1. No category

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 9. junij 2016
91. redna seja Vlade RS
V letu 2015 se je zaposlilo skoraj 71 tisoč brezposelnih
Vlada RS se je seznanila z Letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto
2015.
Poročilo vsebuje podatke o izvajanju ukrepov na trgu dela v preteklem letu, o načrtovanih
ukrepih v tekočem letu, o doseganju ciljev evropske politike zaposlovanja in povzetek
opravljenih vrednotenj ukrepov in programov.
V letu 2015 se je zaposlilo 70.971 brezposelnih oseb. Učinkovitost posredovanja so na
zavodu za zaposlovanje zagotavljali tudi z organizacijo srečanj delodajalcev z iskalci
zaposlitve. V letu 2015 so tako organizirali 151 hitrih zmenkov, 60 mini zaposlitvenih sejmov,
443 predstavitev prostih delovnih mest, 30 posvetov z delodajalci, sodelovali so na osmih
zaposlitvenih oziroma kariernih sejmih. Omenjenih srečanj se je udeležilo 9.630 brezposelnih
oseb. Večjo učinkovitost posredovanja na zavodu za zaposlovanje dosegajo tudi s pisarnami
za delodajalce, ki so vzpostavljene na vseh območnih službah zavoda. Z namenom
spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb so svetovalci iz pisarn za delodajalce v letu 2015
izvedli 3.715 obiskov, kjer so spoznavali delodajalce in zahteve delovnih mest, kar je za 12 %
več kot leta 2014.
Aktivna politika zaposlovanja (APZ):
V letu 2015 je bilo v programe APZ vključenih skoraj 23.000 ljudi. Posebna pozornost je
bila tudi v letu 2015 namenjena spodbujanju zaposlovanja mladih in dolgotrajno brezposelnih
ter tistih, ki prejemajo socialno varstvene prejemke. 14.694 oseb, vključenih v programe APZ,
pa se je v letu 2015 tudi zaposlilo.
Za programe APZ je bilo porabljenih 60,6 milijona evrov sredstev za APZ (sredstva
proračuna RS in sredstva EU). V letu 2015 je bila celotna vrednost razpoložljivih sredstev za
APZ nižja kakor v letu 2014, in sicer predvsem zaradi dejstva, da se je večina programov APZ,
sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada, v letu 2015 finančno zaključevala (brez
novih vključitev), medtem ko se črpanje sredstev iz nove finančne perspektive za obdobje
2014–2020 še ni povsem začelo. Leto 2015 je s tega vidika precej specifično.
V letu 2016 je za programe aktivne politike zaposlovanja namenjenih bistveno več sredstev.
Vlada RS je 21. 1. 2016 sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za
leti 2016 in 2017, ki določa okvir razpoložljivih sredstev za programe APZ za leto 2016, in
sicer v višini 100,2 milijona evrov.
Vir: MDDSZ
Vlada določila manjše spremembe Politike prejemkov Družbe za upravljanje terjatev
bank
Vlada RS je na današnji redni seji določila manjše spremembe Politike prejemkov Družbe za
upravljanje terjatev bank (DUTB), v skladu s katero bo mesečne prejemke izvršnih direktorjev
DUTB uskladila z določbami Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v
večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti. Vlada bo s tem zadostila zahtevam iz
revizijskega poročila Računskega sodišča RS, prilagoditev politike pa je nujna tudi zaradi
potrebe po čimprejšnji izvedbi razpisa za imenovanje glavnega izvršnega direktorja DUTB.
Za vodenje upravnega odbora se določa dodatek 2000 evrov bruto, ukinja pa dodatek 2000
evrov bruto za posebnost institucije. Obstoječi dodatek za obseg in kompleksnost dela se
omeji na 1000 evrov bruto, vlada pa ga s sklepom daje le predsedniku upravnega odbora.
Neizvršnim direktorjem pripada tudi boniteta v obliki zavarovanja poklicne odgovornosti z
letno premijo do 10.000 evrov, ki je doslej pripadla le izvršnim direktorjem, ter uporaba
mobilnega telefona in računalnika.
Mesečni prejemki izvršnih direktorjev DUTB se v skladu s spremenjeno politiko usklajujejo z
določbami Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti. Kot osnova fiksnega dela prejemka se določi višina
povprečne bruto plače, ki je bila v preteklem letu izplačana v DUTB (brez prejemkov
članov upravnega odbora ter prejemkov projektnih vodij, ki niso stalni rezidenti RS), in se
pomnoži z mnogokratniki od 3 do 4. Višino mnogokratnika določi upravni odbor, upoštevaje
področje in kompleksnost dela posameznega izvršnega direktorja, razen za glavnega
izvršnega direktorja, za katerega že politika določa mnogokratnik 5. Za izvršne direktorje se
ukinja dodatek na obseg in kompleksnost dela, ki je po doslej veljavni politiki znašal 2000
evrov bruto.
V primeru najnižjega mnogokratnika, to je 3, bi mesečni prejemek izvršnega direktorja znašal
8637,48 evra bruto, v primeru mnogokratnika 4 pa bi prejemek znašal 11.516,64 evra bruto.
Za primerjavo navajamo, da znaša po trenutno veljavni politiki prejemek izvršnega direktorja
10.000 evrov bruto oziroma 12.000 evrov bruto, če ima izvršni direktor še dodatek na obseg in
kompleksnost dela v višini 2000 evrov bruto.
Za glavnega izvršnega direktorja se v politiki predvideva še variabilni del v višini 2000 evrov
bruto. Variabilni del se izplača le, če so na letni ravni doseženi vsi kazalniki, ki jih za določanje
uspešnosti DUTB vsebujejo Smernice za delovanje DUTB. Mesečni prejemek glavnega
izvršnega direktorja se tako v primerjavi s trenutno veljavno politiko nekoliko znižuje. Poleg
fiksnega dela prejemka v višini 14.395,8 evra mu ob doseganju ciljev pripada tudi omenjeni
variabilni del v višini 2000 evrov bruto, skupaj torej 16.395,8 evra bruto (doslej je veljalo 17.000
evrov bruto).
Glavni izvršni direktor, ki ni stalni rezident RS, je po novem upravičen tudi do povrnitve
stroškov namestitve v višini 1500 evrov neto in stroškov prevoza domov največ dvakrat
mesečno.
Nova politika prejemkov DUTB predstavlja odziv vlade na revizijsko poročilo računskega
sodišča o vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB in poslovanje DUTB, v katerem je
računsko sodišče glede prejemkov članov upravnega odbora DUTB zahtevalo dva
popravljalna ukrepa, med drugim ponovno obravnavo politike prejemkov članov upravnega
odbora in sprejem odločitve o natančni opredelitvi kriterijev za ocenjevanje dela izvršnih
direktorjev, natančni opredelitvi zaposlenih s posebno naravo dela, natančni opredelitvi vrste
povračil stroškov in drugih bonitet, do katerih so upravičeni izvršni direktorji ter določitvi višine
prejemkov za neizvršne direktorje.
Vlada ob tem poudarja, da je za delovanje DUTB izrednega pomena popolnitev upravnega
odbora in čimprejšnja izvedba razpisa za imenovanje glavnega izvršnega direktorja DUTB.
Nekatere prilagoditve veljavne politike prejemkov DUTB so bile nujne tudi iz tega vidika.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s poročilom finančnega ministrstva o nadzoru nad DUTB
Vlada RS se je danes seznanila s poročilom ministrstva za finance glede opravljenega
nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izdanih pisnih usmeritvah za
obdobje od 1. januarja 2016 do 30. aprila 2016 in ga posreduje DZ. Seznanila se je tudi s
poročilom o poslovanju DUTB za leto 2015.
Ministrstvo za finance glede na ugotovitve in kompleksnost poslovanja DUTB ocenjuje, da ta
uspešno izvršuje svoje poslanstvo in dosega ključne cilje, ki so postavljeni v strategiji
delovanja te inštitucije.
Nadzor nad DUTB v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank izvaja
ministrstvo za finance. Ministrstvo lahko zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje
za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna razmerja,
DUTB pa lahko da tudi usmeritve, ki jih mora DUTB upoštevati.
Vir: MF
Vlada seznanjena z analizo nadzorne ureditve finančnega sistema v Sloveniji
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Analizo nadzorne ureditve finančnega
sistema v Republiki Sloveniji.
Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014–
2018 glede nadzora in povezovanja nadzornih institucij določa, da se proučijo možnosti za
učinkovitejše povezovanje finančnih nadzornikov in vzpostavitev optimalne organiziranosti
finančnih nadzornih institucij, upoštevajoč morebitne omejitve iz smernic in predpisov EU ter
dobre prakse. Posledično bi se zmanjšali stroški nadzora in povečali proračunski prihodki iz
naslova preusmeritve dela rezerv v proračun.
Vlada je ustanovila Medresorsko delovno skupino za pripravo analize možnosti vzpostavitve
optimalne organiziranosti in učinkovitega povezovanja nadzornih institucij finančnega sistema
v Republiki Sloveniji (MDS).
V analizo je vključena SWOT analiza, v kateri so predstavljene prednosti, pomanjkljivosti,
priložnosti in nevarnosti trenutne nadzorne ureditve finančnega sistema v Sloveniji. Med
prednostmi so nadzorni organi finančnega sistema izpostavili, da ureditev v Sloveniji sledi
ureditvi na ravni nadzornih organov EU ter je skladna z zahtevami evropske revizijske
regulative. Pristojnosti in odgovornosti so med njimi jasno razmejene. Ugotavlja se nizka
prepletenost subjektov finančnega nadzora, saj npr. nimamo finančnega konglomerata.
Izpostavlja se uravnoteženo zastopanje interesov različnih sektorjev ter učinkovit sistem
sankcioniranja.
Med pomanjkljivostmi sedanje ureditve nadzora nad finančnim sistemom sledi ugotovitev, da
varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev ni sistemsko urejeno, ureditev nadzora
dodatnih pokojninskih zavarovanj pa se izvaja s strani več nadzornih organov. Zaradi
navedenega se predlaga možnost intenzivnejšega sodelovanja med deležniki za namen
spoštovanja pravic potrošnikov ter optimizacijo nadzora nad sistemom dodatnih pokojninskih
varčevanj.
Nadzorni organi ugotavljajo, da je sodelovanje med njimi ustrezno urejeno na podlagi
Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega
nadzora. Za učinkovit nadzor nad finančnim sistemom je bil konec leta 2013 sprejet Zakon o
makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS), s katerim se je izboljšal nadzor nad
finančnimi institucijami, ki zaradi svoje lastniške ali drugačne prepletenosti delujejo v različnih
segmentih finančnega sistema. Posamezni nadzorni organi, kljub uveljavitvi ZMbNFS, še
naprej izvajajo mikro nadzor posameznih finančnih institucij, medtem ko makro nadzor izvaja
Odbor za finančno stabilnost (OFS). Člani OFS so guverner BS in viceguverner, pristojen za
nadzor bančnega poslovanja, direktor ATVP in njegov namestnik, direktor AZN in njegov
namestnik ter dva predstavnika ministrstva za finance.
MDS meni, da je trenutna ureditev nadzora finančnega sistema smiselna in sledi ureditvi v
Evropski uniji. Ustrezno je urejeno tudi sodelovanje med nadzornimi organi finančnega sistema
ter se krepi, pri čemer nadzorni organi ohranjajo potrebno mero samostojnosti. Republika
Slovenija danes nima finančnega konglomerata oziroma s tem povezano prepletenih finančnih
organizacij s finančnimi produkti, zaradi česar poglavitni razlog za združevanje nadzornih
organov finančnega sistema danes izgubi pomen.
Hkrati je potrebno poudariti, da se je na ravni Evropske unije v preteklih letih opravilo veliko
delo, ki posledično narekuje implementacijo v nacionalni pravni red, zaradi česar bo pri tem
potrebna velika osredotočenost nadzornih organov finančnega sistema:
• prehod na Solventnost 2 in prilagoditev številnim izvedbenim uredbam, ki bodo
podrobneje urejala področje finančnega sistema,
• izvajanje Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013
o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in
investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv
2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176 z dne 27. 6. 2013, stran 338) s pripadajočo
uredbo,
• prenos in izvajanje Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in
Direktive 2011/61/EU (UL L 173 z dne 12. 6. 2014, stran. 349) s pripadajočo uredbo,
• prenos in izvajanje Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (UL L
173 z dne 12. 6. 2014, stran 179) s pripadajočo uredbo,
• prenos in izvajanje Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in
konsolidirane računovodske izkaze (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, stran 196) s
pripadajočo uredbo,
• vstop Klirinško depotne družbe in njenih članov v sistem Target 2 Securities.
Analiza v zaključnem delu ugotavlja, da sprememba obstoječega modela finančnega nadzora
v Republiki Sloveniji trenutno ni potrebna. Ker deluje nadzor nad finančnim sistemom v
dinamičnem okolju MDS predlaga, da se naslednja analiza izvede v letu 2019, ko bodo že
znani učinki npr. implementacije Solventnost II in drugi učinki iz zakonodajnega paketa s
področja finančnega sistema, ki ga narekujejo evropske direktive in uredbe na področju
bančništva, zavarovalništva, plačilnega prometa, revizije in kapitalskega trga.
Vir: MF
Vlada seznanjena s poročilom o pogovorih s predstavniki Sindikata delavcev migrantov
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o pogovorih ministrstva za finance
s predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije in o predlogih ukrepov.
Z letom 2005, ko je bil v Sloveniji z Zakonom o dohodnini (ZDoh-1) uveden koncept
obdavčevanja rezidentov po svetovnem dohodku, so postali čezmejni delovni migranti
zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji tudi od dohodkov iz delovnega razmerja, doseženih z
delom v tujini pri tujem delodajalcu. Ker so ti dohodki obdavčeni tudi v državi, v kateri so
doseženi, pride do dvojne obdavčitve, ki se odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po
slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi.
V letu 2010 je bila z novelo ZDoh-2E določena olajšava za čezmejne delovne migrante, ki je
veljala že za leto 2009. Rezidentu – čezmejnemu delovnemu migrantu, ki je od delodajalca, ki
ni rezident Slovenije, prejel dohodke iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini,
se je priznalo zmanjšanje davčne osnove od tega dohodka (za leto 2013 je znašala 7.576,62
evrov). Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo 29. maja 2013 v postopku za oceno
ustavnosti, začetem z zahtevo Upravnega sodišča odločilo, da je peti odstavek 113. člena
ZDoh-2 v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da so čezmejni
delovni migranti v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine in, da
samo dejstvo opravljanja zaposlitve na lokaciji v drugi državi ne izkazuje razumnih in stvarnih
razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zato je ugotovilo
protiustavnost izpodbijane ureditve in zakonodajalcu naložilo njeno odpravo v roku enega leta
po objavi odločbe v Uradnem listu (torej najkasneje do maja 2014). Z novelo ZDoh-2M je bila
v letu 2013 odpravljena olajšava za čezmejne delovne migrante, kar pomeni, da je s 1. 1. 2014
uvedena polna obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini.
Čezmejni delavci migranti so se z opisom svoje davčne situacije v Sloveniji obrnili tudi na
Evropsko komisijo, češ da so davčno diskriminirani. Evropska komisija je ugotovila, da davčne
diskriminacije, ki bi jo lahko obravnavale evropske institucije, v tem primeru ni in zahtevke
migrantov zavrnila.
Predlogi ukrepov za olajšanje položaja dnevnih delavcem migrantov
Že med samim dogovarjanjem s predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije so bile
na izvedbeni ravni opravljene določene aktivnosti z namenom boljšega informiranja
zavezancev, ki delajo v tujini (imenovanje kontaktne osebe na Generalnem finančnem uradu,
podajanje jasnih informacij o obveznostih zavezancev).
Ministrstvo za finance je z namenom omogočiti lažje plačilo davka v primeru visokih davčnih
obveznosti pripravilo spremembo Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku. Predlog
določa, da davčni organ dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu, če
višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom pravilnika.
Davčni organ bo lahko dovolil:
• odlog ali obročno plačilo davčnega dolga po prvem odstavku 36. člena Pravilnika o
izvajanju Zakona o davčnem postopku ali
• obročno plačilo davčnega dolga po drugem odstavku 36. člena Pravilnika o izvajanju
Zakona o davčnem postopku.
Merila iz prvega in drugega odstavka 36. člena pravilnika se razlikujejo. Po prvem odstavku
tega člena so za dovolitev odloga ali obročnega plačila pomembni dohodki na družinskega
člana, ki se ugotavljajo v skladu z 30. do 31. členom pravilnika in ne presegajo dvakratnega
zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo (to je
577,62 evrov). Drug odstavek tega člena (predlog) določa novo merilo za dovolitev samo
obročnega plačila, in sicer razmerje med višino davčne obveznosti in rednimi mesečnimi
dohodki na družinskega člana, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom pravilnika.
Pri institutu samoprijave se z novelo Zakona o davčnem postopku (predlog zakona je v javni
obravnavi do 26.6.2016) spreminjajo višine letnih obresti, saj je treba pri določitvi obresti v
zvezi z nespoštovanjem predpisov pri vložitvi davčne napovedi in predložitvi davčnega
obračuna upoštevati težo kršitve ter okoliščino, ali je davčni zavezanec kršitev odpravil sam ali
pa je kršitev ugotovil davčni organ.
Višina letnih obresti znaša:
• za odlog ali obročno plačilo davka 2 %,
• za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3 %,
• predložitev davčnega obračuna znotraj DIN (nov institut) 5 %,
• po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru 7 %.
Sprememba višine obresti daje davčnim zavezancem priložnost, da izkoristijo institut
samoprijave, ki je v primerjavi z veljavno ureditvijo za davčnega zavezanca bolj ugoden.
V noveli Zakona o dohodnini bo Ministrstvo za finance predlagalo, da se spremeni določba
glede uveljavljanja stroškov prevoza na delo in prehrane med delom (prvi odstavek 45. člena
Zakona o dohodnini). Po predlogu se zavezancem, ki delajo v tujini, omogoči enaka pravica,
kot jo imajo zavezanci, ki delajo v Sloveniji, na način, da se stroški prevoza na delo in z dela in
stroški prehrane za davčne namene obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne
všteva v davčno osnovo. Doda se še povečanje priznanega zneska stroškov prehrane in sicer
je povečan za 80%.
Noveli Zakona o davčnem postopku in Zakona o dohodnini bosta pred poletjem predloženi v
obravnavo vladi. Začetek uporabe relevantnih določb novel se predvideva s 1.1.2017.
Vir: MF
Vlada potrdila projekt socialne aktivacije
Vlada RS je na današnji redni seji potrdila Zagonski elaborat in izvedbo vladnega strateškega
razvojnega projekta P6.1 VEM v okviru CSD - socialna aktivacija. Vlada je sodelujočim
naložila, da zagotovijo izvedbe nalog, načrtovanih v Zagonskem elaboratu.
V zadnjih letih se v Sloveniji stopnja revščine povečuje hitreje, kot v večini drugih držav EU,
tako da se uvrščamo v skupino držav, v katerih se je število revnih in socialno izključenih
povečalo. V Sloveniji nimamo razvite ustrezne mreže, ki bi socialno izključene osebe celostno
obravnavala, zato je potrebno razviti in vzpostaviti model socialne aktivacije, ki bo zagotovil
transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse relevantne
institucije in obstoječe sisteme na tem področju.
Namen projekta je vzpostavitev sistema socialne aktivacije, pri kateri gre za celovit pristop, ki
naslavlja;
• problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb,
• problematiko dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči.
Slednji imajo pogosto različne kompleksne socialne in zdravstvene probleme, so ranljivi,
pogosto marginalizirani in socialno izključeni ter težko zaposljivi.
Vzpostavitev sistema socialne aktivacije omogoča;
• prepoznavanje,
• usmerjanje,
• motiviranje,
• vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb.
Za vzpostavitev sistema socialne aktivacije bomo zaposlili tri vodje koordinatorjev in 48
koordinatorjev socialne aktivacije. Vzpostavili bomo sistem sodelovanja med vsemi
pomembnimi institucijami in protokole sodelovanja ter zagotovili razvoj kvalitetnih in dostopnih
programov.
Enotna vstopna točka, ki bo delovala v okviru centra za socialno delo, bo podprta z
delovanjem 15 regionalnih mobilnih enot. V okviru enotne vstopne točke bodo skupaj delovali
strokovni delavci centra za socialno delo in koordinator socialne aktivacije, ki bo imel naloge
neposredne obravnave oseb, ki bodo vključene v socialno aktivacijo. K vstopu oziroma
ustreznemu usmerjanju k enotni vstopni točki bodo prispevali tudi drugi deležniki (iz področja
zaposlovanja, zdravstva, sociale, šolstva, zavodov za prestajanje kazni zapora, nevladnih
organizacij …) preko protokolov sodelovanja oziroma delovanje mreže ter koordinatorja
socialne aktivacije, ki bo zagotavljal povezovanje in koordiniranje celotne mreže vseh
deležnikov.
Vzpostavitev sistema socialne aktivacije se bo v poskusnem obdobju do leta 2022 financiralo
iz evropskih sredstev (socialna aktivacija in vzpostavitev programov za socialno aktivacijo).
Predvidena je obravnava najmanj 19.000 oseb s 25 % izhodov oseb (vstop na trg dela, višja
izobrazbena raven, pridobitev NPK, vstop v izobraževanje, itd.), vključenih v programe
socialne aktivacije.
Vir: MDDSZ
Ponovna uveljavitev razveljavljenih členov
Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih in
ga predloži Državnemu zboru RS v obravnavo po nujnem postopku.
Pred kratkim sprejeti Zakon o spremembah Pomorskega zakonika je zaradi napačnega
navajanja Uradnih listov, torej zaradi očitne pomote, razveljavil pet členov veljavnega Zakona
o delovnih razmerjih (ZDR-1). Cilj predloga zakona je torej odprava redakcijske napake na
način, da ponovno uveljavi razveljavljene določbe prej veljavnega zakona.
Predlog zakona tako ne posega v druge vsebine pač pa vzpostavlja stanje, kakršno je bilo
pred uveljavitvijo Zakona o spremembah Pomorskega zakonika, torej pred 24. 5. 2016.
Vlada predlaga, da Državni zbor Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih
ZDR-1A obravnava in sprejme po nujnem postopku.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Odgovor na poizvedbo Varuha v zvezi s problematiko napotenih delavcev
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Odgovor na poizvedbo Varuha človekovih pravic v
zvezi s problematiko delavcev, napotenih na začasno delo v druge države članice Evropske
unije.
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je na Vlado Republike Slovenije naslovil prošnjo
za informacijo glede predvidene obravnave predloga zakona, ki ureja napotitve delavcev na
delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev na notranjem trgu Evropske unije.
Za namen določitve natančnejših kriterijev za izvajanje Uredbe (EU) št. 883/2004 o koordinaciji
sistemov socialne varnosti, ki določa pogoje za izdajo obrazcev A1, je bila sprejeta odločitev,
da se v enotnem predpisu določi kriterije za izdajo obrazcev A1 ter sprejme ukrepe za
preprečevanje zlorab in kršenja pravic napotenih delavcev s strani slovenskih delodajalcev.
MDDSZ je pripravil osnutek zakona ter ga dal v javno razpravo, ki je trajala od 25. 1. 2016 do
24. 2. 2016. Na podlagi sklepa Ekonomsko-socialnega sveta so zainteresirani socialni partnerji
imenovali svoje predstavnike v delovno skupino pri MDDSZ za pripravo zakona. Socialni
partnerji so v času javne razprave zbirali pripombe in predloge svojih članov, socialni dialog pa
se je odvijal od zaključka javne razprave do sredine aprila 2016.
Osnutek zakona, ki je bil dan v javno razpravo, je bil tekom javne razprave in zlasti socialnega
dialoga bistveno spremenjen. Vsebinsko osnutek zakona določa pogoje za izdajo in
razveljavitev A1 obrazcev in posebno pozornost namenja preprečevanju napotitev s strani
slamnatih podjetij in s strani podjetij, ki so že bila obravnavana za prekrške v zvezi z izplačilom
plač in zaposlovanjem na črno. Predlog zakona pa vsebuje tudi varovalke z vidika spremljanja
delodajalca, ki je napotil delavce na delo, ne le ob izdaji obrazcev A1, pač pa tudi v času same
napotitve
Socialni dialog je zaključen, z osnutkom zakona je bil seznanjen tudi Ekonomsko-socialni svet.
Trenutno potekajo usklajevanja z organi, katerim osnutek zakona nalaga nove pristojnosti.
Glede na navedeno pričakujemo, da bo osnutek zakona lahko predložen v obravnavo vladi v
mesecu juniju 2016.
Vir: MDDSZ
Sprememba programa odprave posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. 1. in
27. 2. 2014 za izvedbo v letu 2016
Vlada RS je sprejela Spremembo programa odprave posledic poplav, visokega snega in žleda
med 30. 1. in 27. 2. 2014 za izvedbo v letu 2016. Sprememba se nanaša na program, ki ga je
vlada sprejela 5. 2. 2015. Vzrok za spremembo je dodatna tehnična dokumentacija za obnovo
pomembnejše občinske infrastrukture ter izvedbo geotehničnih ukrepov ter stanje na terenu, ki
se nanaša na obnovo kulturne dediščine v parkih in drevoredih. Vzrok je tudi v krčenju
sredstev oz. spremenjenih pogojih financiranja sredstev v preteklem letu in skrajšanih rokih
črpanja sredstev v letu 2016 iz Solidarnostnega sklada EU.
Namen in cilj programa v letu 2016 je nadaljevanje sanacijskih ukrepov, ki so potrebni za
normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do
katere lahko pride v nadaljevanju, če se ukrepi ne bi izvajali in so opredeljenih z zakonom.
Proračunska sredstva za izvedbo obnovitvenih del se za leto 2016 zagotavljajo v okviru
sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini 2,88 mio evrov in sredstev RS v višini 620.000
evrov.
Vir: MOP
Izdana odločba o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskem območju Žiri
Vlada RS je izdala odločbo o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje
obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije,
varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Žiri podeli
podjetniku Dimnikarstvo Uroš Verač s. p., Žiri. Za podpis koncesijske pogodbe je vlada
pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO) določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. decembru 2015, izvede javni
poziv. Vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 20. 4. 2016 objavilo Ponovni javni poziv za podelitev
začasne koncesije za izvajanje storitev obvezne državne gospodarske javne službe meritev,
pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov za dimnikarsko območje
Žiri. V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima skladno z ZVO prednost pri
podelitvi oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja. Za središče
koncesijskega območja se šteje sedež občine iz koncesijskega območja.
V predhodnem postopku je MOP ugotovil, da podjetnik izpolnjuje vse predpisane pogoje ter da
zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Costella
Vlada RS je sklenila aneks št. 2 h koncesijski pogodbi, z dne 31. 8. 2005, s koncesionarjem
Costella d. d., Kostel, v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Maks-2/04 za proizvodnjo pijač.
Z aneksom je vlada potrdila višino preplačila med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in
zneskom nadomestila za rabo vode ter številom obrokov za vračilo. Tako bo aneks podlaga za
vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za
rabo vode. Razlika med že plačanim zneskom plačila za koncesijo, ki ga je koncesionar plačal
do 31. 12. 2013, ter zneskom nadomestila za rabo vode je 290.293 EUR. Ker je preplačilo
večje od 10.000 EUR, se bo vračilo izvedlo v toliko obrokih, kolikor je let do konca koncesije,
kar znaša 21 let. Višina posameznega obroka znaša v povprečju 13.823,47 EUR.
Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi, z dne 30. 1. 2004, za rabo reke Drave za
proizvodnjo električne energije s koncesionarjem družbo Dravske elektrarne Maribor d. o. o.,
Maribor. Koncesijska pogodba med drugim določa, da se koncesionar zavezuje, da bo po
vmesnih navodilih koncedenta, izdelal Prilogo in Kazalo vsebine priloge, ki je sestavni del
pogodbe. Koncesionar je pripravil prilogo iz koncesijske pogodbe in jo izročil koncedentu.
Izvirnik prilog hrani Ministrstvo za okolje in prostor.
Koncesijska pogodba tudi določa, da priloga postane sestavni del koncesijske pogodbe s
sklenitvijo aneksa. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno
Majcen.
Gradivo prilog je izdelano v 11-ih mapah po posameznih velikih hidroelektrarnah za HE
Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje in
HE Formin. Izdelane so tudi nekatere splošne oziroma skupne mape. Vsaka mapa vsebuje
tudi svoj CD, kjer so bolj vsebinsko izdelane podrobnosti posamezne mape za konkretno HE.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi za rabo podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo
pijač koncesionarja Kovis
Vlada RS je sklenila aneks št. 3 h koncesijski pogodbi, z dne 24. 12. 2009, s koncesionarjem
Kovis d. o. o., Brežice, za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo
pijač. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Koncesijska pogodba s tem aneksom se spremeni tako, da se podaljša rok za začetek črpanja
podzemne vode, in sicer do konca leta 2018.
Vir: MOP
Sklep o pripravi DPN za RTP Ravne s priključnim 220 kV daljnovodom
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostroskega načrta (DPN) za RTP Ravne s
priključnim 220 kV daljnovodom in imenovala delovno skupino za pripravo tega DPN.
Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo. DPN se pripravlja z
namenom, da se zmanjša nihanja napetosti in izboljša kakovost električne energije v tem delu
Slovenije ter zagotovi varno in zanesljivo obratovanje odjema na lokaciji podjetja Metal Ravne
in tudi celotnega prenosnega omrežja na območju Koroške.
Delovno skupino za pripravo DPN sestavljajo: predstavnik Ministrstva za okolje in prostor
(koordinator priprave DPN), predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (pobudnik DPN) ter
predstavnik investitorja (ELES d. o. o.).
Vir: MOP
Najustreznejša rešitev v postopku priprave DPN za dograditev avtocestnega predora
Karavanke
Vlada RS se je seznanila s predlogom najustreznejše rešitve v postopku priprave državnega
prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke in kot najustreznejšo
potrdila rešitev, s katero se načrtuje novogradnja druge predorske cevi ter novogradnja
manjkajočega dela avtoceste z vsemi spremljajočimi ureditvami. Z dograditvijo bo predor
Karavanke postal dvocevni dvopasovni predor.
Predlog rešitve načrtovanih prostorskih ureditev je bil analiziran in presojan iz več vidikov oz.
sklopov področij - prostorski, varstveni, funkcionalni in ekonomski.
Načrtovana prostorska ureditev zagotavlja racionalno rabo prostora, omogoča učinkovito
razmeščanje dejavnosti, ohranja prostorske razvojne potenciale prostora, ne vpliva na
morfološko členjenost in celovitost naselij ali na njihovo funkcionalno povezanost z zaledjem,
ne vpliva na razvoj načrtovanih dejavnosti ali pa ima na njih pozitiven vpliv le v manjši meri in
začasno vpliva na dinamiko izvajanja načrtovanega prostorskega razvoja in na razvoj
proizvodnih dejavnosti, na večino segmentov okolja ima nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih
ukrepov, na nekatere pa nebistven vpliv brez potrebne izvedbe omilitvenih ukrepov, bistveno
izboljšuje prometno učinkovitost in varnost na avtocesti ter voznikovo dojemanje cestnega
okolja, zagotavlja fleksibilno tehnologijo gradnje, smiselno faznost gradnje, ustrezne pogoje
gradnje in lažje vzdrževanje in ukrepanje v izrednih razmerah ter boljšo dostopnost za servisne
in intervencijske službe. Predlagana rešitev za dograditev avtocestnega predora Karavanke je
ustrezna in utemeljena z vseh obravnavanih vidikov.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila s Poročilom o realizaciji ukrepov prenove zakonodaje reguliranih
dejavnosti in poklicev
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila s Poročilom o realizaciji ukrepov prenove
zakonodaje reguliranih dejavnosti in poklicev na področjih turizma, trgovine, pokopališkopogrebne dejavnosti, gradbeništva, dimnikarske dejavnosti, detektivske dejavnosti, dejavnosti
šol vožnje, odvetništva, veterinarstva, sociale, geodetske dejavnosti ter dejavnosti
nepremičninskega posredovanja. Sprejela je sklep, da se prenova detektivske dejavnosti črta s
seznama dejavnosti vključenih v projekt Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev ter
podaljšala rok za realizacijo ukrepov do 30. 6. 2017.
Slovenija se uvršča po stopnji reguliranosti dejavnosti in poklicev v sam evropski vrh. Skupni
regulatorni okvir Slovenije je eden najbolj restriktivnih v EU in ga označuje kompleksnost
regulatornih postopkov ter številne ovire pri vstopanju v dejavnost.
Vlada je projekt prenove reguliranih poklicev in dejavnosti vključila med ključne projekte vladne
projektne pisarne kot 10. strateški in medresorski projekt. Projekt operativno vodi
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z nosilnimi ministrstvi, in sicer
Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti.
V letu 2015 so se posamezna resorna ministrstva aktivno ukvarjala s prenovo zakonodaje in
odpravo administrativnih ovir na področju reguliranih dejavnosti in poklicev s tem, da so se
posamezni ciljni roki zaradi objektivnih razlogov (javna razprava, medresorsko usklajevanje)
podaljšali oz. se bo realizacija prenove zakonodaje realizirala v letu 2016 oz. v prvi polovici
2017, namesto v letu 2015, kot je bilo prvotno načrtovano oz. določeno v sklepu Vlade RS. .
V okviru projekta sta že realizirani področji trgovine in veterine. Zakon o spremembah
Zakona o trgovini, ki je začel veljati 15. 7. 2015 je dereguliral poklica prodajalec in trgovski
poslovodja. S tem so se sprostili pogoji za vstop v trgovinsko dejavnost. Na področju veterine
je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznavanju poklicnih
kvalifikacij veterinarjev, ki je začel veljati 19. 3. 2016..
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z drugim poročilom Medresorske delovne skupine za enotni
patentni sistem
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z drugim poročilom Medresorske delovne
skupine za enotni patentni sistem za obdobje november 2014 – marec 2016.
Temeljna naloga Medresorske delovne skupine za enotni patentni sistem (MDS) je priprava
in uskladitev strokovnih podlag za aktivno sodelovanje predstavnikov RS v okviru pripravljalnih
aktivnosti za uvedbo enotnega patentnega sistema. Skupina, ki jo vodi predstojnik Urada RS
za intelektualno lastnino, mora o svojem delu enkrat letno poročati vladi RS.
Glavne aktivnosti delovanja MDS:
• priprava gradiva za ratifikacijo Sporazuma;
• aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo oddelka Enotnega sodišča za patente,
• vzpostavitev pogojev za začetek delovanja Centra za mediacijo in arbitražo za patente
(CAM), ki je del Enotnega sodišča za patente,
• sodelovanje v Pripravljalnem odboru Enotnega sodišča za patente,
• sodelovanje v Ožjem odboru Upravnega sveta Evropske patentne organizacije (EPO)
ter
• aktivnosti ozaveščanja gospodarskih in javnih raziskovalnih organizacij o spremembi
patentnega sistema v Evropi in o posledicah uvedbe le-tega za Slovenijo.
Aktivnosti MDS so povezane s t.i. patentnim svežnjem, katerega cilji so predvsem:
• z uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom vzpostaviti enotno patentno varstvo
v vseh sodelujočih državah in omogočiti prijaviteljem, da v primerjavi s pridobitvijo t.i.
klasičnega evropskega patenta ceneje, hitreje in enostavnejše pridobijo ter vzdržujejo
patentno varstvo v sodelujočih državah;
• z vzpostavitvijo Enotnega sodišča za patente zagotoviti enotno reševanje patentnih
sporov o veljavnosti in kršitvah evropskih patentov z enotnim učinkom in t.i. klasičnih
evropskih patentov v primerjavi s sedanjim uveljavljanjem pravic iz patenta v vsaki
državi posebej ter zagotoviti, da se v enem postopku odloči o kršitvi in/ali veljavnosti
patenta z učinkom v vseh sodelujočih državah;
• z vzpostavitvijo Centrom za mediacijo in arbitražo za patente s sedežem v Lizboni in
Ljubljani omogočiti alternativno reševanje spora o kršitvi evropskega patenta z
enotnim učinkom in evropskega patenta.
Ratifikacija Sporazuma o enotnem sodišču za patente (Sporazum) je predvidena v letu
2016. Zakon o ratifikaciji je pripravljen in usklajen na ravni MDS. Ratifikaciji Sporazuma v
Državnem zboru mora nato slediti še ratifikacija Protokola o začasni uporabi Sporazuma na
vladi. Ratifikaciji bodo sledile še spremembe v nacionalni zakonodaji. Potrebne so
spremembe Zakona o industrijski lastnini, Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi.
Spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi so predvidene v okviru večjih
zakonskih sprememb v drugi polovici leta 2016. Priprava sprememb Zakona o industrijski
lastnini je predvidena po ratifikaciji.
Ratifikacija Sporazuma bo imela za Republiko Slovenijo finančne posledice. Slovenija se
nagiba k ustanovitvi lokalnega oddelka sodišča. Države članice, ki ustanovijo lokalni oziroma
regionalni oddelek, morajo zanj zagotoviti tudi zmogljivosti. Okvirni finančni izračun za
ustanovitev lokalnega oddelka sodišča na območju Slovenije znaša ok. 180.000 EUR.
Potrebna sredstva za delež, ki ga bo nosila Republika Slovenija za sodišče, lokalni oddelek
sodišča ter CAM, se bodo zagotavljala v okviru finančnega načrta Ministrstva za pravosodje,
skladno s proračunsko prakso, torej ob pripravi posameznih letnih proračunov. Ministrstvo za
pravosodje je za leto 2016 v proračunu že rezerviralo sredstva v višini 200.000 EUR, ki naj bi
po okvirnih izračunih zadostovala za obveznosti tekočega leta iz tega Sporazuma.
Sporazum o enotnem patentnem sodišču ureja Center za mediacijo in arbitražo za patente
(CAM), njegov sedež pa si delita Slovenija in Portugalska. Slovenija aktivno sodeluje v
podskupini Pripravljalnega odbora za mediacijo in arbitražo ter usklajuje stališča s portugalsko
stranjo. . Naši glavni poudarki so v smeri prepoznavnosti in učinkovitosti CAM. Ključno je da se
za CAM zagotovijo pravne podlage, da je CAM ustrezno prikazan v vseh dokumentih, ki so
zanj pomembni ter ustrezna promocija v okviru sodišča, kar mu bo omogočalo uspešno
delovanje. . V okviru operativnih pravil se zavzemamo za možnost, da CAM lahko organizira
izobraževanja za mediatorje in arbitre.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z Letnim poročilom Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo
za leto 2015
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z Letnim poročilom Komisije za nadzor izvoza
blaga z dvojno rabo za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015.
Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo je ključno orodje v boju proti širjenju orožja za množično
uničevanje kot tudi širjenja konvencionalnega orožja na občutljiva in krizna področja ali
področja pod vojaškim embargom. Blago z dvojno rabo predstavlja blago, programsko opremo
in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne ali v vojaške namene ter vključuje blago iz
širokega področja sektorjev, kot so jedrski, biološki in kemični sektor ter oprema za predelavo
materialov, elektronika, računalniki, telekomunikacije, šifriranje, senzorji in laserji, navigacija in
letalska elektronika, pomorska oprema ter oprema za zračna plovila in pogon. To je civilno
blago in praviloma namenjeno ter uporabljeno v civilne namene, zaradi svojih lastnosti ali
tehničnih karakteristik pa se lahko uporabi tudi v vojaške namene.
Dobro postavljen sistem nadzora izvoza ter njegovo izvajanje je ključna podpora izvozu in
pogoj za kredibilnost države v mednarodni trgovini ter pri pridobivanju visokotehnoloških tujih
investicij. Hkrati pa je izvajanje sistema z izdajo dovoljenj in potrdil varovanje slovenskih
gospodarskih subjektov, ki ali proizvajajo ali mednarodno trgujejo z blagom z dvojno rabo z
visoko dodano vrednostjo ter omogočanje zakonite trgovine na tem področju.
Sistem nadzora nad blagom in tehnologijo z dvojno rabo zajema izvoz, prenos znotraj EU,
posredovanje, tranzit ter nudenje tehnične pomoči za blago z dvojno rabo. Postavljen je v
okviru mednarodnih izvoznih režimov za blago z dvojno rabo ter urejen tudi v okviru EU z
uredbo Sveta št 428/2009/ES s spremembami. Slovenija je znotraj teh okvirov uredila
nacionalni sistem nadzora izvoza z Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo ter
Uredbo o načinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno
rabo.
Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo za koordinacijo in spremljanje izvajanja nadzora
nad izvozom blaga z dvojno rabo v 9. členu predvideva tudi ustanovitev Komisije za nadzor
izvoza blaga z dvojno rabo (KNIBDR), katere člane imenuje Vlada RS. Njena sestava,
imenovanje članov in namestnikov, način dela in naloge so opredeljeni v 9. členu Uredbe o
načinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, kjer je
v četrtem odstavku tudi določeno, da KNIBDR o svojem delu letno poroča Vladi Republike
Slovenije.
V letu 2015 je KNIBDR delovala na 38 sejah, sprejela 235 sklepov, izdala 163 predhodnih
mnenj za individualna dovoljenja ter nekaj predhodnih mnenj za globalno dovoljenje. KNIBDR
je izvajala tudi druge naloge v skladu z uredbo. Zaradi bolj in bolj zahtevnega ekonomskega in
političnega okolja, naraščanja števila vlog in vrednosti izvoza, se KNIBDR zaveda vedno večje
pomembnosti sistema nadzora, zato podaja tudi svoja priporočila za izboljšanje sistema in
nadaljnje delo.
Vir: MGRT
Vlada podelila koncesijo za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj
blaga in storitev Mednarodnemu Inštitutu za potrošniške raziskave
Vlada RS je danes na redni seji izdala odločbo o izbiri koncesionarja za opravljanje javne
službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev in pooblastila Zdravka Počivalška,
ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, za podpis koncesijske pogodbe o opravljanju
javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Koncesijo je vlada podelila
Mednarodnemu Inštitutu za potrošniške raziskave.
Na javni razpis je prispela zgolj prijava Mednarodnega Inštituta za potrošniške raziskave, ki je
v fazi ocenjevanja na podlagi meril iz javnega razpisa in razpisne dokumentacije dosegla 62
točk.
Koncesija obsega naslednje naloge:
• primerjalno ocenjevanje blaga in storitev z uporabo metodologije za preizkušanje in
ocenjevanje kakovosti izdelkov in storitev, ki zajema analizo posameznih značilnosti
blaga in storitev, ki izdelke in storitve uvršča v razrede z različnimi ocenami,
• zagotavljanje informiranja potrošnikov o rezultatih primerjalnega testiranja blaga in
storitev.
Vir: MGRT
Vlada podelila koncesijo za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja
potrošnikov Zvezi potrošnikov Slovenije
Vlada RS je danes na redni seji izdala odločbo o izbiri koncesionarja za opravljanje javne
službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov in pooblastila .Zdravka Počivalška, ministra za
gospodarski razvoj in tehnologijo, za podpis koncesijske pogodbe o opravljanju javne službe
obveščanja in izobraževanja potrošnikov. Vlada je koncesijo podelila Zvezi potrošnikov
Slovenije.
Na javni razpis je prispela zgolj prijava Zveze potrošnikov Slovenije, ki je v fazi ocenjevanja na
podlagi meril iz javnega razpisa in razpisne dokumentacije dosegla 100 točk.
Koncesija za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov obsega
naslednje naloge:
– izvajanje aktivnosti obveščanja in izobraževanja potrošnikov z namenom večje varnosti
potrošnikov, izbire, dostopnosti, kakovosti blaga in storitev,
– informiranje potrošnikov o uveljavljanju njihovih pravic.
Koncesija za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov se opravlja na
naslednjih področjih:
• pasti potrošniškega kreditiranja in
• procesni vidik uveljavljanja stvarne napake.
Javna služba obveščanja in izobraževanja potrošnikov se lahko opravlja v različnih oblikah: na
spletni strani, preko medijev ter z organiziranjem okroglih miz, posvetov, seminarjev, konferenc
ali izobraževalnih programov, spletnega primerjalnika ali drugih oblikah, s katerimi se zagotovi
opravljanje nalog javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o soglasju k vsebini razpisov za
vpis v magistrske študijske programe druge stopnje UP, UM, FIŠ NM
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o soglasju k vsebini razpisov za
vpis v magistrske študijske programe druge stopnje Univerze v Mariboru (UM), Univerze na
Primorskem (UP), Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in visokošolskih zavodov
s koncesijo za študijsko leto 2016/2017 z dne 5. maja. 2016.
Vlada je s sklepom z dne 5. maja 2016 (sklep) dala soglasje k vsebini razpisov v magistrske
študijske programe druge stopnje UM,UP, Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in
visokošolskim zavodom s koncesijo za študijsko leto 2016/2017 z izjemo soglasja k vsebini
razpisa UP za magistrski študijski program druge stopnje Uporabna psihologija, ker ta še ni bil
akreditiran pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS) in vpisan v razvid visokošolskih zavodov, ki ga vodi MIZŠ.
Vladi RS se je zato predlagala sprememba sklepa, ker je bil magistrski študijski program druge
stopnje Uporabna psihologija akreditiran pri NAKVIS z odločbo št. 6033-5/2015/23 z dne 21. 4.
2016 in vpisan v Razvid visokošolskih zavodov z odločbo št. 6033-220/2016/10 z dne 16. 5.
2016.
S spremembo sklepa se povečujejo mesta za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer
40 dodatnih mest za državljane RS in držav EU (skupaj 4.965) in 4 dodatna mesta za tujce in
Slovence brez slovenskega državljanstva (skupaj 799,5 mest).
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvi o soglasju k vsebini razpisa za vpis v
magistrske študijske programe druge stopnje UL
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvi o soglasju k vsebini razpisa za vpis v
magistrske študijske programe druge stopnje Univerze v Ljubljani (UL) za študijsko leto
2016/2017, ki ga je Vlada RS sprejela dne 11. februarja 2016.
Vlada RS je s sklepom z dne 11. februarja 2016 dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v
magistrske študijske programe druge stopnje UL za študijsko leto 2016/2017 z izjemo soglasja
k razpisu dvodisciplinarnega študijskega programa Umetnostna zgodovina in
dvodisciplinarnega pedagoškega študijskega programa Umetnostna zgodovina, ker še nista
bila akreditirana pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS).
Vladi RS se predlaga sprememba sklepa, ker sta bila študijska programa akreditirana pri
NAKVIS z odločbo št. 6033-7/2016/12 z dne 21. 4. 2016 in vpisana v Razvid visokošolskih
zavodov z odločbo št. 6033-73/2016/6 z dne 13. 5. 2016.
S spremembo sklepa se povečujejo mesta za vpis v 1. letnik za redni študij, in sicer 30
dodatnih mest za državljane RS in držav EU (skupaj 5.335). Za leto 2016/2017 je v soglasje
Vladi RS predlaganih skupaj 7.852 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni magistrski
študij, in sicer 6.793 mest za državljane RS in držav EU, 1.059 mest za tujce in Slovence brez
slovenskega državljanstva.
Vir: MIZŠ
Vlada spremenila pogoje za najemanje posojil Javnega gospodarskega zavoda Pohorje
Mirna
Vlada RS je določila besedilo odzivnega poročila na Revizijsko poročilo Računskega sodišča
Republike Slovenije Učinkovitost organiziranja dela obsojencev in poslovanja Javnega
gospodarskega zavoda »POHORJE« Mirna.
Računsko sodišče RS je v Revizijskem poročilu, Učinkovitost organiziranja dela obsojencev in
poslovanja Javnega gospodarskega zavoda »POHORJE« Mirna določilo Vladi RS,
popravljalni ukrep, da spremeni Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Rinka
tako, da bo z odlokom določena zgornja meja zadolžitve brez soglasja ustanovitelja.
Računsko sodišče je v točki 2. 2. 4. b. ugotovilo, da je vlada v odlokih o ustanovitvi javnih
gospodarskih zavodov določila le vrednosti, pri katerih so morali javni gospodarski zavodi pri
najemanju posameznih posojil pridobiti njeno soglasje in ni določila zgornje meje vrednosti, do
katere so se smeli zadolževati brez njenega soglasja. Zaradi tega vlada, kot ustanoviteljica ni
zagotovila izvajanja nadzora nad njihovim zadolževanjem.
V spremembi odloka smo sledili tej zahtevi tako, da je v 15. členu določeno, da ustanoviteljica
daje soglasje k najemanju posojil v vrednosti nad 30.000 (trideset tisoč) evrov, kar pomeni
bistveno znižanje meje, ki je bila do sedaj določena v višini 300.000 (tristo tisoč) evrov.
Vir: MP
Sklep o prenehanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Dijaški dom Črnomelj«
Javni vzgojno-izobraževalni zavod »Dijaški dom Črnomelj« preneha obstajati kot samostojna
pravna oseba in se ga po izvedbi postopka prenehanja izbriše iz vseh javnih evidenc pravnih
subjektov. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o ustanovitvi javnega vzgojnega
zavoda »Dijaški dom Črnomelj« z dne 2. septembra 2008 in z dne 8. junija 2010.
Razlog za predlagano odločitev o prenehanju tega zavoda je ugotovitev, da so prenehale
potrebe oziroma pogoji za nadaljnje opravljanje dejavnosti dijaških domov, ki se je v tem
javnem zavodu opravljala kot javna služba. V zadnjih letih se je občutno zmanjševal obseg
javne službe v tem dijaškem domu predvsem zaradi bistvenega vpadanja števila dijakov, ki
bivajo v tem dijaškem domu v času izobraževanja. Glede na navedene okoliščine niso več
izpolnjeni pogoji po zagotavljanje tovrstne javne službe, poleg tega v okolju, v katerem deluje
ta javni zavod, ni izkazana potreba po zagotavljanju druge vrste dejavnosti, ki se izvaja kot
javna služba, niti ne obstajajo ekonomski ali kakšni drugi razlogi, ki bi opravičevali obstoj tega
javnega zavoda ali pa vsaj nadaljnjega opravljanja njegovih dejavnosti v okviru kakšnega
drugega javnega zavoda.
V DD Črnomelj je bil že vrsto let premajhen interes za bivanje dijakov. V šolskem letu 2014/15
je v tem dijaškem domu bivalo le 30 dijakov, ki so bili vpisani v vzgojno-izobraževalni program
srednjega strokovnega izobraževanja Predšolska vzgoja, ki ga je izvajal Šolski center Novo
mesto v svoji dislocirani organizacijski enoti Srednja šola Metlika v Metliki. Dijaki so se iz
Dijaškega doma Črnomelj dnevno vozili iz Črnomlja v Metliko.
Glede na to, da je na predlog ministrstva Vlada RS sprejela spremembo ustanovitvenega akta
tega šolska centra s Sklepom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Šolski
center Novo mesto«, s katerim je bila ukinjena dislocirana organizacijska enota v Metliki, tako
da se je izvajanje navedenega izobraževalnega programa premestilo iz Metlike v Novo mesto
v okviru istega šolskega centra, se zadevni izobraževalni program s šolskim letom 2015/2016
ne izvaja več v Metliki. Posledice te reorganizacije so, da so dijakinje, ki so vpisane v ta
izobraževalni program v organizacijski enoti Šolskega centra Novo mesto v Metliki in so do
sedaj bile nastanjene v DD Črnomelj, iz katerega so se dnevno vozile v šolo v Metliko,
nadaljevale obiskovanje pouka tega programa v Novem mestu, zato so se lahko nastanile v
Dijaškem in študentskem domu Novo mesto, v katerem je na voljo dovolj prostih zmogljivosti
za njihovo bivanje v času izobraževanja.
Vir: MIZŠ
Vlada ne podpira predloga novele zakona o dohodnini skupine poslancev
Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu novele zakona o dohodnini, ki ga je DZ predložila
skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom. Predloga ne podpira in
ocenjuje, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predstavljal bi prevelik izpad proračunskih
prihodkov, pri čemer ne vključuje drugih načinov zagotavljanja teh prihodkov.
Vlada je ocenila, da bi zaradi predlagane rešitve zvišanja splošne olajšave na 7000 evrov v
državnem proračunu izpadlo za okoli 490 milijonov evrov prihodkov. Predlog bi pri odmeri
dohodnine vplival na vse zavezance, ki uveljavljajo splošno olajšavo, po podatkih za leto 2014
pa je bilo takih zavezancev nekaj več kot 970.000 oz. 98 odstotkov vseh zavezancev za
odmero dohodnine.
Predlagana rešitev, ki temelji na znižanju davkov na delo, neposredno ne predstavlja
razbremenitve gospodarstva, saj gre za rešitev, s katero bi zvišali le razpoložljiv dohodek
posameznika.
Davčna razbremenitev dela je sicer ena od prioritet vlade na ekonomskem področju, vendar bo
ukrepe na davčnem področju zastavila tako, da na eni strani z ukrepi krepi konkurenčnost
poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne
konkurenčnosti Slovenije, ter na drugi strani zagotavlja javnofinančno konsolidacijo in
postopno strukturno uravnoteženje javnih financ.
Vir: MF
Vlada zavrača predlagane spremembe Kazenskega zakonika glede preprečevanja
terorizma
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je v mnenje Vladi Republike Slovenije
posredoval Predlog Zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika (KZ-1E), ki ga je Državnemu
zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom
Tankom (v nadaljevanju Predlog zakona).
Podobna, v določenih opisih pa popolnoma enaka, predloga dopolnitev Kazenskega zakonika
je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru Republike Slovenije predložila že 2. 12.
2014 in 22. 1. 2015. V obeh primerih je Vlada Republike Slovenije v svojih mnenjih utemeljila,
zakaj predloga zakonov nista primerna za nadaljnjo obravnavo, obravnava v Državnem zboru
Republike Slovenije pa se je zaključila brez sprejema.
Predlagatelji tokratnega Predloga zakona ponovno izhajajo iz Resolucije Varnostnega sveta
Združenih narodov št. 2178 z dne 24. 9. 2014, ki z vidika kazenskega materialnega prava ni
dovolj konkretizirana. Ob tem predlagatelji ne upoštevajo dejstva, da je Svet Evrope med tem
sprejel – Republika Slovenija pa podpisala Dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o
preprečevanju terorizma, ki kazniva dejanja tako imenovanih »tujih terorističnih borcev« s
ciljem poenotenja zakonodaj držav članic na tem področju določa mnogo bolj določno in v
skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu. Za bodočo ureditev obravnavanega
področja je pomembno tudi, da je v postopku sprejemanja Predlog Direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta
2002/475/JHA o boju proti terorizmu.
Vlada na podlagi podanih utemeljitev meni, da Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo
obravnavo, saj kot kazniva dejanja določa nekatera dejanja, ki so kazniva že po veljavnem KZ1, nekatere predlagane določbe so nerazumljive oziroma neopredeljene ali pa opredeljene z
izrazi, ki imajo (lahko) enak pomen. Hkrati Predlog zakona ne ustreza zahtevam Dodatnega
protokola, ki je zaveza Republike Slovenije glede na to, da ga je že podpisala, in glede na to,
da ga je so-podpisala tudi Evropska unija.
Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije poslankam in poslancem predlaga, da
obravnavanega Predloga zakona ne sprejmejo.
Vir: MP
Vlada sprejela Odlok o razglasitvi Kenotafa žrtvam vojne za Slovenijo na Žalah v
Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Odlok o razglasitvi Kenotafa žrtvam vojne za
Slovenijo na Žalah v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Predlog za razglasitev
osrednjega slovenskega spomenika žrtvam vojne za samostojno Republiko Slovenijo je na
pobudo upravljavca spomenika, Ministrstva za obrambo RS, pripravil Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije.
Simbolni nagrobnik, kenotaf, delo arhitekta, akademika Marka Mušiča, ima izjemen kulturni
pomen za Republiko Slovenijo in posebno vrednost kot prvi in osrednji prostor spominjanja na
žrtve bojev za osamosvojitev Slovenije leta 1991 ter kot izrazit dosežek človekove
ustvarjalnosti. Kenotaf je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi
vrednotami. Zasnovan je kot ovalno kamnito podnožje z izpisanimi imeni vseh žrtev
osamosvojitve Slovenije, padlih vojakov in civilistov. Ob robu podnožja ima spomenik
izklesano letnico 1991. Nad spodnjim delom iz glajenega kamna se dvigujejo tri zamaknjene
stopnice, ki prehajajo v simbolno kamnito plamenico v treh značilnih barvah za našo narodno
in državno zastavo: beli, modri in rdeči.
Javni spomenik je varovan z namenom ohranjanja simbolnega kraja, ohranitve izvirnega dela
arhitekta Marka Mušiča ter spodbujanja primerne rabe in vzdrževanja.
Odlok bo začel veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: MK
Vlada sprejela odločitev, da se Slovenije ne udeleži EXPO 2017 v Astani
Slovenija ne bo sodelovala na mednarodni specializirani razstavi EXPO leta 2017 v Astani, v
Kazahstanu. Sklep temelji na ugotovitvah analize stroškov in koristi ter posvetovanjem z
gospodarstvom glede interesa podjetij za sodelovanje . Stroški namreč presegajo pričakovane
kratkoročne in srednjeročne koristi. Namesto stalne predstavitve Slovenije s razstavnim
paviljonom, bodo pristojna ministrstva v času EXPO Astana organizirala fokusirane poslovne
obiske z zainteresiranimi slovenskimi podjetji.
Vlada je na današnji seji sprejela tudi sklep, da naloge zastopanja Slovenije v Mednarodnem
uradu za razstave (BIE), ki je pristojen za organizacijo svetovnih EXPO razstav, prevzame
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Od včlanitve Slovenije v Mednarodni urad za
razstave leta 2004 je te naloge opravljal Urad vlade za komuniciranje.
Za stalno predstavnico Slovenije v BIE je vlada imenovala DS na MGRT Evo Štraus Podlogar.
Mednarodni urad za razstave oz. Bureau International des Expositions (BIE) v sodelovanju z
izbranimi državami gostiteljicami prireja mednarodno priznane in registrirane svetovne
razstave EXPO ter mednarodne hortikulturne razstave in Milanski trienale.
Vir: UKOM
Vlada sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Luke Mesca v zvezi s
subvencioniranjem privatnih investitorjev v drugi tir
Poslanec Luka Mesec (ZL) je Vladi RS postavil vprašanja, ki se nanašajo na oblikovanje
modela javno-zasebnega partnerstva (JZP) pri gradnji drugega tira. Poslanec meni, da bi bil
model JZP dražji za državo in sprašuje, kako bo država investitorjem zagotovila donosnost
investicije, ali bo uporabljeno plačilo za razpoložljivost in ali bo investitorjem omogočen
lastniški vstop v Slovenske železnice in Luko Koper.
Vlada v odgovoru pojasnjuje osnovna izhodišča, iz katerih mora vlada nujno izhajati, in to so
omejitve javno-finančnega financiranja. Preprečiti je treba možnost, da bi se s financiranjem
preko podjetja v lasti RS dolg podjetja prenesel v državni dolg in oblikovati tak poslovni model,
ki bo omogočal pospešen razvoj gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. Model mora biti
dolgoročno finančno vzdržen in omogočiti izvedbo projekta v čim krajših rokih.
Vlada v odgovoru dodatno pojasnjuje, da bo zasebni vlagatelj pričakoval določeno donosnost,
vendar pa mora država zagotoviti primeren in učinkovit način financiranja. Tako je plačilo za
razpoložljivost pravilna izbira, saj prejme koncesionar plačilo samo za storitve, ki jih dejansko
zagotavlja (no service – no payment). V zvezi s tem je treba vzpostaviti učinkovit način
nadzora nad izvajanjem storitev.
Vlada še pojasnjuje, da je projekt postavljen na zemljiščih v lasti RS (stavbna pravica), ob
koncu koncesijskega obdobja pa bo lastnina na objektu prešla nazaj na RS. Iz teh razlogov ne
drži ugotovitev, da bi pri modelih JZP šlo za subvencioniranje zasebnega partnerja, saj mora ta
nujno zagotavljati določene storitve, če želi prejeti dogovorjeno plačilo oz. ustvariti dogovorjen
donos.
Vir: MzI
Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje poslanca g. Tomaža Lisca v zvezi z
zaposlovanjem in kadrovanjem v javni upravi
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca g. Tomaža Lisca v zvezi z
zaposlovanjem in kadrovanjem v javni upravi in ga posreduje Državnemu zboru RS.
Poslanec g. Tomaž Lisec je na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje v zvezi
z zaposlovanjem in kadrovanjem v javni upravi. Vsebina poslanskega vprašanja se nanaša na
zaposlovanje in kadrovanje v javni upravi, in sicer za čas od začetka mandata aktualne vlade
na dan 18.9.2014 in na dan 1.4.2016.
Odgovor Vlade Republike Slovenije je pripravljen na podlagi podatkov, ki jih je Ministrstvo za
javno upravo pridobilo iz Centralne kadrovske evidence državne uprave ter s pomočjo pojasnil
ministrstev in vladnih služb.
Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da zaposlovanje in kadrovanje v državni upravi poteka v
skladu s predpisi in sprejetimi programi ter načrti. Dalje vlada pojasnjuje, da so določeni
kadrovski postopki in določene kadrovske spremembe na tem področju posledica sprememb
zakonov in podzakonskih predpisov.
Upoštevati je potrebno, da se je organizacijska struktura v organih državne uprave z
uveljavitvijo spremenjenega Zakona o Vladi Republike Slovenije in posledično spremenjenega
Zakona o državni upravi deloma spremenila. Spremenila se je struktura ministrstev (direktorati)
kot tudi njihova delovna področja, posledično pa se je spremenilo število organov v sestavi, kot
tudi njihova delovna področja in pristojnosti.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka glede opozorila
direktorja Europola, da se bo v Evropi zgodil nov obsežnejši teroristični napad
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka
glede opozorila direktorja Europola, da se bo v Evropi zgodil nov obsežnejši teroristični napad.
Svojo napoved je oprl na dejstvo, da sta dva od terorističnih napadalcev v Parizu v Evropo
prišla po migracijskih poteh.
Slovenska policija na področju protiterorističnega delovanja tesno sodeluje z agencijo Europol
tako na sistemsko-strateškem področju, ki prispeva k razvoju agencije in njenih politik, kot tudi
na konkretnem operativnem področju. Operativno sodelovanje poteka kot oblika sodelovanja v
različnih delovnih skupinah, katerih namen je izmenjava operativnih informacij in dobrih praks
na področju boja proti terorizmu, vzpostavitev sistema za odkrivanje in preprečevanje
potovanja tujih borcev in njihove priprave za odhode na krizna žarišča, sodelovanje s tretjimi
državami, nečlanicami EU, vzpostavitev kontaktnih točk itd. Posebej tesno je bilo sodelovanje
z Europolom med migracijami, ko je Slovenija Europolu vsakodnevno ažurno posredovala
podatke o operativno zanimivih osebah, Europol pa je skrbel za intenzivno sodelovanje med
Slovenijo in ciljnimi državami, na slovensko pobudo pa se je okrepilo tudi sodelovanje med EU
in Zahodnim Balkanom.
Glede vprašanja, kako se Slovenija pripravlja na morebitno grožnjo terorističnega napada,
vlada odgovarja, da ima Slovenija za potrebe odzivanja na grožnje terorizma v veljavi celovit
sistem, ki je usmerjen v preprečevanje radikalizacije, zaščito pred neposrednim ogrožanjem
življenja in premoženja ljudi ter kritične infrastrukture, zagotavljanje učinkovitega pregona in
zagotavljanje učinkovitega odzivanja na grožnje terorizma. Učinkovito strateško delovanje
omogoča posebna medresorska delovna skupina za nadnacionalne grožnje.
Poleg tega policija uspešno sodeluje na operativni ravni tudi z drugimi varnostnimi organi v
državi, s katerimi ažurno izmenjujemo relevantne operativne podatke, na osnovi katerih se
prilagajo tudi operativne aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje terorizma. V ta namen je bila
leta 2015 na nacionalni ravni vzpostavljena tudi nacionalna platforma za omejevanje nasilne
radikalizacije. Platforma združuje vse pristojne deležnike, vključno z nevladnim sektorjem,
civilnimi iniciativami, raziskovalnim sektorjem itd., posebna vloga pa bo dana mladim in
medijem.
Veliko pozornosti se posveča pravočasnemu odkrivanju in preprečevanju pripravljalnih dejanj,
s posebnim poudarkom na preprečevanju dostopa do orožja in eksploziva. Ker je Slovenija
vstopna točka v schengenski prostor, je še posebej usmerjena v odkrivanje tihotapstva orožja
z Zahodnega Balkana v EU, pa tudi v zaščito pred napadom na objekte in storitve kritične
infrastrukture.
Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje terorizma je ključnega pomena nenehno
usposabljanje, zato Slovenija poleg lastnih dobrih praks v delo uvaja tudi na mednarodni ravni
uveljavljene dobre prakse. Usposabljanja so namenjena predvsem operativnim delavcem, ki
se kot prvi na terenu, tako pri varovanju državne meje kot tudi zagotavljanja varnosti v
notranjosti države, srečujejo s terorizmom in povezanimi tveganji.
V veliko pomoč za preprečevanje terorizma je tudi uporaba centraliziranega informacijskega
sistema, ki združuje vsa razpoložljiva orodja in podatkovne baze, vključujoč SIS, Europol in
Interpol in tako omogoča hitro izmenjavo informacij med pristojnimi službami.
Vir: MNZ
Vlada sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o sodelovanju delavcev
pri upravljanju (ZSDU-1), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina
poslank in poslancev.
Skupina poslank in poslancev je 20. 5. 2016 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila
v obravnavo in sprejetje po rednem postopku Predlog Zakona o sodelovanju delavcev pri
upravljanju (ZSDU-1). Vlada Republike Slovenije v zvezi s Predlogom Zakona o sodelovanju
delavcev pri upravljanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina
poslank in poslancev ugotavlja, da predlog ZSDU-1 predstavlja celovito in temeljito vsebinsko,
terminološko in nomotehnično prenovo področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in
spreminja več kot dve tretjini veljavnega zakona.
Vlada poudarja, da področje sodelovanja delavcev pri upravljanju obravnava pomembna
vprašanja in nedvomno predstavlja način za odpravljanje konfliktov, ki nastajajo med delavci in
delodajalci ter sredstvo za učinkovitejše in uspešnejše poslovanje podjetij. Vendar pa vlada kot
bistveno pomanjkljivost zakonskega predloga izpostavlja dejstvo, da zakon pred predložitvijo v
obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije ni bil predstavljen in dan v podrobno
obravnavo vsem socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko socialnega sveta, kar je že
ustaljena praksa v primeru priprave in sprejema zakonov, ki urejajo odnose med delavci in
delodajalci. Pri tem opozarjamo na veljavna Pravila delovanja Ekonomsko socialnega sveta, iz
katerih izhaja, da sodi področje sodelovanja delavcev pri upravljanju med temeljna področja
njegovega delovanja. Ob tem izpostavljamo še prejeti odziv vseh delodajalskih organizacij, ki
delujejo v okviru Ekonomsko socialnega sveta, ki so podale ostro nasprotovanje predlogu
ZSDU-1, ker je predlog nastal brez vključitve gospodarstva. Gospodarske družbe so po
predlogu ZSDU-1 nosilec ključnih obveznosti in tiste, ki bodo zakon dnevno uporabljale v svoji
praksi.
Vlada ocenjuje, da prenova zakona, ki ureja področje sodelovanja delavcev pri upravljanju
terja široko in temeljito obravnavo vseh zainteresiranih deležnikov in da spreminjanje te
ureditve ne bi bilo smotrno brez predhodnega vsebinskega usklajevanja med vsemi socialnimi
partnerji. Preuranjena in neusklajena sprememba zakonodaje na tem področju bi lahko
prinesla ravno nasprotne učinke od želenih, kar ne bi bilo v korist ne delavcem ne
delodajalcem, prav tako ne celotnemu gospodarstvu.
Na podlagi navedenega Vlada Republike Slovenije ne podpira tako pripravljenega in
oblikovanega predloga Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-1) in predlaga
Državnemu zboru Republike Slovenije, da ga ne sprejeme kot ustrezno podlago za naslednje
faze zakonodajnega postopka.
Vir: MDDSZ
Obeležitev 20. obletnice Ljubljanske listine o reformi zdravstvenega varstva v Evropi
Na današnji seji se je Vlada RS seznanila z dogodki, ki bodo potekali v okviru programa za
obeležitev 20. obletnice Ljubljanske listine o reformi zdravstvenega varstva v Evropi, v času od
14. do 17. junija 2016 v Sloveniji.
Ljubljanska listina je mejnik na področju krepitve zdravstvenih sistemov v evropski regiji SZO.
Vsebuje temeljna načela, na katerih morajo temeljiti evropski sistemi zdravstvenega varstva ter
načela za uveljavljanje sprememb znotraj teh sistemov. Njeno glavno sporočilo, da morajo
zdravstvena oskrba in njene reforme v prvi vrsti voditi k boljšemu zdravju in izboljšanju
kakovosti življenja za vse ljudi, je še vedno zelo aktualno. Poleg tega je Ljubljanska listina
zagotovila temelje za razvoj Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike.
Glavni pomen Ljubljanske listine je v tem, da so bili prvič predstavljeni pomembni deli
takratnega skupnega znanja o reformah v zdravstvu, ki so jasno opredeljeni v skupni
medsebojno dogovorjeni izjavi na ministrski ravni. Večina reform zdravstvenega varstva v
takratnem obdobju namreč ni bila osredotočena na izboljšanje zdravja, temveč je vsebovala le
finančne in administrativne popravke, kar ni bilo mogoče smatrati v smislu reforme kot
sistemske izboljšave, torej reforme samega zdravja. V večini držav so bile v tistem obdobju
reforme osredotočene na zmanjševanje stroškov, medtem ko se je občutno premalo
pozornosti namenjalo njihovim dolgoročnim učinkom na zdravje. Ljubljanska listina v strnjeni
obliki združuje vsa ključna načela za delovanje sistemov zdravstvenega varstva in temeljna
načela, ki jih morajo upoštevati snovalci zdravstvenih reform.
Osrednji slavnostni dogodek za obeležitev 20. obletnice sprejetja Ljubljanske listine bo potekal
16. 6. 2016 v prostorih Državnega Sveta RS. Na slovesnosti bo udeležence nagovorila dr.
Zsuzsanna Jakab, regionalna direktorica Urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za
Evropo. Predvidoma bo spregovorila o pomenu krepitve zdravstvenih sistemov za zdravje in
blagostanje, integrirani zdravstveni oskrbi in najnovejših aktivnosti, ki jih izvaja SZO v
sodelovanju z državami članicami na tem področju, s posebnim poudarkom na vrednotah in
načelih Ljubljanske listine. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje RS, bo predstavila razvoj
dogodkov v Sloveniji od sprejetja Ljubljanske listine do reforme zdravstvenega sistema v
Sloveniji. Sledila bo okrogla miza, kjer bodo sodelovali domači in mednarodni strokovnjaki.
Glavni namen okrogle mize je ponovno potrditi načela Ljubljanske listine kot ključna načela za
izvajanje reforme zdravstvenega sistema v Sloveniji.
V okviru programa za obeležitev 20. obletnice sprejetja Ljubljanske listine bo Ministrstvo za
zdravje organiziralo še dva dogodka. 14. 6. 2016 bo v Ljubljani potekal nacionalni strokovni
posvet, katerega namen je predstavitev predloga Nacionalne strategije razvoja osnovne
zdravstvene dejavnosti do leta 2025 ključnim deležnikom in širši strokovni javnosti. 16. in 17.
6. 2016 pa bo v Ljubljani organizirano zasedanje članov Usmerjevalnega odbora Evropskega
observatorija za zdravstvene sisteme in politike.
Vir: MZ
Vlada sprejela predlog stališča o začasni uporabi Protokola o pristopu k Trgovinskemu
sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Kolumbijo in Perujem
Vlada RS je danes na redni seji predlog stališča, da Republika Slovenija načeloma podpira
predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola o
pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni
strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (Protokol), da se upošteva pristop Ekvadorja.
Ima pa Slovenija preučitveni pridržek glede ustreznega upoštevanja mešane narave
sporazuma in obsega začasne uporabe sporazuma v predlogu sklepa Sveta o podpisu. Vlada
je za podpis Protokola pooblastila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka
Počivalška. Predlog stališče bo vlada poslala v Državnemu zboru Republike Slovenije.
Pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu med EU ter Kolumbijo, Ekvadorjem in
Perujem so se začela januarja 2009. Po štirih krogih je Ekvador prenehal sodelovati v
pogajanjih, ki so se nadaljevala le s Perujem in Kolumbijo. 26. junija 2012 je EU podpisala
trgovinski sporazum s Kolumbijo in Perujem (trgovinski sporazum), ki se že začasno uporablja.
Slovenija je sporazum ratificirala leta 2015. Na podlagi določbe sporazuma, ki omogoča, da
tudi ostale države članice Andske skupnosti postanejo pogodbenice sporazuma, je dal
Ekvador zahtevo za ponovni začetek pogajanj. Pogajanja za Protokol so bila zaključena leta
2014. Odbor za trgovino med EU, Kolumbijo in Perujem je odobril Protokol o pristopu
Ekvadorja 8. februarja letos.
Protokol določa nujne tehnične spremembe trgovinskega sporazuma, da se upošteva pristop
Ekvadorja. Izboljšal bo dostop na trge EU za glavne izvozne izdelke: ribe, banane, rezano
cvetje, kava, kakav, sadje in oreški. Za EU izvoznike pa bo olajšan dostop na ekvadorski trg,
kar velja predvsem za avtomobilski sektor ter alkoholne pijače.
Protokol bo omogočil odpravo več pomembnih netarifnih ovir, določil obveznosti glede storitev,
ustanavljanja in javnih naročil na centralni in podcentralni ravni, niz pravil glede pravic
intelektualne lastnine, trajnostnega razvoja, varstva konkurence, tehničnih ovir v trgovini in
sanitarnih ter fitosanitarnih ukrepov.
Predlagana je začasna uporaba Protokola do zaključka notranjih postopkov za začetek
njegove veljavnosti.
Slovenija ima z Ekvadorjem stalen trgovinski deficit zaradi visoke vrednosti uvoza banan iz te
države, ki se še povečuje (37 mio EUR v letu 2015). Ostalih izdelkov praktično ne uvažamo
(skupna vrednost uvoza iz Ekvadorja v letu 2015 je znašala 37,2 mio EUR). Vrednost izvoza v
letu 2015 je znašala 2,3 mio EUR (v letu 2014 1,9 mio EUR), od tega je bilo največ zdravil,
rezil za britvice, izdelkov iz aluminija, delov letal oziroma helikopterjev, sesalnikov za prah,
časopisnega papirja in plošč iz aluminijastih zlitin. Obstoječe carinske stopnje za te izdelke se
gibljejo med 5 in 30%, zanje pa je predvideno znižanje v 5 in 10 letnem prehodnem obdobju
ter za nekatere ob vstopu v veljavo.
Za Slovenijo so glede na trgovinsko menjavo najpomembnejše banane, ki so glavni predmet
blagovne menjave med Slovenijo in Ekvadorjem. Za banane je predvidena posebna rešitev v
okviru tarifne kvote, ki se začne z 176€/t in se postopoma letno znižuje na 75€/t v sedmem
letu.
Vir: MGRT
Razrešitev in imenovanje članice v Medresorski komisiji za napotitev oseb v
mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije
Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije določa obstoj
in delovanje medresorske komisije, ki skrbi za oblikovanje in izvajanje politike napotitve oseb iz
Republike Slovenije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Minister,
pristojen za zunanje zadeve, na podlagi 5. člena Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne
misije in mednarodne organizacije ter pisnih predlogov predstojnikov ministrstev predlaga
člane medresorske komisije ter njihove namestnike. Medresorska komisija ima 11 članov in
deluje na podlagi poslovnika, objavljenega v Uradnem listu RS št. 112/2006.
Predsednik medresorske komisije izmed članov medresorske komisije imenuje člane izbirne
komisije, ki glede na področje, ki ga pokrivajo, vodijo postopke napotitev oseb v mednarodne
civilne misije in mednarodne organizacije.
Ministrstvo za zdravje je v skladu z Zakonom o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in
mednarodne organizacije Ministrstvo za zunanje zadeve zaprosilo za razrešitev članice
medresorske izbirne komisije in imenovanje nove članice.
Vlada Republike Slovenije zato razreši članico mag. Ireno Kirar Fazarincin za novo članico
medresorske komisije z Ministrstva za zdravje imenuje Mojco Gobec.
Vlada Republike Slovenije ugotovi, da bo po imenovanju nove članice z Ministrstva za zdravje
medresorska komisija za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne
organizacije delovala v naslednji sestavi:
Vir: MZZ
Vlada razrešila in imenovala nove člane Sveta RS za študentska vprašanja
Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi članov in imenovanju nadomestnih članov Sveta RS za
študentska vprašanja. Svet ima 20 članov in ga med drugim sestavljajo tudi predstavniki
študentov.
Na podlagi predloga Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je MIZŠ Vladi RS predlagalo
razrešitev Špele Oset in Žige Schmidta ter imenovanje nadomestnih članov, Aleša Megliča in
Klemna Balanča, predstavnika ŠOS, v Svet Vlade RS za študentska vprašanja.
Vir: MIZŠ
Vlada razrešila in imenovala nove člane Sveta RS za visoko šolstvo
Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju članov Sveta RS za visoko šolstvo.
Svet za visoko šolstvo ima predsednika in 23 članov. Sestavljajo ga strokovnjaki s področja
visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva, predstavniki študentov
visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter socialnih partnerjev.
Na podlagi predloga Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je MIZŠ Vladi RS predlagalo
razrešitev Ajde Praznik, Ane Belčoč, Petra Papeža in Samirja Cerića ter imenovanje
nadomestnih članov, Mateja Drobniča, Žana Bokana, Matica Kašnika in Nassima Djaba,
predstavnike ŠOS, v Svet Vlade RS za študentska vprašanja.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in podeželje
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in podeželje.
Z njim je Vlada RS razrešila predstavnika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot člana
Sveta za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije, prof. dr. Franca Štamparja, in namesto
njega imenovala prof. dr. Emila Erjavca.
Vir: MKGP
Razrešitev člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je izdala odločbo s katero se Marka Logondra razreši z mesta člana nadzornega
sveta Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada.
Marko Logonder je bil kot član nadzornega sveta imenovan kot predstavnik Ministrstva za
okolje in prostor, kjer pa ni več zaposlen.
Vir: MOP
Vlada za predstavnico Republike Slovenije v upravnem odboru Eurimages imenovala
Jelko Stergel
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da za predstavnico Republike Slovenije v
upravnem odboru Eurimages za naslednje štiri leta imenuje Jelko Stergel.
Republika Slovenija kot podpisnica delnega sporazuma Sveta Evrope Eurimages, ki deluje kot
sklad Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih kinematografskih
del, imenuje svojega predstavnika v Upravni odbor Eurimagesa.
Mandat dosedanje slovenske predstavnice je potekel konec maja letošnjega leta, zato je
ministrstvo za kulturo 18. 3. 2016 objavilo javni poziv kandidatom za slovenskega predstavnika
v upravnem odboru Eurimages, na katerem je bila izbrana Jelka Stergel.
Vir: MK
Vlada sprejela sklep o razglasitvi leta 2017 za leto reformacije in ustanovitvi Častnega
odbora za počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da se leto 2017 razglasi za leto reformacije
ter da se ustanovi Častni odbor za počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja
in reformacije.
V Častni odbor za počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije so
bili imenovani:
• predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, predsednik častnega odbora,
• predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Milan Brglez,
• predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar,
• predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Mitja Bervar, mag. manag.,
• predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mag. Miroslav Mozetič,
• minister za kulturo, Anton Peršak,
• ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič,
• minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec,
• predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. dr. Tadej Bajd,
• rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik,
• rektor Univerze v Mariboru, dr. Igor Tičar,
• rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
rektor Univerze v Novi Gorici, dr. Danilo Zavrtanik,
ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Stane Zore,
škof Evangeličanske cerkve, mag. Geza Filo,
častni škof Evangeličanske cerkve, mag. Geza Erniša,
predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, mag. Viktor Žakelj,
ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice, Martina Rozman Salobir,
predsednik Slovenske matice, dr. Milček Komelj,
dr. Igor Grdina,
glavni urednik revije »Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma«, dr. Marko
Kerševan,
dr. Božidar Debenjak,
dr. Vasko Simoniti,
župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković,
župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek,
župan Občine Velike Lašče, Anton Zakrajšek.
Vir: MK
Vlada imenovala nekatere nove člane Medresorske koordinacijske skupine za
usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture
Vlada RS je danes, 9. junija, sprejela sklep o razrešitvi nekaterih članov Medresorske
koordinacijske skupine za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture in imenovanju
novih članov. Spremenjena sestava članov skupine je posledica kadrovskih sprememb na
ministrstvih, pristojnih za obrambo, gospodarski razvoj in tehnologijo ter okolje in prostor. Za
vodjo Medresorske koordinacijske skupine je bil s sklepom imenovan Srečko Zajc, v. d.
generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo.
Vir: MO
Ustanovljena delovna skupina za socialno aktivacijo
Vlada RS je ustanavlja delovno skupino – projektno skupino za izvedbo vladnega strateškega
razvojnega projekta P6.1: VEM v okviru CSD - socialna aktivacija.
Naloge delovne skupine so:
• izvedba projekta po pripravljenem zagonskem elaboratu projekta;
• skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog, razdelanih v zagonskem elaboratu
projekta;
• aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih zastojev za čas izvedbe projekta.
Rok za izvedbo projekta je 12. 12. 2017 od začetka izvrševanja nalog iz prejšnjega odstavka.
Projektna skupina, ki jo vodi Štefan Lepoša, direktor direktorata za socialne zadeve, je
sestavljena večinoma iz predstavnikov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, v njej bodo sodelovali tudi po en predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zdravje in
Ministrstva za kulturo.
Vir: MDDSZ
Vlada ustanovila delovno skupino za pregled izdatkov na področju kulture
Vlada RS je na današnji redni seji ustanovila Delovno skupino za pripravo Pregleda izdatkov
sektorja država na področju kulture.
Slovenija namenja za kulturno dejavnost od 0,3 do 0,4 o. t. BDP več od povprečja EU in z 0,8
% BDP sodi med države, ki za to področje namenjajo največ. Več od povprečja namenimo tudi
za dejavnosti radia in televizije ter založništva.
Poleg mednarodne primerjave je treba natančno analizirati stanje javnih financ na tem
področju predvsem v okviru državnega proračuna in proračunov občin. Pri pregledu izdatkov
se bo delovna skupina osredotočila na področja, ki po programski klasifikaciji državnega
proračuna in proračunov občin zajemajo »kulturo in civilno družbo«.
Naloge delovne skupine so, da pripravi:
• analizo stanja izdatkov v Sloveniji;
• primerjalno analizo izdatkov in kazalnikov učinkov s primerljivimi državami članicami
EU oziroma povprečjem EU;
• analizo učinkov oziroma rezultatov dosedanjih ukrepov, projektov, programov po
posameznih področjih;
• določitev prioritetnih ukrepov in programov ter projektov;
• oblikovanje nabora možnih rešitev s finančnimi posledicami in učinki ter zahtevanimi
spremembami zakonodaje, ki bodo vodile k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti v
skladu z Ustavo Republike Slovenije.
Člani delovne skupine za pregled izdatkov na področju kulture so:
• mag. Saša Jazbec, Ministrstvo za finance,
• Jana Poljak, Ministrstvo za finance,
• Jana Žakelj, Ministrstvo za finance,
• Urška Gruden, Ministrstvo za kulturo,
• Irena Kurinčič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Irena Vadnjal, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• mag. Mihaela Brezar, Urad RS za narodnosti,
• mag. Tanja Čelebič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
Delovna skupina po potrebi v delo vključi še druge strokovnjake ali predstavnike drugih
institucij.
Področje kulture je pomembno področje, zato je potreben strokoven pregled izdatkov, ki bo
temeljil na analizi in primerjavi izdatkov in izbranih kazalnikih učinkov ter rezultatov, ki se
uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev na posameznem področju kulture in civilne družbe.
V pregledu bodo, kjer je to relevantno, zajete tudi informacije o upravičencih oziroma
prejemnikih posameznih sredstev. Obdobje analize bo predvidoma zajemalo obdobje od leta
2008 do 2015 oziroma do razpoložljivih podatkov.
Osnovni namen pregleda izdatkov je identifikacija predlogov ukrepov, ki bodo izbrani glede na
primerjavo izdatkov, doseganje učinkov in pritiskov na javne finance v prihodnosti.
Delovna skupina najkasneje do 28. 2. 2017 pripravi končno Poročilo o pregledu izdatkov in ga
predloži v seznanitev vladi.
Vir: MF
Pogajanja za odpravo anomalij v okviru Kolektivne pogodbe za zdravnike in
zobozdravnike
Vlada RS je na današnji seji sprejela vladna izhodišča za pogajanja za odpravo anomalij v
okviru Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji. Prav tako je
Vlada Pogajalsko skupino za pogajanja za sklenitev Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike
in zobozdravnike v Republiki Sloveniji pooblastila za nadaljevanje pogajanj.
Vir: MZ