za izobraževanje, znanost in šport za podpis Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in znanost Republike Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja. Veljavni protokol med obema državama se izteče 30. 9. 2016. Zato je vlada na današnji seji sprejela navedeno pobudo, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje izobraževanja tako dijakov in predvsem študentov na rednem študiju v državah obeh pogodbenikov protokola na vzajemni osnovi, kot je bilo vzpostavljeno že leta 2011. Bistveni element protokola je zagotavljanje ugodnejših pogojev šolanja in študija slovenskih državljanov v Makedoniji in makedonskih državljanov v Sloveniji. To pomeni, da so jim zagotovljeni enaki pogoji šolanja in študija glede plačila šolnine, kot veljajo za domače študente in študente držav članic EU. Vir: MIZŠ Vlada sprejela Mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, ki ga bo poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je 2. 2. 2016 na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovil zahtevo za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, saj naj bi bile te določbe, po njegovi oceni, v neskladju z 2., 19., 32. in 35. členom Ustave Republike Slovenije. Sočasno je Ustavnemu sodišču Republike Slovenije tudi predlagal, da do dokončne odločitve o zahtevi zadrži izvrševanje prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, ker bi v primeru dejanskega izvrševanja te pravne norme, zaradi nedoločnosti pooblastil, ki jih na tej podlagi pridobivajo pripadniki Slovenske vojske, za posameznike lahko nastale težko popravljive posledice. V sprejetem mnenju Vlada RS pojasnjuje, da predlog Varuha za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi ne izpolnjuje navedenih zakonskih zahtev. Uvodoma Vlada RS ocenjuje, da Varuh težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi lahko z izvajanjem izpodbijanega prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi nastale posameznikom, v svojem predlogu za začasno zadržanje izvrševanja te določbe ni zadostno izkazal. Iz predloga za začasno zadržanje izvrševanje te določbe izhaja le pavšalna ocena, da bi nejasnost in nedoločnost izpodbijane določbe lahko pripeljali do arbitrarnosti pri njenem izvajanju, zaradi same teže posegov v človekove pravice, ki pri tem nujno nastajajo, pa bi za posameznike lahko nastale težko popravljive posledice. V nadaljevanju je Vlada RS podala mnenje, da je pomembna okoliščina, ki nakazuje na neutemeljenost predloga Varuha tudi ocena Vlade Republike Slovenije, da bi bile posledice, ki bi nastale v primeru zadržanja izvrševanja te določbe oziroma posledično nezmožnosti njenega aktiviranja s strani Državnega zbora Republike Slovenije, morebiti celo težje popravljive, kot pa posledice, ki bi nastale ob njenem izvrševanju. Kot je Vlada Republike Slovenije posebej izpostavila že v fazi sprejemanja obravnavane novele Zakona o obrambi, je predlagani novi 37.a člen predstavljal nujen ukrep, ki naj bi omogočal učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih situacij, povezanih z varovanjem državne meje, še posebej v primeru dodatnega zaostrovanja migrantske krize. Predvidena pooblastila naj bi Slovenski vojski dajala potrebno pravno podlago, da se v izjemnih, z zakonom določenih primerih omogoči njeno širše angažiranje ter poveča njena operativna sposobnost in učinkovitost pri sodelovanju s Policijo pri izvajanju nalog širšega varovanja državne meje. Glede na vse navedeno Vlada RS torej meni, da predlog Varuha za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi ne izpolnjuje zahtevanih standardov tega instituta, zato Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da ta predlog na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču zavrne. Vir: MO Vlada predlaga Andreja Praha za novega člana sveta AVK Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da Državnemu zboru RS predlaga, da na podlagi odstopne izjave, predčasno razreši članico sveta Javne agencije RS za varstvo konkurence Tino Zajec, sedaj Osojnik. Vlada predlaga, da DZ v svet Javne agencije RS za varstvo konkurence za dobo petih let imenuje Andreja Praha. Vlada je zaradi odstopa članice sveta agencije objavila javni poziv zainteresiranim kandidatom za člana sveta agencije. Na javni poziv je prispelo sedem prijav kandidatov. Šest vlog je bilo pravočasnih in popolnih. Na podlagi listinske dokumentacije, ki so jo kandidati, katerih vloge so bile popolne, priložili v svojih prijavah, je vlada presodila kandidate še glede na kriterij strokovnosti in usposobljenosti kandidata na področju dela agencije. Upoštevajoč navedeni kriterij vlada za člana sveta agencije za dobo petih let predlaga Andreja Praha. Vir: MGRT Imenovanje novega člana upravnega odbora EMUNI univerze Vlada RS je imenovala novega člana Upravnega odbora EMUNI univerze, dr. Boštjana Udoviča, kot predstavnika Vlade Republike Slovenije, do izteka mandatne dobe Upravnega odbora EMUNI univerze in sicer do 11. 2. 2019. Evro-sredozemska univerza (EMUNI univerza) je z dopisom januarja pozvala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport k imenovanju predstavnika Vlade Republike Slovenije, ker je dosedanjemu potekel mandat. Vir: MIZŠ Imenovanje nadomestnih članov predstavnikov ustanovitelja v upravnem odboru IJS Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi dveh dosedanjih članov in imenovanju nadomestnih članov Upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Instituta »Jožef Stefan«. Tako je vlada razrešila dr. Tomaža Boha in Alenko Avberšek, imenovana na predlog ministrstva pristojnega za raziskovalno dejavnost, ter na predlog istega ministrstva imenovala Kim Turk in dr. Iztoka Seljaka. Imenovana sta do poteka mandata Upravnega odbora in sicer do 14. 4. 2018. Razlog za zamenjavi sta odstopni izjavi dr. Tomaža Boha in Alenke Avberšek. Vir: MIZŠ Vlada razrešila in imenovala tri člane v strokovni medresorski delovni skupini za implementacijo sodbe ESČP glede deviznih varčevalcev Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, s katerim se v strokovni medresorski delovni skupini za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi razrešijo nekateri člani in imenuje nove člane. Vlada Republike Slovenije je s sklepom 27. 8. 2014 za izvedbo implementacije sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić in drugi, imenovala strokovno medresorsko delovno skupino, v katero so bili imenovani predstavniki ministrstva za finance, ministrstva za pravosodje, ministrstva za zunanje zadeve, Službe vlade za zakonodajo, Visoka predstavnica RS za nasledstvo, direktorica Sklada RS za nasledstvo ter predstavniki Banke Slovenije, Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Ljubljanske banke in Nove Ljubljanske banke. Zaradi kadrovskih sprememb na ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za finance, v Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in v Kabinetu predsednika vlade, je vlada razrešila naslednje člane: - Tajo Čehovin, - Aleško Simkić in - Roka Janeza Šteblaja ter kot člane imenovala: - mag. Roberta Golobineka, ministrstvo za pravosodje, - Saša Glavana, pomočnika direktorice, Sklad Republike Slovenije za nasledstvo in - Igorja Tavzesa, ministrstvo za finance. Vir: MF
© Copyright 2024