80. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 16. marec 2016
80. redna seja Vlade RS
Pomladanska napoved: Letošnja gospodarska rast zaznamovana z nadaljnjo rastjo
izvoza in krepitvijo zasebne potrošnje ter nižjimi državnimi investicijami
Gospodarska aktivnost se bo leta 2016 povečala za 1,7 %, v letih 2017 in 2018 pa za 2,4
% oz. 2,3 %, kaže Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, ki so jo pripravili v Uradu
RS za makroekonomske analize in razvoj. Izvoz in zasebna potrošnja bosta ključna
dejavnika gospodarske rasti, nižja rast letos glede na lani pa bo predvsem posledica
nižjih državnih investicij ob prehodu na novo finančno perspektivo črpanja evropskih
sredstev. Na trgu dela v uradu pričakujejo nadaljevanje izboljševanja razmer, ob čemer
opozarjajo na vedno večji vpliv demografskih dejavnikov. V 2016 se bo rast plač
okrepila zaradi sprejetih dogovorov v javnem sektorju, v zasebnem sektorju bo rast plač
umirjena zaradi odsotnosti cenovnih pritiskov in težnje po stroškovni učinkovitosti. Po
letošnji deflaciji bo v prihodnjih dveh letih rast cen ostala precej nizka. Tveganja ob
pripravi Jesenske napovedi so povezana predvsem z mednarodnim okoljem.
V letu 2016 v UMAR pričakujejo 1,7-odstotno rast gospodarske aktivnosti. »Upočasnitev glede
na leto 2015 bo predvsem posledica znatno nižjega obsega državnih investicij po izteku
možnosti črpanja sredstev EU iz prejšnje finančne perspektive,« je pojasnil Boštjan Vasle,
direktor urada. Nekoliko nižja bo po zastoju v zadnjem lanskem četrtletju tudi rast izvoza, na
katero bo letos vplival tudi oslabljen prispevek prodaje avtomobilov v tujino. »Sicer v napovedi
izvoza pričakujemo ohranjanje konkurenčnega položaja izvoznih podjetij, ki se je v zadnjih treh
letih opazno izboljšalo,« še poudarjajo v UMAR. Nadaljevala se bo tudi krepitev prispevka
zasebne potrošnje. Rast trošenja gospodinjstev, ki se je po dveletnem upadanju začela leta
2014, bo spodbujena predvsem z nadaljevanjem pozitivnih gibanj na trgu dela ob ohranjanju
razpoloženja potrošnikov na razmeroma visoki ravni.
V letu 2017 v UMAR ponovno pričakujejo nekoliko višjo gospodarsko rast. »Izvoz bo sledil
predvideni rasti tujega povpraševanja, nadaljevala se bo tudi rast zasebne potrošnje. Poleg
tega bo k rasti ponovno pomembneje prispevala investicijska potrošnja, kjer se bodo ob
predvideni nadaljnji rasti zasebnih znova nekoliko povečale tudi državne investicije,« je ključne
razloge navedel Vasle.
Nadaljevanje okrevanja na trgu dela
Zaposlenost, ki je začela okrevati ob koncu 2013, se bo letos nadalje povečala, a bo njena rast
(0,9 %) nekoliko nižja kot lani. »Ponovno bo višja v večini dejavnosti, najbolj v predelovalnih in
tržnih storitvah,« pojasnjujejo v UMAR in dodajajo, da se bo »rast nadaljevala tudi v
zaposlovalnih dejavnostih, ki predstavljajo pomemben dejavnik fleksibilnosti na trgu dela.«
Potem ko se je zniževala do lanskega leta, bo zaposlenost nekoliko večja tudi v sektorju
država, a bo njena rast skromna. Nadaljevalo se bo zmanjševanje števila brezposelnih, v
povprečju leta na 107,4 tisoč oseb, pri čemer v UMAR izpostavljajo naslednje razloge:
»Manjše bo število izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij, manj pa bo tudi
iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z nadaljnjim zmanjšanjem generacij mladih, ki
končajo šolanje.« Demografska gibanja bodo sicer vedno močneje vplivala na gibanja na trgu
dela tudi zaradi zmanjševanja števila delovno sposobnega prebivalstva (20-64 let). Do
nadaljnjega povečanja zaposlenosti in zmanjšanja brezposelnosti bo ob nadaljnji gospodarski
rasti prišlo tudi v letu 2017.
Skupna rast plač se bo v letih 2016 in 2017 nekoliko pospešila predvsem zaradi višje rasti v
javnem sektorju. V zasebnem sektorju bo letošnja nominalna rast plač (0,6 %) podobna lanski.
»Relativno nizko rast plač ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti povezujemo z odsotnostjo
inflacijskih pritiskov in težnjo po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij,« pojasnjujejo v
UMAR. Precej višja rast plač (3,5 %) v javnem sektorju pa bo izhajala iz izplačila v času krize
zadržanih napredovanj. V 2017 se bo skupna nominalna rast plač še nekoliko povišala (2,0
%), delno zaradi povišanja rasti v zasebnem sektorju, delno pa zaradi ohranjanja relativno
visoke rasti v javnem sektorju, pri čemer so upoštevani trenutno veljavni dogovori. Skupna rast
plač se bo v prihodnjih letih gibala podobno kot rast produktivnosti.
Gibanje cen letos podobno lanskoletnemu, nato skromna rast
Rast cen je že od začetka krize zelo nizka zaradi šibke gospodarske aktivnosti in procesa
notranjega prilagajanja relativnih cen, od sredine leta 2014 pa je ključen vpliv izrazitega
znižanja cen surovin, zlasti nafte. To je lani tudi prispevalo k deflaciji ob koncu leta prvič po
osamosvojitvi. Predvsem nižje cene energentov bodo tudi letos odločilno vplivale na gibanje
inflacije, ki bo ob zelo majhnih inflacijskih pritiskih v večini skupin proizvodov in storitev ob
koncu leta 2016 0,6-odstotna. V povprečju leta bo zabeležena deflacija (-0,3 %), cene pa bodo
medletno upadle v večini letošnjih mesecev. Nadaljnje okrevanje gospodarske aktivnosti, zlasti
krepitev rasti zasebne potrošnje, bo sicer vplivalo na skromno krepitev osnovne inflacije (brez
cen nepredelane hrane in energentov). V letu 2017 pričakujejo ponovno skupno rast cen
življenjskih potrebščin, ki pa bo še naprej razmeroma nizka (1,3 % v povprečju leta).
Tveganja izhajajo pretežno iz mednarodnega okolja
Po pričakovanjih bo letos v evrskem območju gospodarska rast podobna kot lani, vendar
mednarodne institucije v zadnjih mesecih znižujejo napovedi. To povezujejo z negotovostmi v
globalnem okolju, predvsem glede rasti razvijajočih se gospodarstev. S tem povezana je tudi
povečana negotovost na valutnih trgih, ki bi lahko preko večjih sprememb deviznih tečajev ta
trend še okrepila. Negotovost, ki izhaja iz domačega okolja, je še naprej povezana s procesom
konsolidacije javnih financ in predvsem z njo povezanimi ukrepi. Negotova je tudi ocena
črpanja EU sredstev, ki bi se lahko še upočasnilo, kar bi dodatno znižalo rast investicij in s tem
pričakovano gospodarsko rast v letošnjem letu. Na drugi strani obstaja možnost, da bi se tudi v
letu 2016 nadaljevalo izboljšanje konkurenčnega položaja, kar bi imelo za posledico višjo rast
izvoza in BDP.
Vir: UMAR
Vlada določila besedilo predloga Zakona o postopku priznavanja poklicih kvalifikacij za
opravljanje reguliranih poklicev
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o postopku priznavanja
poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in ga posredovala v obravnavo
Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.
Sprejem zakona se Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga zaradi spremembe
evropske zakonodaje na tem področju. Glede na obseg sprememb je pripravljen nov zakon na
področju priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ker le-ta zagotavlja
celovito in sistemsko ureditev področja, predvsem z vidika priznavanja poklicnih kvalifikacij za
vse regulirane poklice. Namen predloga zakona je večja preglednost, jasnost, razumljivost in
smiselnost. Splošni cilji novega zakona so predvsem odpraviti ovire za prosti pretok oseb in
storitev na notranjem trgu EU. Odprava ovir bo olajšala mobilnost strokovnjakov in storitev v
EU, povečala možnost zaposlovanja visokokvalificiranih in zagotovila več možnosti iskalcem
zaposlitve tudi v reguliranih poklicih.
Vir: MDDSZ
Vlada določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih, ki ga
pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Zakon o varnosti na smučiščih, ki je začel veljati 2. 1. 2003 in se uporablja od 1. 12. 2003,
ureja temeljna pravila za uporabo smučišč in zagotavljanje varnosti na smučiščih, pogoje, pod
katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, katerim morajo
ustrezati površine, namenjene za smučanje. Spremenjen je bil leta 2005 z novelo, ki velja od
22. 11. 2005.
S predlaganimi rešitvami se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti veljavnega Zakona o varnosti
na smučiščih, ki so se pokazale pri njegovem izvajanju v praksi. Glavna vodila pri pripravi
predloga zakona so bila zagotavljanje ustrezne varnosti na smučiščih, finančna razbremenitev
upravljavcev smučišč, odprava administrativnih ovir pri obratovanju majhnih smučišč, izločitev
t. i. »mikro smučišč« ter učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona. Glavne predlagane
rešitve so:
•
S predlaganim zakonom se urejajo naslednja področja: opredelitev pogojev, ki jim
morajo ustrezati površine, namenjene smučanju, ureditev in obratovanje smučišča,
reševanje na smučišču, zagotavljanje varnosti in reda na smučišču, dolžnosti
smučarjev in drugih oseb na smučišču, dolžnosti upravljavcev smučišč in nadzornikov
na smučišču, samoodgovornost smučarjev, nadzor odgovornih in uporabnikov ter
vzpostavitev evidenc, potrebnih za izvajanje zakona.
•
Bistvene novosti se nanašajo na poudarjanje smučarjevega samoodgovornega
ravnanja, to je ravnanje po načelu vzajemnega spoštovanja in razumevanja. Smučišče
mora uporabljati tako, da ne ogroža sebe, drugih prisotnih na smučišču in da ne
poškoduje sebe, drugih prisotnih ali naprav na smučišču. Takšno ravnanje poudarja
tudi eno izmed desetih mednarodnih vedenjskih pravil (pravila FIS), ki določa, da mora
smučar smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi in da svojo hitrost ter način
vožnje prilagodi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter
gostoti prometa na smučišču. S poudarkom smučarjevega samoodgovornega
ravnanja se bo nedvoumno jasneje vzpostavila odgovornost smučarja pri morebitnih
nesrečah, hkrati pa bo svoj del odgovornosti nosil tudi upravljavec smučišča, ki bo
moral izpolniti vse pogoje, ki mu jih nalaga predlog zakona.
•
Predlog zakona določa oziroma izvzema t. i. »mikro smučišča« oziroma površine, na
katerih je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za postavitev vlečnic v
skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, in ni namenjena
pridobitni dejavnosti. S to določbo so iz predloga zakona izvzete površine, kjer so
postavljene vlečnice za t. i. »lastno uporabo« in niso namenjene komercialni rabi (se
ne zaračunavajo vozovnice oziroma niso del dodatne ponudbe, npr. kmetij, hotelov,
planinskih koč ipd.).
•
Na novo so opredeljeni pogoji za določitev majhnega smučišča, pri čemer so pogoji za
pridobitev dovoljenja za obratovanje takega smučišča milejši oziroma prilagojeni
dejanskim možnostim upravljavca majhnega smučišča. Naloge nadzornika na
smučišču in naloge reševanja na takem smučišču lahko hkrati opravlja oseba pri
upravljavcu smučišča, ki sicer opravlja druge naloge za upravljavca majhnega
smučišča, pod pogojem, da je strokovno usposobljena za delo reševalca in nadzornika
na smučišču. Upravljavec majhnega smučišča lahko za opravljanje nalog reševanja
sklene tudi dogovor z izvajalcem, ki izpolnjuje pogoje za reševanje na smučišču, pri
čemer izvajalec zagotavlja odzivni čas v skladu z veljavnimi predpisi s področja
zdravstva.
•
Predlog zakona ne ureja več javnih zbiranj na smučišču, saj javna zbiranja ureja
poseben predpis.
•
Prav tako predlog zakona ne opredeljuje več pogojev za strokovne delavce, ki
organizirano poučujejo smučanje, saj tovrstno vsebino ureja zakon, ki ureja športne
dejavnosti.
•
V predlogu zakona je predvideno zmanjševanje števila nadzornikov na smučišču glede
na zmogljivost smučišča, in sicer je določeno, da je treba do zmogljivosti 500
smučarjev zagotoviti enega nadzornika (prej je bila ta meja 300 smučarjev). Število
nadzornikov in reševalcev je v predlogu zakona na smučišču sedaj izenačeno.
Pomembna novost je, da se lahko število reševalcev in nadzornikov na smučišču
prilagaja glede na dejansko število smučarjev na smučišču, če pa so v dovoljenju za
obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih
žičniških naprav po posameznih sektorjih. Dopuščena bo tudi možnost, da lahko
upravljavec smučišča do 30 % zmanjša minimalno število prisotnih nadzornikov in
reševalcev na smučišču, če so ti (nekateri) hkrati usposobljeni za nadzor in reševanje
ter številčno zagotovijo predpisano število obeh usposobljenosti.
•
Za nadzornika na smučišču so določeni milejši pogoji za pridobitev službene izkaznice
(varnostni zadržki). Prosilec za pridobitev statusa nadzornika in aktivni nadzornik ne
smeta biti pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni možnosti, na nepogojno trajanje zapora več kot tri mesece ali nista
bila več kot dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorna za prekrške
zoper javni red in mir z elementi nasilja ali za prekrške po predpisih, ki urejajo
proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrške po Zakonu o varnosti na
smučiščih in jima je bila izrečena globa.
•
Nadzornik na smučišču za razliko od sedanje ureditve nima več dolžnosti obveščanja
inšpekcijskih služb o nepravilnostih upravljavca smučišča, s čimer se odpravlja
nasprotje interesov.
•
Nadzornik bo po predlogu zakona med drugim lahko tudi odpravljal neurejenosti in
pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu smučišča, in izvajal druge naloge, povezane z
varnostjo na smučišču.
•
Predlagani zakon na novo opredeljuje dolžnosti in prepovedi smučarja in druge osebe
na smučišču ter na novo določa pristojnosti inšpekcijskih organov in policije.
Vir: MNZ
Sklep v zvezi z vzdrževanjem Rudnika živega srebra v Idriji ostaja nespremenjen in ga je
treba izvršiti
Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 47803-51/2014/11 z dne 24. 7. 2014 kot zavezanca
za nadaljnje vzdrževanje nezalitega dela jame in izvajanje monitoringa v vplivnem območju
Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, določila javni zavod Center za upravljanje z
dediščino živega srebra Idrija. Kljub vprašanjem, ki jih je v zvezi s tem odprlo Ministrstvo za
kulturo, je vlada danes potrdila, da omenjeni sklep ostaja nespremenjen in ga je potrebno
izvršiti. Kar pomeni, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija takoj začeti
z izvajanjem nalog, opredeljenih v tem sklepu, vključno z aktivnostmi, povezanimi z
vzdrževanjem nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija.
Vlada določila Smernice za delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila Smernice za delovanje Družbe za
upravljanje terjatev bank, d. d. ki so sestavni del tega sklepa.
Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A). Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost
in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. ZUKSB-A je določil, da
mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili
viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini,
kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo
kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno,
če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in
preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje.
Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog sprememb Smernic za delovanje Družbe za
upravljanje terjatev bank, d. d., ki sedaj določa, da je glavni cilj DUTB upravljati s premoženjem
na način, da bo lahko poplačan dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je DUTB izdala,
da je z njimi plačala tvegane postavke, ki so bile na DUTB prenesen v okviru izvedbe ukrepa
za krepitev stabilnosti bank in sicer ukrepa prenosa tveganih postavk. DUTB pridobiva deleže
v gospodarskih družbah v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev
stabilnosti bank.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s predlogom reprezentativnih sindikatov
Vlada RS se je na današnji seji seznanila ter sprejela opredelitev do predloga reprezentativnih
sindikatov z dne 9. 3. 2016 glede sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji ter Posebnega tarifnega dela kolektivne pogodbe za
zdravnike in zobozdravnike v RS zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Vlada RS je za pogajanja pooblastila pogajanja pogajalsko skupino za sklenitev Aneksa h
Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je 30. 9. 2015 poslal predlog sprememb in
dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS ter Posebnega tarifnega
dela za zdravnike in zobozdravnike zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
(Kolektivna pogodba). Vlada RS je sprejela sklep št. 10101-4/2015/8 z dne 29. 10. 2015, v
katerem je podala odločitev, da pričakuje usklajen predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne
s strani podpisnikov veljavne Kolektivne pogodbe, do katere se bo naknadno opredelila.
Sindikat Fides je 9. 3. 2016 je posredoval zadnji dopolnjen predlog, ki je vsebuje predloge za
spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe zlasti v naslednjih delih: veljavnost
kolektivne pogodbe, določitev standardov in normativov v aktu za posamezna delovna mesta v
aktu o sistemizaciji delovnih mest ter v pogodbi o zaposlitvi posameznega zdravnika in kot
osnovo za kadrovske načrte, dodatno plačilo v primeru preseganja standardov, uskladitev
posameznih delovno pravnih institutov z novim Zakonom o delovnih razmerjih in drugimi
predpisi, spremenjena ureditev letnega dopusta, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje,
delovnega časa, uvedba izvensodnega reševanja individualnih delovnih sporov pred arbitražo,
spremenjena ureditev nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov (npr. prevozni stroški,
regres za letni dopust,) ter nadomestila plače ter nov tarifni del kolektivne pogodbe.
Vlada RS je predlagala, da se veljavnost Kolektivne pogodbe oziroma urejanja v Kolektivni
pogodbi loči v dve kolektivni pogodbi, ena za zaposlene pri subjektih javnega sektorja in druga
za zaposlene pri zdravnikih in zobozdravnikih zasebnikih. Vlada RS je izpostavila tudi
opredelitev veljavnosti tarifnega dela za javni sektor, ki veljavnost določa za vse zdravnike in
zobozdravnike, ki v katerem koli segmentu javnega sektorja opravljajo zdravniško službo.
Torej je pogoje veljavnosti vezan na dejansko opravljanje zdravniške službe. Vlada RS meni,
da standardi in normativi ne morejo biti del akta o sistemizaciji delovnih mest na posameznem
delovnem mestu niti sestavni del pogodbe o zaposlitvi posameznega javnega uslužbenca niti
del kadrovskih načrtov na način, kot je predlagano. Na podlagi 22.e člena ZSPJS ima Vlada
RS pooblastilo, da z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz
naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen za javne uslužbence v drugih
državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih, v medresorsko usklajevanje pa je
že bil posredovan predlog sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki bi celotno plačilo delovne
uspešnosti uredil drugače. Vlada RS predlaga tudi rešitev, da se v posebnem dogovoru med
vlado RS in reprezentativnimi sindikati uredi plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega
obsega dela v zdravstvu glede vira sredstev ter podrobneje dogovori pogoje in merila za njeno
izplačevanje. V okviru sprememb plačnega sistema javnega sektorja se bo preučila tudi
ureditev posebnega plačila dodatne pedagoške obveznosti v javnih vzgojno izobraževalnih in
visokošolskih zavodih.
Vlada RS se strinja, da se deli Kolektivne pogodbe glede delovno pravnih vprašanj, ki so bili
dogovorjeni v Kolektivni pogodbi, upoštevaje predpise, zlasti Zakon o delovnih razmerjih, ki so
veljali v času sklepanja kolektivne pogodbe, ustrezno prilagodijo sedaj veljavi zakonski ureditvi.
Glede ugodnejše ureditve posameznih delovno pravnih institutov pa bo tekom pogajalskega
procesa potrebno upoštevati določbo 158. člena ZDR-1, ki določa možnosti drugačnega
urejanja v zakonu ali kolektivnih pogodbah.
Vlada RS se strinja, da se določbe Kolektivne pogodbe spremenijo v delih, kjer je urejena
pravica do letnega dopusta in podpira predlog za omejitev največjega možnega števila dni
dopusta, pri čemer je predlagana ureditev dela dopusta iz naslova posebnih pogojev dela
nesprejemljiva, ker pomeni bistveno povečanje upravičencev letnega dopusta iz tega naslova
in števila dni letnega dopusta iz tega naslova. Vlada RS meni, da je tudi sedaj veljavna
ureditev letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela npr. za delo z viri ionizirajočega
sevanja neustrezna. Vlada RS se strinja tudi, da se spremeni del Kolektivne pogodbe, ki se
nanaša na področje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanje in uredi, upoštevaje delovno
pravno zakonodajo, tako obveznosti delodajalca iz tega naslova kot tudi pravice in obveznosti
zaposlenih, zlasti glede potrebnega obsega strokovnega usposabljanja za obnovitev licenc za
delo. Vlada RS ne sprejema sindikalnega predloga, da bi se 36-urni tedenski delovni čas štel
za polni delovni čas, ker glede na naravo dejavnosti, ki poteka nepretrgoma 24 ur ni pogojev.
Pri pogajanjih o ostalih predlogih, ki se nanašajo na delovni čas, počitek in odmere med delom,
bo potrebno upoštevati tudi možnosti za drugačno urejanje v kolektivnih pogodbah, kot jih
določa 158. člen ZDR-1. Vlada RS se glede predloga za izvensodno reševanje individualnih
delovnih sporov pred arbitražo ne more opredeliti, saj je predlagana ureditev tako pomanjkljiva,
da se do predloga ne more opredeliti. Predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe, ki
se nanašajo na povračila stroškov in druge prejemke zaposlenih ter višino nadomestila plače
za primer bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom, Vlada RS pojasnjuje, da so navedeni
prejemki enotno urejeni v celotnem javnem sektorju in predmet enotnih pogajanj na ravni
celotnega javnega sektorja, zato ne morejo biti predmet resorno vodenih pogajanj. Vlada RS
pojasnjuje, da poganja o predlaganem novem tarifnem delu Kolektivne pogodbe niso možne,
ker sindikalni predlog ni v skladu z veljavnim Zakonom o sistemu plač glede plačne lestvice.
Pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju posameznih delovnih mest zdravnikov in
zobozdravnikov so možna samo v okviru tarifnega dela Kolektivne pogodbe, ki je v skladu z
veljavnim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
Vir: MZ
Spremembe Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter Načrt
ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000). Z njo je dopolnila omrežje Natura 2000, glede na pomanjkljivosti, ugotovljene na
bilateralnem sestanku z Evropsko komisijo v juniju 2014.
V nekatera obstoječa območja Natura 2000 so se dodala evropsko pomembne vrste in
habitatni tipi (npr. nekatere vrste metuljev na vlažnih traviščih). Iz nekaterih območij Natura
2000 pa so se določene vrste in habitatni tipi izločili. Razlog za to ni poslabšanje stanja, ampak
boljše poznavanje zaradi raziskav in spremljanje stanja. Na novo je opredeljeno eno območje
Natura 2000, in sicer na Spodnji Savi od sotočja s Krko do hrvaške meje, da bo zagotovljen
prehod ribe platnice med Krko in Sotlo. Predlagane spremembe sledijo strokovnemu predlogu
Zavoda RS za varstvo narave.
Vlada je sprejela tudi Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve
razvojnih ukrepov (pripravljen septembra 2015).
V načrtu se ugotavljajo posledice na socialne in gospodarske razmere ter določijo ustrezni
razvojni ukrepi. Načrt se navezuje na oba, že sprejeta tovrstna dokumenta v letu 2004 in 2013,
v katerih so opredeljena izhodišča in tudi podrobnejša analiza vplivov ter možnosti razvojnih
ukrepov. Letošnje spremembe uredbe o Naturi 2000 zaradi vplivov ne odstopajo bistveno od
že ugotovljenih vplivov v obstoječih območjih, razen novega območja na Spodnji Savi, kjer so
načrtovane hidroelektrarne. Za ugotavljanje vplivov in priložnosti so podrobneje obdelana
naslednja območja, kjer so pričakovane spremembe največje: Ajdovska jama, Ličenca pri
Poljčanah, Notranjski trikotnik, Soča z Volarjo in Spodnja Sava.
Vir: MOP
Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje
bencina
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o emisiji hlapnih organskih
spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje bencina.
S to spremembo uredbe se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva (2014/99) o
rekuperaciji bencinskih hlapov med oskrbo vozil z bencinom na bencinskih servisih. Sistem
rekuperacije vključuje naprave, s katerimi se zajema in shranjuje utekočinjen bencin iz
bencinskih hlapov, ki nastajajo v avtomobilskem rezervoarju in se med polnjenjem z gorivom
izpodrivajo iz njega. Na ta način se preprečujejo emisije benzena in hlapnih organskih spojin, ki
prispevajo k nastanku prizemnega ozona. Sprememba uredbe določa navedbo slovenskega
standarda za odobritve tipa in oceno učinkovitosti novega sistema za rekuperacijo ter standard
za testne metode, s katerimi se enkrat na leto preskusi sistem za rekuperacijo med
obratovanjem na bencinskem servisu.
Vir: MOP
Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora
Karavanke
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo
cestnega predora Karavanke. Izdaja spremembe Uredbe o cestnini za uporabo cestnega
predora Karavanke je predlagana zaradi uskladitve s sklepom, ki ga je sprejela Meddržavna
komisija za cestni predor Karavanke v zvezi s pogostimi uporabniki cestnega predora
Karavanke.
Ker je bila konec leta 2013 ukinjena t. i. neprenosljiva mesečna točkovna karta, po kateri se je
uporaba predora Karavanke zaračunavala po znižani cestnini, se je cena posameznega
prehoda skozi predor Karavanke zvišala s takratnih 2,15 evra na 4,25 evra, od 1. 1. 2016 je
cena 4,37 evra. Cena prehoda se je zvišala zaradi uskladitve z rastjo cen življenjskih
potrebščin. To je prizadelo zlasti slovenske pogoste uporabnike cestnega predora Karavanke.
Zaradi povečane stroškovne obremenjenosti prehoda so začeli uporabniki koristiti alternativne
poti v sosednjo Avstrijo, kar je problematično zlasti iz prometno varnostnih razlogov, saj
namesto avtocestnega omrežja, ki se po statističnih podatkih uvršča med prometno najbolj
varno omrežje, uporabljajo vzporedne cestne povezave, ki pa so iz prometnega vidika manj
varne.
V lanskem letu so se predstavniki slovenskega dela meddržavne komisije za cestni predor
Karavanke uspeli z avstrijsko stranjo dogovoriti za rešitev, na podlagi katere si bodo lahko
pogosti uporabniki zagotovili popust z nakupom neprenosljive točkovne karte v vrednosti 32,20
evra, vezane na registrsko številko vozila in z veljavnostjo 30 dni od dneva njene izdaje, po
kateri se posamezna vožnja obračunava v vrednosti 2,30 evra.
Obstoječa prenosljiva točkovna karta se bo prenehala prodajati 31. marca 2016 ob polnoči,
naslednji dan, to je 1. aprila 2016, pa se bo začela prodajati neprenosljiva točkovna karta v
vrednosti 32.20 evrov.
Zaradi predlagane spremembe se ocenjuje, da bo prišlo do izpada prihodkov iz naslova
cestninjenja cestnega predora Karavanke v višini največ 200.000 evrov na letni ravni.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih
cest. Vsebinske spremembe Uredbe, ki se odražajo na spremembi kategorije in podatkov o
dolžini posamezne ceste so posledica izvajanja programa modernizacije državnega cestnega
omrežja, oziroma dokončanja posameznih projektov, in sicer na projektu Poljanske obvoznice
Škofja Loka – prestavitev dela regionalne ceste R1-210, na odseku 1077 Škofja Loka in
odseku 1110 Škofja Loka – Gorenja vas.
Na omrežju regionalnih cest R1 se na regionalni cesti R1-210 (Zgornje Jezersko – Predvor Kranj – Škofja Loka – Cerkno – Želin) zaradi novozgrajene obvozne ceste Škofja Loka
vzpostavi nov cestni odsek 1392 Škofja Loka – Zminec, v skupni dolžini 3,865 km. Potek
regionalne ceste R1-210 se skrajša za 0,390 km, tako da njena nova skupna dolžina znaša
94,610 km. Skupna dolžina vseh regionalnih cest R1 znaša 946,968 km.
Na omrežju regionalnih cest R2 se na regionalni cesti R2-403 (Bača – Petrovo Brdo – Podrošt
– Češnjica – Škofja Loka) zaradi nove obvoznice Škofja Loka dosedanji odsek regionalne
ceste R1-210/1077 Škofja Loka prekategorizira v R3-403/1077 Škofja Loka. Potek regionalne
ceste R3-403 se podaljša za 0,890 km, tako, da celotna dolžina ceste znaša 61,040 km.
Skupna dolžina vseh regionalnih cest R2 znaša 1380,982 km.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za
krepitev stabilnosti bank
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala Uredbo o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank.
Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., je bila ustanovljena z Zakonom o ukrepih Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije
bančnega sektorja. Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje
terjatev bank, d. d. ZUKSB-A je določil, da mora DUTB poslovati gospodarno, učinkovito in
uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB uporabila za opravljanje
svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem času in po najboljši ceni.
DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje med uporabljenimi vložki
in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej postavljene cilje. Zahteva
po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju zagotavlja, da bo DUTB
maksimizirala svoje poslovanje.
Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o
izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank.
Glavne spremembe uredbe:
• črtajo se členi, ki so bili z ZUKSB-A preneseni v zakon. Tu gre predvsem za člene, ki
so urejali finančni načrt. Samo črtanje predstavlja tehnično spremembo. (Priprava
finančnega načrta sicer predstavlja odgovor na zahtevo ECB, da DUTB pripravi »cash
protocol« - to je načrt zagotavljanja sredstev za plačilo obveznic.
• določi se način obveščanja vlade o učinkih ukrepov za krepitev stabilnosti bank.
•
•
•
•
•
formalizira se delovanje medresorske komisije – določbe iz njenega poslovnika se
premaknejo v uredbo – gre za tehnična vprašanja, kot je npr.: kvorum in večina
potrebna za odločanje.
V uredbi se ponovi zahteva iz zakona o javnih financah, da mora DUTB spoštovati
pravila, ki veljajo za zadolžitev oseb v lasti države (zaradi vpliva na deficit).
zmanjša se provizija, ki jo DUTB plačuje za poroštva državi - Navedeno je odraz
dejstva, da so se stroški za zadolžitev na trg zmanjšali, posledično se je zmanjšala
tudi korist, ki jo v višini bolj ugodne obrestne mere za zadolžitev s poroštvom države
prejme DUTB. Navedeno potrdijo empirični podatki. Leta 2013, ko se je pripravljala
veljavna uredba, je bil donos slovenskih državnih obveznic za eno letne obveznice
okoli 2.5%, danes pa je donos negativen. Danes imajo slovenske državne obveznice
negativen donos nekje do 3 let. Prav tako so se zmanjšali pribitki nad mid-swapom
(merilo za primerjavo cen državnih obveznic v evroobmočju). Tako velja, da je pribitek
za dvoletne obveznice Republike Slovenije v decembru 2013 znašal okoli 250 bazičnih
točk. Danes je pribitek za 3 letne državne obveznice okoli 19 bazičnih točk.
35.b člen določa, da medresorska komisija odloča s sklepom. Sklepi komisije ne
predstavljajo (upravnega) akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, temveč le odražajo
mnenje komisije. Edina naloga, ki jo komisija ima sledeč določbam ZUKSB, je oceniti,
ali je primerno, da se državni denar porabi za rešitev neke banke. Ali se denar bo ali
ne bo porabil za izvedbo ukrepa za krepitev stabilnosti, pa odloči vlada. Tudi sicer
odločanje o porabi državnega denarja, ni odločanje o pravicah tretjega. Nobena
gospodarska družba namreč nima pravne podlage, na podlagi katere bi v naprej lahko
pričakovala, da bo država svoj denar porabila za njeno rešitev. Vsa pravila, ki v
ZUKSB urejajo, kdaj se ukrep za krepitev stabilnosti bank lahko izvede, sledijo cilju,
zagotoviti, da bo poraba državnega denarja smotrna. Ne pa cilju, konkretizirati pravico
»biti dokapitaliziran s strani države«, saj taka pravica ne obstoji. Zato v zvezi z sklepi
medresorske komisije tudi niso predvidena pravna sredstva.
Prilagodijo se sklici.
Vir: MF
Vlada sprejela Odziv na vmesno poročilo KPK o oceni korupcijskih tveganj v SDH na
področju kadrovanja
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odziv na vmesno poročilo Komisije
za preprečevanje korupcije o oceni korupcijskih tveganj v Slovenskem državnem holdingu, d.
d., na področju kadrovanja, ki je priloga tega sklepa, ter ga pošlje Komisiji za preprečevanje
korupcije.
KPK v poročilu uvodoma pojasnjuje, da je skladno z drugim odstavkom 55. člena Zakona o
Slovenskem državnem holdingu senat KPK dne 18. 6. 2015 k načrtu integritete Slovenskega
državnega holdinga, d. d. podal pozitivno mnenje. Istega dne je KPK na lastno pobudo začel
tudi postopek ocene korupcijskih tveganj v SDH, v okviru katerega je dne 23. 6. 2015 podal
mnenje in ga posredoval SDH. Naslednji dan je KPK na lastno pobudo in v skladu s prvim
odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v povezavi s petim
odstavkom 55. člena ZSDH-1, uvedel postopek ocene korupcijskih tveganj. Pričujoče vmesno
poročilo podaja ugotovitve, mnenje in priporočila KPK na sledečih področjih:
• zaposlovanje v SDH,
• imenovanja nadzornega sveta in uprave SDH,
• imenovanje članov kadrovske komisije SDH in
• imenovanja članov nadzornih svetov v družbah s kapitalsko naložbo države.
Uvodoma je potrebno pojasniti, da so bila v času priprave in javne obravnave predloga ZSDH1 upoštevana priporočila in predlogi KPK, še zlasti celotno besedilo 6. poglavja, ki se nanaša
na ukrepe za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje
interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države. KPK je v oceni stanja na
področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov v
Sloveniji iz decembra 2013 poudaril, da je za soočenje s sistemsko korupcijo potreben hiter
sprejem novega ZSDH-1. KPK se je zavzel za hiter sprejem zakona, ki bo vključeval rigorozne
ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v
posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje
potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s
področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientalizma. KPK je ob
tem zapisal, da je Ministrstvo za finance v predlog zakona vključilo celotno 6. poglavje,
namenjeno prav tem vprašanjem, ki je bilo vsebinsko pripravljeno tudi s sodelovanjem KPK.
Te rešitve bi po mnenju KPK pomenile pomemben korak naprej pri preglednosti upravljanja.
Ob tem pa je KPK opozoril, da je eden ključnih ukrepov, da se ZSDH-1 sprejme čim prej in da
v postopku sprejema različni interesi še nadalje ne okrnijo predlaganega 6. poglavja tega
zakona. Vlada je kot odziv na oceno stanja KPK 5. 3. 2014 sprejela ukrepe za preprečevanje,
odkrivanje in pregon korupcije, med katerimi je bil tudi sprejem ZSDH-1 z neokrnjenim 6.
poglavjem. Ta ukrep je bil v celoti izpolnjen s sprejemom ZSDH-1 dne 28. 3. 2014.
Med temeljnimi cilji ZSDH-1 so med drugim ločitev funkcij države kot lastnice kapitalskih
naložb od ostalih funkcij države, zagotovitev preglednosti upravljanja kapitalskih naložb ter
zmanjšanje možnosti vpliva interesnih in političnih skupin ter korupcijskih tveganj in konfliktov
interesov. Ministrstvo za finance je kot pripravljavec predloga ZSDH-1 v sodelovanju s KPK za
rešitev navedenih ciljev oblikovalo pregledno imenovanje strokovnega nadzornega sveta in
uprave SDH, zagotavljanje demokratičnega nadzora ter preglednost, odgovornost in
preprečevanje korupcijskih tveganj. S sprejetim predlogom postopka imenovanja in sestave
nadzornega sveta SDH se poveča njegova neodvisnost, zagotovi ravnanje v interesu SDH in
Republike Slovenije, obvladuje tveganja nasprotja interesov ter zagotovi njegova strokovna
sestava. Tako oblikovan nadzorni svet je tudi garant za zagotovitev neodvisne in strokovne
uprave SDH, ki jo nadzorni svet imenuje na podlagi mednarodnega razpisa ali sodelovanja z
mednarodno kadrovsko agencijo. Za zagotovitev neodvisnih in strokovnih članov nadzornih
svetov družb s kapitalsko naložbo države uprava imenuje tričlansko kadrovsko komisijo, ki jo
morajo sestavljati strokovnjaki za korporativno upravljanje, upravljanje človeških virov in
delovanje nadzornih svetov. Kadrovska komisija izvede postopke pridobivanja kandidatov,
postopke vrednotenja kandidatov in postopke njihove akreditacije na podlagi meril in
postopkov ugotavljanja primernosti, ki so določeni s strani uprave in objavljeni na spletni strani
SDH. Za dodatno zagotovitev preglednosti in krepitev demokratičnega nadzora nad
poslovanjem SDH je v predlogu zakona med organe SDH dodan tudi Ekonomsko socialni
strokovni odbor, ki je posvetovalno telo uprave SDH, sestavljen iz 7 predstavnikov sindikalnih
zvez, ki so članice Ekonomsko socialnega sveta. Poleg tega se lahko sej nadzornega sveta
SDH udeležijo tudi predsednik komisije državnega zbora za nadzor javnih financ ter ministra,
pristojna za finance in za gospodarstvo, ki pa nimajo glasovalnih pravic oziroma možnosti
vplivanja na odločitve nadzornega sveta. Zelo pomembna je tudi razširitev pristojnost
Računskega sodišča na družbe, v katerih ima SDH neposredno ali posredno prevladujoč delež
glasovalnih pravic.
Iz navedenega je moč ugotoviti, da sta Ministrstvo za finance in vlada pri pripravi ZSDH-1 v
celoti upoštevala in s sprejemom v državnem zboru tudi zagotovila uzakonitev priporočil KPK.
Postopek izbora in imenovanja novih članov nadzornega sveta SDH je bil voden skladno z
navedenimi pravnimi podlagami in temeljnimi vodili. Postopek se je začel že v letu 2014, ko je
tedanji minister za finance dr. Uroš Čufer 9. 5. 2014 imenoval strokovno komisijo. Po nastopu
nove vlade je minister za finance dr. Dušan Mramor nadaljeval z delom strokovne komisije, ki
jo je imenoval njegov predhodnik, in na tej podlagi vladi predložil v potrditev predlog
kandidatov. Vlada je 6. 3. 2015 zavrnila predlog za imenovanje članov nadzornega sveta SDH,
ki ga je v obravnavo predložilo Ministrstvo za finance ter naložila Ministrstvu za finance, da
sprejme sklep o ustanovitvi in delovanju nove strokovne skupine za imenovanje članov
nadzornega sveta SDH, ki ponovi postopek pridobivanja in izbiranja kandidatov. Na tej podlagi
je minister za finance dr. Dušan Mramor dne 15. 5. 2015 sprejel Sklep o imenovanju in
nalogah strokovne komisije za pripravo predloga članov nadzornega sveta slovenskega
državnega holdinga.
Vir: MF
Vlada sprejela Statut Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Statut Družbe za upravljanje
terjatev bank, d. d., ki je sestavni del tega sklepa.
Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. je bila ustanovljena z Zakonom o ukrepih Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije
bančnega sektorja. 11. člen Statuta DUTB določa, da skupščina odloča o temeljnih zadevah
DUTB, zlasti pa med ostalim sprejema statut in njegove spremembe. V skladu s 7. členom
ZUKSB in 10. členom Statuta DUTB naloge in pristojnosti skupščine DUTB izvršuje vlada kot
edini delničar.
Decembra 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje
terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB). ZUKSB-A je določil, da mora DUTB
poslovati gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je
DUTB uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob
pravem času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše
razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla
vnaprej postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem
poslovanju zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje.
Na podlagi ZUKSB-A je bil pripravljen predlog Statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, d.
d.
Z novim statutom se upoštevajo spremembe, ki jih je v statusno ureditev delovanja DUTB
vpeljal ZUKSB-A. Tu gre predvsem za vprašanje imenovanja in odpoklica izvršnih in neizvršnih
direktorjev. Tu statut ne odstopa od vsebine zakona.
Hkrati se iz statuta črtajo vsa njegova podvajanja z ZGD-1 in ZUKSB. Črtanje podvajanj je
rezultat uskladitve z načelom statutarne strogosti. Le to pove: »Statut lahko posamezna
vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določa. S statutom se
lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito.«.
Vir: MF
Vlada pri MNZ v okviru podprograma Sredstva za množične migracije odprla novo
proračunsko postavko in razporedila sredstva proračunske rezervacije za množične
migracije
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji pri proračunskemu uporabniku Ministrstvo
za notranje zadeve v okviru podprograma Sredstva za množične migracije odprla novo
proračunsko postavko Migrantski tok - sodelovanje MNZ. Vlada je izvršila tudi razporeditev
sredstev splošne proračunske rezervacije za množične migracije.
Proračunskemu uporabniku Ministrstvo za notranje zadeve se odpre nova proračunska
postavka v okviru podprograma Sredstva za množične migracije in zagotovijo pravice porabe v
višini 150 tisoč evrov. Sredstva se zagotovijo z razporeditvijo pravic porabe s proračunske
postavke Rezerva za stroške migracij pri Ministrstvu za finance. Sredstva bodo namenjena
plačilu obveznosti iz naslova množičnih migracij, za materialne stroške, ki jih je imelo
ministrstvo v obdobju januar – februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu.
Proračunskemu uporabniku Policija se zagotovijo pravice porabe z razporeditvijo pravic
porabe s proračunske postavke Rezerva za stroške migracij, pri Ministrstvu za finance.
Sredstva v višini 8.271.555,53 EUR bodo namenjena plačilu obveznosti iz naslova množičnih
migracij oz. za materialne in investicijske stroške, ki jih je imela policija v obdobju januar –
februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu.
Proračunskima uporabnikoma Uprava RS za zaščito in reševanje in GŠ Slovenske vojske se
zagotovijo pravice porabe z razporeditvijo pravic porabe s proračunske postavke Rezerva za
stroške migracij, pri Ministrstvu za finance. Sredstva v višini 9.951.985,05 EUR bodo
namenjena plačilu obveznosti iz naslova množičnih migracij, ki sta jih proračunska uporabnika
imela v obdobju januar – februar in za ocenjene stroške v mesecu marcu.
Glede na dejstvo, da stroški povezani z množičnimi migracijami nastajajo dnevno in glede na
določilo ZIPRS1617, da se pravice porabe evidentirajo v posebnem podprogramu Sredstva za
množične migracije, se v okviru navedenega podprograma zagotovijo pravice porabe kamor
bodo evidentirali nastale stroške.
Vir: MF
Vlada določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2016
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe
za obdobje od aprila do junija 2016 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov.
Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za drugo
trimesečje proračunskega leta 2016 potrdi Vlada RS.
Ministrstvo za finance je v skladu s Zakonom o javnih financah ter s Pravilnikom o postopkih
za izvrševanje proračuna RS pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah
neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote za obdobje od aprila do junija 2016 (drugo
trimesečje).
Pri določanju predloga kvote za drugo trimesečje 2016 je Ministrstvo za finance upoštevalo
naslednje:
1. s Sprejetim proračunom RS za leto 2016 predvidene pravice porabe neposrednim
proračunskim uporabnikom;
2. evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna;
3. likvidnostne možnosti proračuna (upoštevaje načrtovano dinamiko prihodkov);
4. dinamiko porabe proračunskih sredstev v preteklih letih ter
5. značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko komponento
trošenja pravic porabe).
V kvoto so vključene pravice porabe za nenamenska sredstva proračuna (integralni odhodki,
lastne udeležbe bilance A ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU).
Kvota za drugo trimesečje 2016 znaša 2.245 mio EUR, kar je 24,5 % vseh pravic porabe, kot
izhajajo iz Sprejetega proračuna RS za leto 2016.
Pri predlogu kvote za drugo trimesečje zaradi specifičnosti porabe po sredstvih izstopajo:
•
Urad Vlade RS za narodnosti (35,5 %): upoštevati je potrebno zamude pri izplačilu
nekaterih izdatkov (zaradi uredbe za sofinanciranje občin, ki ni bila sprejeta, in javnega razpisa
za programe romskih organizacij, ki še ni zaključen). Pravice porabe se bodo tako prenesle iz
prve kvote oziroma prvega trimesečja.
•
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (78,7 %): Kvota je visoka zaradi
predvidene izvedbe nakazil iz naslova dveh javnih razpisov iz naslova ustavnih obveznosti
(zamejstvo in izseljenstvo). Zaradi tega je bila ustrezno znižana kvota za prvi kvartal (zaključek
javnega razpisa za zamejstvo, ki je bil predviden za februar, se je prestavil na marec).
Vir: MF
Prenos dela državne ceste skozi Škofja Loko med občinske
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o prenosu dela državne ceste med občinske, in
sicer se na podlagi sporazuma med občinske ceste prenaša del odseka bivše regionalne ceste
R1-210/ 1110, skozi Škofjo Loko, v dolžini 3,265 km.
Vir: MzI
Odločbi o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskih območjih Radeče in Kostel
Vlada RS je izdala dve odločbi o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za
izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in
čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe
energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju:
− Radeče, podeli družbi Snedim, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o.,
Sevnica,
− Kostel, podeli družbi Dimnikarstvo Lavrič, pregledovanje in čiščenje kurilnih,
dimovodnih in prezračevalnih naprav in tehnične analize, d. o. o., Kočevje.
Za podpis koncesijskih pogodb se pooblasti ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja določa,
da se za tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko
pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Skladno z zakonom, vlada na podlagi javnega
poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet
postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12. 2016.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo dva javna poziva
za podelitev začasne koncesije, in sicer na dimnikarskem območju:
− Radeče. MOP je prejel dve pravočasni zahtevi za podelitev začasne koncesije. MOP
je v okviru predhodnega postopka preverilo izpolnjevanje vseh pogojev in ugotovilo, da
ta družba izpolnjuje vse predpisane pogoje,
− Kostel. MOP je prejel dve pravočasni zahtevi za podelitev začasne koncesije. MOP je
v okviru predhodnega postopka ugotovil, da ta družba izpolnjuje vse predpisane
pogoje.
Vir: MOP
Vlada je sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z
uporabo zrakoplovov
Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov
je pripravljena za ureditev uporabe državnih zrakoplovov tudi za prevoz ekip nujne medicinske
pomoči oziroma za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (NMP, HNMP) in prevoz
novorojenčkov v inkubatorju.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer ne vsebuje neposredne pravne
podlage za obravnavano uredbo, je pa zaradi posebnosti opravljanja nalog zaščite, reševanja
in pomoči z uporabo zrakoplovov treba podrobneje določiti pogoje, postopke in načine
izvajanja teh nalog.
S spremembo uredbe se spreminja prvi odstavek 9. člena, in sicer se alinejam, ki jih je
vsebovala že prejšnja uredba, dodajata dve novi, ki se nanašata na uporaba državnih
zrakoplovov tudi za prevoz ekip nujne medicinske pomoči oziroma za helikoptersko nujno
medicinsko pomoč in prevoz novorojenčkov v inkubatorju.
Vir: MO
Začrtane konkretne aktivnosti za izvajanje resolucije o enakih možnostih
Vlada Republike Slovenije je sprejela Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem
programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2016 in 2017.
Konec lanskega leta je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti
žensk in moških, 2015 – 2020. V resoluciji so določeni cilji in ukrepi za uresničevanje enakosti
spolov na posameznih področjih ter opredeljena ministrstva, kot nosilci izvajanj posameznih
ukrepov. Resolucija se izvaja na podlagi dvoletnih periodičnih načrtov, ki jih v skladu z
Zakonom o enakih možnostih žensk in moških sprejme Vlada Republike Slovenije.
Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in
moških za leti 2016 in 2017 določa aktivnosti za uresničevanje opredeljenih ukrepov za
dosego ciljev. Nosilci ukrepov so opredelili aktivnosti, ki jih bodo izvajali v letih 2016 in 2017,
način izvedbe in pričakovani rezultat ter prispevek k doseganju ciljev. V periodičnem načrtu so
opredeljena tudi potrebna finančna sredstva za izvedbo aktivnosti, ki se zagotavljajo iz
proračuna Republike Slovenije in sredstev Evropske unije oziroma Norveškega finančnega
mehanizma. Aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so načrtovane večinoma kot
sestavni del rednega dela in nalog pristojnih ministrstev, zato tudi opredeljena finančna
sredstva ne predstavljajo posebnih, dodatnih sredstev. Gre za vključevanje vidika spola in
izvedbo posebnih aktivnosti v okviru rednih programov in nalog ministrstev.
Periodični načrt je pripravljen v tesnem sodelovanju z ministrstvi in Uradom za narodnosti, ki
so nosilci posameznih aktivnosti.
Vir: MDDSZ
Poročilo računskemu sodišču glede ravnanja s komunalnimi odpadki
Vlada RS je sprejela Poročilo Računskemu sodišču RS v zvezi s pozivom k ukrepanju za
odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri ravnanju s komunalnimi
odpadki. Vlada je naložila MOP, da o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih
ukrepih v prihodnjih dveh letih, poroča najkasneje do 30. 9. za tekoče leto.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Ravnanje s komunalnimi odpadki, z dne 2. 9. 2015,
za obdobje revizije od 2009 do 2012 ugotovilo, da MOP ni bil učinkovit pri določitvi pogojev
ravnanja s komunalnimi odpadki, spremljanju ciljev ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in
urejanju sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Ker za nesmotrnosti, ugotovljene
v reviziji, med revizijskim postopkom niso bili sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi, je računsko
sodišče v revizijskem poročilu od MOP zahtevalo predložitev odzivnega poročila. MOP je to
poročilo predložilo 30. 11. 2015. Računsko sodišče je ugotovilo, da v odzivnem poročilu niso
bili v celoti izkazani zadovoljivi popravljalni ukrepi.
MOP je na zahtevo računskega sodišča pristopil k objavi okoljskih ciljev ravnanja z odpadno
embalažo. Tako je Agencija RS za okolje na svojih spletnih straneh okoljske cilje že objavila.
Operativni program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov v RS naj bi vlada
sprejela predvidoma aprila, Uredbo o komunalnih odpadkih marca 2017, Uredbo o embalaži in
odpadni embalaži pa maja 2018.
MOP bo za rešitev vprašanja meril za določanje stroškov družb za ravnanje z odpadno
embalažo, predvidoma junija pripravil spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo. V letu 2017 bo po sprejetju Zakona o varstvu okolja 2, pripravljena tudi nova
Uredba o embalaži in odpadni embalaži.
Na podlagi analize podatkov o stanju in zahtevah za ravnanje s komunalnimi odpadki na dan
31. 12. 2014 je MOP ugotovil, da je bilo v centre za ravnanje z odpadki vključenih 193 občin,
19 občin (kar prestavlja 197.250 prebivalcev) pa ni bilo umeščeno v nobenega od delujočih
oziroma predvidenih centrov za ravnanje z odpadki. MOP ugotavlja, da je bila na dan 31. 12.
2015 zmogljivost naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
352.600 t/leto, kar glede na količino zbranih oz. nastalih mešanih komunalnih odpadkov v letu
2014 (314.759 ton) zadostuje potrebam za celotno območje Slovenije. MOP bo predvidoma
junija 2016 izvedel analizo prednosti in slabosti izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave
nekaterih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja komunalnih odpadkov na lokalni ravni ter
izdelal strokovne podlage za izvajanje gospodarske javne službe obdelave in odlaganja
komunalnih odpadkov na ravni države. Inšpektorat RS za okolje in prostor stalno opravlja
nadzor toka mešanih komunalnih odpadkov in ustreznosti obdelave odpadkov pred
odlaganjem (ali se izvaja obdelava mešanih komunalnih odpadkov po postopkih D8/D9 pred
odlaganjem, ali se izvaja javna služba obdelave mešanih komunalnih odpadkov v okviru
pooblaščenih izvajalcev, nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov - neobdelani mešani
komunalni odpadki). Še ta ali naslednji mesec pa bo izvedel akcijo nadzora nad izvajalci
obdelave komunalnih odpadkov - posredniki.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Projektnega dogovora o
souporabi rezervnih delov
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Projektnega dogovora med
ministrom za obrambo Kraljevine Belgije, Ministrstvom za obrambo Republike Ciper,
Ministrstvom za narodno obrambo Helenske republike, Ministrstvom za obrambo Republike
Finske, ministrom za obrambo Kraljevine Nizozemske, Ministrstvom za obrambo Portugalske
republike, Ministrstvom za narodno obrambo Romunije, Ministrstvom za obrambo Kraljevine
Španije, Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Švedskimi obrambnimi silami in
Ministrstvom za obrambo Kraljevine Norveške o souporabi rezervnih delov.
Na sestanku usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (European Defence
Agency, EDA) je bila 31. 10. 2014 sprejeta odločitev o ustanovitvi ad hoc projekta B-kategorije
za souporabo rezervnih delov (Sharing of spare parts – SoSP). Projekt temelji na medsebojni
logistični podpori držav, ki sodelujejo v njem. Gre za izmenjavo rezervnih delov vojaške
opreme na vseh področjih vojaškega delovanja, tako v miru kot med različnimi operacijami.
Projektni dogovor o souporabi rezervnih delov določa okvir sodelovanja držav podpisnic ter
postopek in načine izmenjave rezervnih delov (vrnitev istega rezervnega dela, dostava
enakega dela ali finančno povračilo). S podpisom projektnega dogovora Ministrstvo za
obrambo pridobi formalno podlago za morebitno izmenjavo rezervnih delov, vsaka posamezna
izmenjava pa bo opravljena na podlagi dodatnih dogovorov in predhodnega soglasja med
državami.
Vir: MO
Vlada sprejela Odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena
Na svoji 80. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela Odlok o razglasitvi klekljanja čipk
za živo mojstrovino državnega pomena.
Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih
na posebej oblikovane lesene paličke – kleklje. Klekljanje čipk v Sloveniji se je širilo od 17.
stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in pozneje v
čipkarskih šolah (Idrija od 1876, Žiri od 1906, Železniki od 1907). Danes organizirano klekljajo
otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in klekljarskih krožkih na
osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v
domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času. Za
Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100
klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi
v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih
(neprekinjeno od 1963).
Klekljane čipke so danes poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in
hišnega tekstila, v rabi kot modni dodatki in stensko okrasje ter so navdih za umetniško
ustvarjanje. Čipke niso le tržno blago, druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik
medgeneracijske povezanosti.
Vlada RS lahko z odlokom o razglasitvi za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je
pomemben del življenja na območju Republike Slovenije oziroma pomemben vir za
razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo.
Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni,
regionalni in nacionalni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost in da
se spodbudi njeno ohranjanje.
Odlok bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: MK
Sprejeta Poslovna politika Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obdobje 20162020
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Poslovno politiko Slovenskega regionalno razvojnega
sklada za obdobje 2016-2020.
Vlada Republike Slovenije kot ustanoviteljica Slovenskega regionalno razvojnega sklada
(Sklad) za določeno srednjeročno obdobje sprejme Poslovno politiko Sklada, na osnovi katere
se pripravljajo drugi razvojni dokumenti in dvoletni Poslovni in finančni načrti. Poslovno politiko
Sklada za obdobje 2016–2020, ki je bila pripravljena na osnovi 23. člena Zakona o javnih
skladih, je preveril nadzorni svet Sklada 9. 10. 2015. Ocenil jo je kot ustrezno in jo posredoval
pristojnim organom v razpravo in sprejem.
Poslovna politika navaja strateške usmeritve delovanja Sklada, izvajanje javnih spodbud,
vključitev Sklada v kohezijsko politiko v tej finančni perspektivi, financiranje in organizacijsko
podporo.
Spodbude Sklada se tudi v obdobju 2016-2020 vsebinsko in finančno navezujejo na izvajanje
državne politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, in sicer prek upoštevanja strateških
dokumentov tako Evropske komisije kot RS. Sklad v obdobju 2016-2020 predvideva
oblikovanje predvidoma 7 različnih programov spodbud z uporabo različnih kombinacij
finančnih instrumentov. Če se bo pokazala potreba oz. bo izkazan interes resornega
ministrstva oz. drugih državnih organov in/ali projektnih parterjev, se bodo oblikovali še dodatni
programi.
Programi spodbud se nanašajo na:
• dva programa spodbud za podjetništvo, in sicer za spodbujanje razvojno investicijskih
projektov v gospodarstvu (40 milijonov evrov) in spodbujanje projektov na področju
obdelave in predelave lesa oz. na področju snovne in energetske učinkovitosti (sredstva
bodo določena na podlagi postopka izbora finančnega posrednika);
• spodbude za občine za spodbujanje lokalne in regionalne javne infrastrukture (50 milijonov
evrov);
• spodbude za kmetijstvo za spodbujanje razvoja podeželja oziroma projektov, ki omogočajo
razvoj podeželja ali izboljšujejo zaposlitvene možnosti na podeželju (10 milijonov evrov);
• spodbude za avtohtoni narodni skupnosti za spodbujanje razvojno investicijskih projektov
na območju italijanske in madžarske ANS (8,5 milijonov evrov);
• spodbude za pred-financiranje kot premostitveno financiranje razvojnih projektov,
sofinanciranih iz EU (20 milijonov evrov);
• spodbude za regijske garancijske sheme za izvajanje RGS (5 milijonov evrov).
Sklad se bo še naprej vključeval v mednarodne procese, s poudarkom na vključevanju v
evropske razvojne procese. V finančni perspektivi 2007-2013 je bil Sklad imenovan za
odgovorno funkcijo opravljanja nalog Organa za potrjevanje za tri operativne programe OP
Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška. Vsi trije operativni programi se
zaključujejo in Sklad kot Organ za potrjevanje bo v obdobju do pomladi 2017 izvedel vse
potrebne aktivnosti za njihovo zaključitev in izdelavo zaključnih poročil EK. Za obdobje 20142020 Slovenija prevzema vlogo Organa upravljanja v treh operativnih programih čezmejnega
sodelovanja, in sicer program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija, program
sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska, program sodelovanja INTERREG V-A
Slovenija-Hrvaška. V navedenih programih čezmejnega sodelovanja je Sklad tudi v novem
programskem obdobju 2014-2020 predviden za izvajanje aktivnosti Organa za potrjevanje.
V obdobju 2016-2020 ima Sklad namen pristopiti tudi k pripravi in izvedbi projektov,
sofinanciranih iz sredstev EU in sredstev izven proračuna EU. Cilj Sklada je pridobiti
sredstva vsaj 5 projektnih idej iz različnih tujih virov, kjer Sklad kot inštitucija lahko kandidira
kot enakovreden partner pri projektu. Prav tako pa ima namen pristopiti k izvajanju določenih
ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in
Programa razvoja podeželja 2014-2020.
Za uspešno udejanjenje strateških usmeritev Sklada pa je potrebna tudi ustrezna notranja
organizacija. Le-ta bo tudi v obdobju 2016-2020 potekala v treh sektorjih, in sicer v Sektorju
za izvajanje spodbud, v Splošnem sektorju in Finančnem sektorju. Tako kot v preteklosti bo
Sklad tudi v prihodnje, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti in posledične
preobremenitve zaposlenih, ki izhaja iz uvajanja novih, kompleksnejših finančnih instrumentov
in programov spodbud, ob istočasnem prevzemanju dodatnega obsega dela, usmerjen v
prilagoditev organizacijske strukture delovnih nalog.
Glede finančnega poslovanja Sklada 2016-2020 je potrebno najprej omeniti, da so edini
sistemski finančni vir Sklada kupnine, ki jih Sklad pridobiva skladno z zakonodajo. Sklad
upravlja namensko premoženje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen in s
ciljem, da se vrednost tega premoženja ohranja ali povečuje. Sklad vseskozi skrbno načrtuje
investicije in minimizira stroške poslovanja. Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki
namenja za oblikovanje rezerv za kritje kreditnih tveganj in za povečanje namenskega
premoženja.
Vir: MGRT
Odgovor varuhu človekovih pravic glede problematike omejevanja pristojnosti
stanovanjske inšpekcije
Vlada RS je sprejela Odgovor na zahtevo Varuha človekovih pravic RS za pojasnila glede
problematike omejevanja pristojnosti stanovanjske inšpekcije.
Varuh človekovih pravic je 17. 2. 2016 na vlado naslovil zahtevo za pojasnila glede
obravnavane zadeve pobudnika zaradi slabih bivanjskih razmer stanovanja v večstanovanjski
stavbi v lasti Občine Kidričevo, v katerem prebiva kot najemnik v neprofitnem najemnem
stanovanju. Stanovanjska inšpekcija pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), kamor
je bilo naslovljeno več vlog odgovarjala, da Stanovanjska inšpekcija nima pravne podlage za
ukrepanje v predmetni zadevi, saj na stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina in stavba nima
katastrskega vpisa. Po mnenju varuha za tako omejevanje ni zakonske podlage, saj mora
stanovanjska inšpekcija nadzirati izvrševanje predpisov s področja stanovanjskih razmerij brez
omejitev na vrsto lastnine večstanovanjske stavbe. Glede na omenjeno je varuh svoje mnenje
večkrat izrazil pristojnim organom in ga tudi izpostavljal v svojih letnih poročilih.
Vlada se je z izpostavljeno problematiko seznanila in ugotavlja, da mora Stanovanjska
inšpekcija v primerih, ko ugotovi, da gre za neustrezno vzdrževanje najemnega stanovanja,
ukrepati v vseh primerih ne glede na vrsto lastnine in ne glede na to ali je stavba etažirana ali
vpisana v kataster stavb. Vlada tudi meni, da so usmeritve za delo v zvezi z najemnimi
stanovanji, ki je izdal IRSOP, ustrezne in do tovrstnih izrekanj nepristojnosti inšpektorjev ne bi
smelo več prihajati.
IRSOP je izdal usmeritve za delo v zvezi z najemnimi stanovanji – vodenje inšpekcijskega
postopka, v skladu s Stanovanjskim zakonom, ki so jih inšpektorji dolžni upoštevati.
Samostojnost inšpektorjev namreč ni univerzalna, ampak je omejena z ustavno določenimi
pravicami z zakonitostjo, učinkovitostjo, pravočasnostjo ter tudi z obveznostmi glavnega
inšpektorja in nadrejenega, določenimi v Zakonu o inšpekcijskem nadzorstvu in drugih
predpisih. Poleg tega so inšpektorji dolžni spoštovati tudi sodno prakso in sodbe upravnega
sodišča.
Vir: MOP
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z vrednotnicami
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje
Branka Grimsa v zvezi z vrednotnicami. Poslanec meni, da je uvedba sistema vrednotnic
birokratski ukrep, ki škodi podjetništvu in zaposlenim. Vlado sprašuje za oceno smiselnosti in
ekonomske upravičenosti vrednotnic po letu dni od uvedbe ter ali bo sistem vrednotnic
odpravljen.
V zvezi z vzpostavitvijo sistema vrednotnic in prenove sistema osebnega dopolnilnega dela
(ODD) vlada poudarja, da se je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC1) začel uporabljati 18. 8. 2014, razen določb, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega
dopolnilnega dela. Te določbe se uporabljajo od 1. 1. 2015. Poleg tega je ZPDZC-1 določil
prehodno šestmesečno obdobje za osebe, ki so imele priglašeno ODD že po starem sistemu
na podlagi prej veljavnih zakona in pravilnika. To pomeni, da se izkušnje v zvezi s
prenovljenim ODD v praksi in v celoti lahko beležijo šele dobrega pol leta.
Po podatkih je bilo junija 2013 v register osebnega dopolnilnega dela vpisanih 8.337
zavezancev. Od teh je za leto 2012 dohodke prijavilo 3.267 zavezancev, kar pomeni, da je bilo
toliko aktivnih zavezancev, saj prejšnji zakon ni predvideval izbrisa neaktivnih oseb. Poleg tega
so v to številko zajeti vsi, ki so pridobili prihodke iz drugega pogodbenega razmerja, torej tudi
na podlagi podjemnih pogodb, avtorskih pogodb, sejnin itd. Na podlagi podatkov ugotavljamo,
da je bilo do uveljavitve novega sistema dejansko aktivnih izvajalcev manj kot 3.000. Pri
AJPES pa je bilo na dan 25. 2. 2016 prijavljenih že 5.728 izvajalcev, torej je okvirna številka
3.000 priglašenih izvajalcev pred prenovitvijo sistema že močno presežena in bo kmalu
podvojena.
Do 31. 12. 2015 je bilo na upravnih enotah izdanih 17.610 vrednotnic, skupen znesek vplačil
na podlagi vrednotnic tako do konca leta znaša 158.490 eurov. Od tega prejme Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije 35.220 eurov ter Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije 123.270 eurov. Glede samih stroškov uvedbe sistema vrednotnic vlada
Slovenije pojasnjuje, da so ti porazdeljeni med različne institucije in so ocenjeni skupno do
konca preteklega leta na približno 200.000 eurov. Dejstvo je, da je glavnina stroškov, ki so jih
imele institucije, zgolj enkratnih, učinke vzpostavitve sistema vrednotnic pa bo moč opazovati
še na dolgi rok, saj bodo prihodki v blagajne stalni. Poleg samih finančnih učinkov pa je treba
upoštevati tudi druge učinke prenovitve sistema osebnega dopolnilnega dela.
Cilj uvedbe sistema vrednotnic je tudi spodbujanje zakonitega opravljanja dela po načelu
»vsako delo šteje«, ki ga v zadnjih letih država sistematično zasleduje. Tisti, ki opravljajo ODD,
sedaj plačujejo prispevke za socialno varnost, ki posamezniku prinašajo določene pravice in
minimalno socialno varnost. Zasledovanje navedenega načela posledično prinaša tudi
zbliževanje celotne obremenitve posameznih oblik dela. To pa med drugim zmanjšuje tudi
ekonomsko motivacijo delodajalcev in delavcev, da izbirajo obliko dela izključno glede na
»stroške«, ki jih prinaša.
Vir: MDDSZ
Vlada odgovorila poslancu Jožefu Horvatu
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožefa
Horvata v zvezi z razpisom s področja Strategije pametne specializacije in ga poslala
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Jožef Horvat v pisnem poslanskem vprašanju sprašuje, kako bo vlada pri javnem
razpisu s področja Strategije pametne specializacije (S4) zagotovila pravično delitev sredstev,
ob dejanskem upoštevanju delitve Slovenije na dve kohezijski regiji. Meni, da obstaja veliko
tveganje, da se bodo ukrepi za krepitev raziskav in razvoja izkazali kot spodbujevalci razlik
med obema regijama, namesto da bi sledili ključnemu razlogu delitve Slovenije v dve
kohezijski regiji, to je zmanjševanju razlik med regijama.
Vlada odgovarja
Glede izpostavljene delitve sredstev med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo je treba
pojasniti, da se sredstva med kohezijskima regijama delijo tako na ravni celotnega
Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot na
ravni posamezne prednostne osi. V primeru Prednostne osi 1 (Mednarodna konkurenčnost
raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo
konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva), kamor sodi tudi predmetni javni razpis, je na
razpolago 461.739.155 evrov (EU del). Navedena sredstva so razdeljena na naslednji način:
55 % sredstev prednostne osi za Vzhodno kohezijsko regijo in 45 % sredstev za Zahodno
kohezijsko regijo. Pri tem je treba poudariti, da bodo v okviru Prednostne osi 1 ukrepe
pripravila in izvajala tri ministrstva, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
(MIZŠ), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Ministrstvo za kulturo
(MK). Vsa tri ministrstva skladno s svojimi pristojnostmi zasledujejo cilje S4, vendar skozi
različne javne razpise. Navedeno razmerje med kohezijskima regijama v okviru Prednostne osi
1 se zagotavlja do zaključka izvajanja operativnega programa in ne na ravni posameznega
javnega razpisa.
Javni razpis, na katerega se nanaša poslansko vprašanje (javni razpis za »RRI v verigah in
mrežah vrednosti«), je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 6 z dne 29. 1.
2016. Javni razpis je razdeljen v 2 sklopa, in sicer:
- Sklop 1: »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6)«, ki ga
pokriva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter
- Sklop 2: »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9)«, ki ga pokriva
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).
V okviru prvega sklopa (MIZŠ) »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL
3-6)« je predvideno razmerje delitve sredstev na ravni javnega razpisa 65 % sredstev za
Zahodno in 35 % sredstev Vzhodno kohezijsko regijo. Operacije ali deli operacij se bodo
izvajale v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji. Sredstva se bodo delila na Vzhodno oz.
Zahodno kohezijsko regijo v odvisnosti od tega, kje bo posamezen partner konzorcija izvajal
raziskovalno-razvojne aktivnosti operacije oziroma dela operacije. Partner se mora opredeliti
za eno izmed dveh kohezijskih regij, v kateri bo izvajal aktivnosti. Aktivnosti se lahko izvajajo le
v regiji, kjer ima posamezen partner sedež ali poslovno enoto (predvsem v primeru, da je
sedež konzorcijskega partnerja v tujini). Ministrstvo lahko spremeni razmerje po programskih
območjih glede na izbrane vloge, pri čemer pa se skupna okvirna vrednost razpoložljivih
sredstev za javni razpis ne spreminja. Delež sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov
po programskih območjih se bo oblikoval glede na vloge, ki bodo uvrščene na predlog liste za
sofinanciranje. Sredstva za morebitno spremembo v višini deleža po programskih območjih bo
zagotovil Organ upravljanja s prerazporeditvijo na proračunske postavke za kohezijsko politiko
MIZŠ.
Takšen pristop je bil uporabljen zaradi zatečenega stanja, kjer je raziskovalna kapaciteta, po
obsegu ne pa tudi po kakovosti, vsaj na strani javnih institucij, na vzhodu precej manjša od
tiste na zahodu. To zahteva postopnost pri krepitvi raziskovalno-razvojnih naložb v Vzhodni
kohezijski regiji, kar je tudi botrovalo temu, da je delež, ki je v javnem razpisu predviden za
Vzhod, nekoliko nižji od tistega v Operativnem programu. Pri tem še enkrat poudarjamo, da se
to razmerje lahko okrepi v korist vzhoda, če bosta le dovolj veliki zmogljivost in kakovost v
okviru posredovanih programskih predlogov. Spodbuditev vseh deležnikov k povezovanju med
obema regijama je sedaj ključna naloga vseh, ki se ukvarjamo s tem področjem. Takšen
pristop je smiseln tudi z vidika krepitve povezav med regijama, ki pomeni boljše izkoriščanje
potencialov po celotni Sloveniji. Navedeno še posebej velja v luči dejstva, da bo v drugi
polovici te perspektive precej večji naložbeni potencial, z vidika javnih sredstev, v Vzhodni
Sloveniji. Celovit paket ukrepov MIZŠ bo torej polno upošteval vidik različne razvitosti med
Vzhodno in Zahodno Slovenijo, kar bo pripeljalo do razmerja med regijama, kot je opredeljeno
v Operativnem programu.
S stališča drugega sklopa (MGRT) »Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9)« je
delitev na Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo prav tako v celoti upoštevana.
Operacije (potrjeni RRI projekti) se bodo izvajale v obeh kohezijskih regijah. Sredstva se bodo
delila na Vzhodno oziroma Zahodno kohezijsko regijo, v odvisnosti od tega, kje bo upravičenec
(to je prijavitelj, oziroma v primeru konzorcijev tudi vsak posamezen partner v konzorciju)
izvajal raziskovalno-razvojne aktivnosti operacije (kar pomeni: kje bo sedež podjetja oz.
poslovni naslov njegove poslovne enote ali podružnice, kjer se izvaja aktivnost v času ob
oddaji vloge oziroma v trenutku plačila pomoči za upravičence, ki ob oddaji vloge še nimajo
sedeža v Republiki Sloveniji). Za vsakega od upravičencev mora biti v vlogi na javni razpis in v
pogodbi o sofinanciranju nedvoumno opredeljeno, v kateri od obeh regij (Vzhodni ali Zahodni
kohezijski regiji) se bo v celoti izvajala aktivnost.
Od skupno 12.000.000,00 evrov razpisanih sredstev Sklopa 2, jih je 58 % predvidenih za
Vzhodno in 42 % za Zahodno kohezijsko regijo.
Vir: MGRT
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z anomalijami na
področju visokega šolstva
Poslanec Državnega zbora Tomaž Lisec je na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko
vprašanje v zvezi z anomalijami na področju visokega šolstva v povezavi z imenovanjem
gospe Metke Tekavčič v upravni odbor Univerze na Primorskem.
Glede postopka imenovanja dr. Metke Tekavčič v upravni odbor Univerze na Primorskem, je
Vlada RS pojasnila, da nima posebnega pravilnika, ki bi določal postopek imenovanja treh
predstavnikov ustanovitelja v upravni odbor univerz. Te tri predstavnike vlada imenuje na enak
način kot predstavnike ustanovitelja v vse ostale javne zavode iz pristojnosti MIZŠ. Dr. Metko
Tekavčič je v UO Univerze na Primorskem imenovala Vlada RS, na predlog ministrice dr.
Stanke Setnikar Cankar. Predlogu za imenovanje je bil priložen življenjepis iz katerega izhajajo
kompetence predlaganih članov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v zvezi s
prepovedjo opravljanja nadzora ter tudi Zakon o visokem šolstvu in Odlok o ustanovitvi
Univerze na Primorskem ne vsebujeta določila o nezdružljivosti dekanske funkcije s članstvom
v Upravnem odboru.
Vlada je v odgovoru navedla tudi imena vseh predstavnikov vlade v upravnih odborih na
posameznih univerzah v Sloveniji.
Vir: MIZŠ
Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s
prevelikim državnim trošenjem
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Franca
Breznika v zvezi s prevelikim državnim trošenjem in ga posreduje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Poslanec Franc Breznik je na Vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s prevelikim
državnim trošenjem., v okviru katerega pa izpostavlja tudi pogajanja s sindikati glede višine
plač ter odziv ministra za javno upravo, iz katerega naj bi po mnenju poslanca bilo mogoče
sklepati, da minister ne posveča dovolj pozornosti kršitvam glede izplačevanja dodatka o stalni
pripravljenosti in nasploh kršitvam glede izplačevanja dodatkov v javnem sektorju.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da vodi politiko, s katero želi ustvariti pogoje za rast. Za dosego
dolgoročne gospodarske rasti in za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest si je začrtala ukrepe
na ključnih področjih z namenom, da bi povečevala produktivnost in učinkovitost ter zagotovila
primerno raven socialne vključenosti in pravičnosti.
Tako za nadaljnjo okrepitev fiskalne odgovornosti v letu 2016 prvič velja Zakon o fiskalnem
pravilu, ki določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti, merila
za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in
način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju. V letu 2016 je predvideno
dokončanje institucionalnega okvira upravljanja z javnimi financami s sprejemom Zakona o
javnih financah. Predvidena je tudi vzpostavitev delovanja Fiskalnega sveta, katerega
imenovanje v Državnem zboru 1. marca 2016 žal ni bilo potrjeno z zadostno večino.
Če je Vlada želela zagotavljati primerno socialno varstvo svojih državljanov, je morala več let
ohranjati ali celo povečevati ciklične in diskrecijske izdatke, namenjene ublažitvi posledic krize
s povečanjem izdatkov za socialne transfere in nadomestila brezposelnim. Med leti 2008 in
2015 so se tako transferji posameznikom in gospodinjstvom povečali za 13,7 %. Hkrati je
Slovenija soočena tudi z rastjo stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva. Med leti 2008 in
2015 so se drugi domači transferji (vključen transfer v ZPIZ) povečali za 11,7 %. Dodaten
pritisk na javne finance vlada sicer že naslavlja ob pripravi rešitev glede prihodnosti
pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe.
Gospodarska kriza je v letih 2009 - 2013 izpostavila tudi vrsto šibkosti v slovenskem bančnem
sistemu in je terjala ukrepanje tako v samih bankah kot tudi na področju sistemske ureditve.
Slovenija je v letih 2013 in 2014 izvedla obsežne ukrepe za krepitev stabilnosti bank, kar je
stabiliziralo bančni sektor in povrnilo kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih.
Primerjalno z letom 2008 so odhodki za investicije v letu 2015 višji za 190 milijonov evrov,
čeprav so opazna medletna nihanja. Rast odhodkov za investicije pa v pretežni meri izhaja in
večjih odhodkov iz EU sredstev, ki jim ustrezajo tudi višji prihodki iz EU sredstev. S tem so
vlade zasledovale tudi cilje krepitve dolgoročne rasti in ustvarjanja delovnih mest.
Po drugi strani pa so v omenjenem obdobju med 2008 in 2015 izdatki za plače in prispevke
zaposlenih iz proračuna nižji za 7,1 %, kar je posledica omejitev na področju politike plač.
Izdatki za blago in storitve so ob stalnih racionalizacijah nižji za 20,3 %, subvencije pa so bile
nižje za 21,6 %.
Omeniti je treba tudi izboljšanje uvrstitve Slovenije na lestvicah konkurenčnosti, kar je bilo
mogoče (na osnovi novih podatkov) zaslediti že v preteklem letu: v okviru poročila IMD World
Competitiveness Yearbook je Slovenija napredovala s 55. na 49. mesto med 61 državami, v
poročilu Svetovne Banke z naslovom Doing Business se je Slovenija uvrstila med 30 najboljših
med 189 državami (izboljšanje uvrstitve s 35. na 29. mesto), poročilo Global Competitiveness
Report, ki ga pripravlja World Economic Forum, pa kaže na izboljšanje uvrstitve s 70. na 59.
mesto med 140 državami.
Glede navedb poslanca o prevelikem državnem trošenju velja tudi opozoriti, da se je na
nekaterih področjih, kot npr. v kulturi, letni obseg državnih sredstev od leta 2009 (realizacija
proračuna 204.040.642 evrov) do leta 2016 (veljavni proračun 150.270.065 evrov) znižal za
kar 53,7 mio EUR ali za 26 %.
Prav zaradi pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v obdobju od leta 2009
dalje, v katera so bile vključene različne vlade, je bilo preprečeno povišanje javno finančnih
izdatkov (torej državnega trošenja) za več kot 1,5 mrd evrov. Da bi se tudi glede stroškov dela
v javnem sektorju preprečilo njihovo povečevanje izven okvirov javno finančnih zmožnosti,
zasledujoč cilj odprave proračunskega primanjkljaja, je vlada na seji, dne 3.3.2016, sprejela
izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o možni rasti stroškov
dela v javnem sektorju v obdobju 2017 – 2020.
V zvezi z izplačevanjem dodatkov v javnem sektorju, vključno z dodatkom za stalno
pripravljenost, je minister za javno upravo o ugovorih zoper zapisnike inšpektorjev za plače v
javnem sektorju odločil tako, da je pritrdil ugotovitvam inšpektorjev, da je v konkretnih primerih
šlo za kršitve pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Torej je povsem jasno, da se je
minister tako z izjavami v medijih kot tudi pri reševanju ugovorov zoper zapisnike inšpekcije
jasno opredelil, da tovrstne kršitve predpisov niso sprejemljive. Ministrstvo za javno upravo je
poleg javnega objavljanja podatkov o skupni masi plač, vključno z delovno uspešnostjo in
dodatkih po posameznih proračunskih uporabnikih, pričelo objavljati izplačila vseh posameznih
vrst dodatkov, torej tudi dodatek za stalno pripravljenost s številom prejemnikov. Na portalu
Nacionalni interoperabilnostni okvir (NIO) so bili ti podatki objavljeni prvič za mesec december
2015 in bodo objavljeni mesečno tudi v prihodnjem obdobju.
Vlada meni, da je poleg vloge nadzornih institucij pri preprečevanju nepravilnosti glede
izplačevanja plač v javnem sektorju pomembno tudi zagotavljanje transparentnosti z javnim
objavljanjem podatkov o izplačevanju stroškov dela v javnem sektorju, kar vpliva tudi na
zmanjševanje nepravilnosti v zvezi s tem.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi
s prenosom lastniških deležev v elektrodistribucijskih podjetjih
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi s prenosom lastniških deležev v
elektrodistribucijskih podjetjih.
Poslanec Franc Breznik Vlado RS sprašuje: kakšen smisel in kakšno dodano vrednost ima
odkup deležev elektrodistribucijskih podjetjih od Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d.; ali
ne bi bilo bolje teh deležev prodati na trgu; ali vlada meni, da državljanom več koristi in
zadovoljstva prinese povečanje državnih deležev v že tako državnih elektrodistribucijskih
podjetjih kot pa urejena cestna infrastruktura?
Dve poročili Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Računsko
sodišče) iz let 2009 in 2013 med drugim zahtevata, da se ali podržavi elektrodistribucijsko
infrastrukturo ali pa družbe, ki imajo to infrastrukturo v lasti. Na ti poročili sta se takratni vladi
odzvali z odzivnimi poročili, v katerih je med drugim predvidena tudi pridobitev 100 %
lastniškega deleža v elektrodistribucijskih podjetjih. Ti poročili zavezujeta tudi sedanjo vlado.
Vlada pojasnjuje, da je Računsko sodišče v revizijskem poročilu Vzpostavitev pogojev za
delovanje DUTB, d. d. in poslovanje DUTB, d. d. v letu 2013 izdalo priporočilo vladi in DUTB
glede konsolidacije deležev v elektrodistribucijskih podjetjih. Računsko sodišče je tako vladi
predlagalo, da pri sprejemanju strategije upravljanja kapitalskih naložb države upošteva tudi
odločitev pri ureditvi gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja električne energije in v primeru zagotavljanja 100-odstotnega lastniškega deleža v
petih elektrodistribucijskih podjetjih upošteva, da je del delnic teh elektrodistribucijskih podjetij
v lasti DUTB, Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in drugih pravnih
subjektov v državni lasti, ki nameravajo te delnice prodati. Zaradi navedenega je Računsko
sodišče vladi priporočilo, naj čim prej zagotovi zamenjavo delnic elektrodistribucijskih podjetij z
drugimi finančnimi naložbami in tako poveča svoj lastniški delež in se izogne temu, da bi te
družbe delnice prodale na trgu, Slovenski državni holding, d. d. pa bi jih za državo nato
kupoval nazaj.
Hkrati je Računsko sodišče DUTB priporočilo, da delnic elektrodistribucijskih podjetij ne proda
na trgu, temveč jih zamenja za druge naložbe, s katerimi upravlja SDH.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z načini in
viri financiranja gradnje verskih objektov v Sloveniji
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje
mag. Andreja Širclja v zvezi z načini in viri financiranja gradnje verskih objektov v Sloveniji.
Poslanec mag. Andrej Šircelj je ministru za finance dr. Dušanu Mramorju v okviru instituta
poslanskega vprašanja naslovil vprašanja v zvezi z načini in viri financiranja gradnje verskih
objektov v Sloveniji z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Poslanec ministra sprašuje naslednje:
1. Ali in kako Republika Slovenija oziroma ministrstvo, pristojno za finance, preprečevanje
pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma nadzira način in vire financiranja
gradnje verskih objektov v Republiki Sloveniji, in sicer tako v Republiki Sloveniji kot tudi iz
tujine v Republiko Slovenijo?
2. Kako ukrepa v primeru sumov pranja denarja in morebitnega financiranja terorizma v okviru
gradnje verskih objektov v Republiki Sloveniji?
3. Ali je že bil uveden kakšen postopek v zvezi s tem, kateri in koliko?
4. Ali in kako Republika Slovenija oziroma ministrstvo, pristojno za finance, preprečevanje
pranja denarja in preprečevanja financiranja terorizma spremlja vse finančne transakcije iz
tujine v Republiko Slovenijo?
5. Ali obstaja evidenca o finančnih transakcijah iz tujine v Republiko Slovenijo?
V zvezi z zastavljenimi vprašanji je Vlada RS podala odgovor.
Ministrstvo za kulturo ne (so)financira gradenj verskih objektov. Na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (so)financira le
konservatorsko/restavratorske posege na sakralnih spomenikih, ki predstavljajo pomemben
del naše zgodovine, izstopajoči del kulturne dediščine ter prepoznaven vidik istovetnosti.
Posebnega nadzora nad načinom in virom financiranja gradnje verskih objektov v Republiki
Sloveniji ni vzpostavljenega. V proračunu se vodijo podatki o 'načinu in virih' financiranja zgolj
tistih projektov, ki se (so)financirajo iz državnega proračuna. Pri tem je potrebno poudariti, da
je za spremljanje in poročanje vsakega posameznega projekta pristojen resor, ki je za
posamezno področje pristojen, saj ima pridobivanje sredstev podlago v posamezni pogodbi, ki
je sklenjena med proračunskim uporabnikom in upravičencem do sredstev.
V zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma velja najprej
opozoriti na pooblastila in vlogo Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ki je organ v
sestavi Ministrstva za finance. Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja in financiranje terorizma ter druge naloge, določene z Zakonom o
preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V okviru svojih nalog Urad sprejema,
zbira, analizira ter posreduje podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu z
določbami ZPPDFT.
V primerih, ko Urad na podlagi prejetih podatkov, informacij in dokumentacije presodi, da so v
zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom (policija,
državno tožilstvo). V kolikor bi pri opravljanju svojih zakonskih nalog Urad ugotovil, da glede
določene transakcije ali osebe obstaja sum, da so bila sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj,
uporabljena za financiranje verskih objektov, bi o tem, tako kot tudi v vseh ostalih primerih, v
skladu z določbami ZPPDFT obvestil policijo in/ali državno tožilstvo. Urad tovrstnih primerov
do sedaj še ni obravnaval.
V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZPPDFT so od 18. 10. 2011 dalje ponudniki plačilnih
storitev v Republiki Sloveniji dolžni posredovati Uradu podatke o vseh nakazilih v vrednosti
nad 30.000 EUR, ki so na zahtevo stranke izvršena na račune, odprte pri bankah v državah, v
katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja
terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri, in državah, pri katerih obstaja večja verjetnost
za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, ter na račune družb s sedežem v teh
državah, ne glede na to v kateri državi je bančni račun odprt.
Urad seznam teh držav sestavlja na podlagi ugotovitev mednarodnih organizacij, ki so
pristojne za ugotavljanje zgoraj omenjenih pomanjkljivosti (FATF, Moneyval, OECD, IMF) in ga
javno objavlja na svoji spletni strani:
http://www.uppd.gov.si/fileadmin/uppd.gov.si/pageuploads/dokumenti/Seznam_drzav_38_sept
ember_2015.pdf.
Podatke o vseh teh nakazilih Urad v skladu z 10. točko drugega odstavka 38. člena ZPPDFT
tudi javno objavi in so razvidni na spletnem naslovu:
http://www.uppd.gov.si/si/delovna_podrocja/vsebinska_podrocja/objave_38_clen_zppdft/podat
ki_o_transakcijah_38_clen_zppdft/.
Urad transakcij iz tujine v Republiko Slovenijo ne spremlja, saj za kaj takega nima zakonske
podlage, tako tudi posebne evidence o finančnih transakcijah iz tujine v Republiko Slovenijo ne
vodi. V primeru, da v zvezi s konkretno transakcijo iz tujine ali tujo osebo prejme prijavo o
sumu pranja denarja ali financiranju terorizma, Urad prične z obravnavo konkretne zadeve v
skladu z ZPPDFT in o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi
z nadaljnjimi koraki vlade v zadevi tožbe Ljubljanske banke proti Hrvaški
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z nadaljnjimi koraki vlade v zadevi tožbe
Ljubljanske banke proti Hrvaški.
Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z nadaljnjimi
koraki vlade v zadevi tožbe Ljubljanske banke proti Hrvaški.
Poslanec v pisnem poslanskem vprašanju navaja, da je bilo v sporočilu vlade za javnost z dne
4. 6. 2015 glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru tožbe
Ljubljanske banke d.d. proti Hrvaški med drugim navedeno, da bodo pristojni resorji temeljito
preučili nadaljnje možne korake, glede na odločitev ESČP ter da bo vlada izkoristila vse
možnosti, tudi pravne, da se doseže pravična rešitev glede tega vprašanja, ki pa je lahko samo
takšna, da se dolgovi do Ljubljanske banke poplačajo, še zlasti, ker je ESČP naložilo Sloveniji
poplačilo njenih varčevalcev.
Poslanca zanima, ali so bili v zvezi s tem sprejeti kakršnikoli koraki oziroma ukrepi in če da,
kateri. Zanima ga tudi, pred katero pristojno mednarodno institucijo bo Slovenija dosegla
pravično rešitev tega vprašanja.
Vlada s tem v zvezi pojasnjuje, da je zadeva reševanja vprašanja Ljubljanske banke na
Hrvaškem zelo kompleksna in politično občutljiva tema, zato se še preučujejo možnosti za
pravično rešitev tega vprašanja in možne nadaljnje korake. Vlada je na medresorski ravni
opravila že več konzultacij in bo v reševanje problematike vključila ustrezne pravne
strokovnjake, po potrebi tudi iz akademske pravne stroke. Odločitve o konkretnih rešitvah in
natančno opredeljenih nadaljnjih korakih pa vlada še ni sprejela, zato tudi ne moremo
odgovoriti na vprašanje pred katero pristojno mednarodno institucijo bo Republika Slovenija
dosegla pravično rešitev tega vprašanja. Državni zbor bo s strani vlade pravočasno obveščen
o sprejemu kakršnekoli odločitve v zvezi s to problematiko.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi
z razlogi, da se ne razreši dveh funkcionarjev osumljenih laži in kraje in ga posreduje
Državnemu zboru RS.
Vlada odgovarja, da so funkcionarji, razen v območju imunitete, kazensko in civilno, torej
materialno odgovorni, prav tako odgovarjajo tudi za prekrške. Za morebitne kršitve kodeksov
etike pa so funkcionarji odgovorni politično. Med funkcionarje sodijo tudi državni sekretarji.
Državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo,
funkcija pa mu preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je
predlagal v imenovanje. Tudi za državne sekretarje in ostale funkcionarje pa velja domneva
nedolžnosti, ki je temeljna človekova pravica, zapisana v Ustavi RS. Ta določa za vsakogar, ki
je obdolžen kaznivega dejanja, da velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s
pravnomočno sodbo. Zato ni mogoče predpisati, da mora biti funkcionar razrešen ali da mu
funkcija preneha že ob nastopu suma kaznivega dejanja.
Glede izjave državnega sekretarja Metoda Dragonje Vlada pojasnjuje, da je bila ta dana
upoštevaje prejete informacije Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč Ministrstvo za
finance ter SDH na sestanku seznanila s problemom bančnih izkušenj v nadzornem svetu
NLB. Ob tem je udeležence sestanka seznanila (ustno in pisno), da ima le en član tedanjega
nadzornega sveta NLB bančne izkušnje. Zakon o bančništvu (Zban-2) pa med drugim določa
pogoj za člana nadzornega sveta banke, »ki ima znanje, veščine in izkušnje za nadzor in
spremljanje vodenja poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka
oziroma drugih primerljivih poslov«. Iz povedanega na sestanku, ki ga je spremljalo tudi
gradivo glede izbire in imenovanj članov v nadzornih svetih bank ter veljavne zakonodaje, je
jasno in nedvoumno izhajalo, da je zelo problematično to, da je kar 5 članov nadzornega sveta
brez bančnega znanja. Poleg tega velja pojasniti, da ima skladno z Zban-2 možnosti ukrepanja
tudi Banka Slovenije, če ugotovi, da član nadzornega sveta banke ne izpolnjuje pogojev, saj
mu lahko z odločbo prepove opravljanje funkcije tudi v primeru, če član po nastopu funkcije ne
izpolnjuje več zgoraj omenjenih pogojev za imenovanje.
V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na državnega sekretarja Andreja Špengo, pa dodatno
pojasnjujemo, da v konkretni zadevi odgovorna oseba trgovine ni podala predloga za pregon v
smislu 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ob izostanku navedene procesne
predpostavke policija okoliščin konkretnega dogajanja v trgovini zato v nadaljevanju tudi ni
preiskovala v okviru splošnih pooblastil kot izhajajo iz 148. člena ZKP. V obravnavanem
primeru je policija pristojnemu državnemu tožilstvu posredovala poročilo iz razloga, ker ni bilo
podlage za kazensko ovadbo. Upoštevaje navedeno so zlasti v kontekstu slednjega vsakršne
navedbe glede suma storitve kaznivega dejanja (z izjemo ocene državnega tožilca v funkciji
pregona) ter s tem povezani očitki, pravno irelevantni.
Vir: MJU
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora o
zagotavljanju podpore države gostiteljice za vojaško vajo Black Sea Rotational Force
16.1
Med 21. in 27. marcem 2016 bo v Romuniji mednarodna vojaška vaja Platinum Lynx 16-3. Na
njej bodo sodelovale Republika Bolgarija, Romunija, Združene države Amerike in Republika
Slovenija. Republika Bolgarija bo na vaji sodelovala z največ 130 pripadniki, Romunija z
največ 120, Republika Slovenija z največ 55 in ZDA z največ 50 pripadniki. Skupaj se na vaji
predvideva udeležba do 355 udeležencev.
1. brigada Slovenske vojske oziroma 132. gorski polk se bo tudi leta 2016 s svojimi enotami
oziroma pripadniki udeleževal mednarodnih vojaških vaj v tujini, na katerih se posamezne
enote in poveljstva usposabljajo in dosegajo končne operativne zmogljivosti ter sodelujejo pri
uspešnem načrtovanju, organizaciji in izvedbi (pridobivanje izkušenj) teh vaj in usposabljanj v
tujini. Tako si Slovenska vojska prizadeva za večstransko sodelovanje z oboroženimi silami
Romunije, Bolgarije, Srbije in Združenih držav Amerike, in sicer v obliki mednarodnih
usposabljanj v rotacijah Black Sea Rotational Force (BSRF) .
Prvotni namen tega skupnega usposabljanja je izboljšati interoperabilnost v zavezništvu,
usposobiti posameznike in enote ravni voda ter opraviti preverjanje končne operativne
zmogljivosti enega voda gorske čete oziroma 132. gorskega polka. Vaja je namenjena
usposabljanju za vzpostavljanje linije vodenja in poveljevanja na ravni večnacionalnega
bataljona.
Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo RS in Ministrstvom za narodno obrambo
Romunije o zagotavljanju podpore države gostiteljice za vojaško vajo Black Sea Rotational
Force 16.1 med vojaško vajo Platinum Lynx 16-3 določa pravice in obveznosti udeležencev ter
načela za zagotavljanje podpore države gostiteljice.
Vir: MO
Predlog sklepa Sveta EU o podpisu Pariškega sporazuma
Vlada RS je sprejela predlog stališča Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o podpisu Pariškega
sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi
podnebja, v imenu EU. Slovenija podpira predlog tega sklepa, ki ga bo na slovesnem dogodku,
22. aprila letos v New Yorku podpisal predsednik vlade dr. Miro Cerar.
Slovenija podpira dogovor na ravni EU, da se slovesnega podpisa Pariškega sporazuma v
New Yorku, udeležijo predstavniki EU in vseh držav članic (DČ), po možnosti na najvišji
politični ravni. Slovenija deli stališče EU in DČ glede zgodovinskega uspeha za sprejem
Pariškega sporazuma na podnebni konferenci ZN (t.i. COP21), 12. 12. 2015 v Parizu.
Slovenija se strinja, da nov globalen podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt
na poti v trajnosten razvoj in nizkoogljično družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno
zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, ki vključuje vse države pogodbenice
Konvencije. Slovenija deli stališče EU in DČ, da je potrebno takoj po podpisu sporazuma
pripraviti časovnico za čim hitrejšo ratifikacijo sporazuma. Hkrati je v okviru delovnih teles
Konvencije potrebno pripraviti in sprejeti tudi vsa izvedbena pravila, in sprejeti vse potrebne
odločitve za pričetek izvajanja Pariškega sporazuma z letom 2020.
Slovenija meni, da je v EU treba aktivno nadaljevati s pripravo izvedbene zakonodaje za EU
podnebno-energetski okvir po letu 2020. Slovenija pričakuje čim prejšnje predloge zakonodaje,
ki bo pokrivala obveznosti zmanjševanja emisij v sektorjih, izven sheme trgovanja s
toplogrednimi plini. Pri tem si bo Slovenija prizadevala za pošteno porazdelitev naporov in
nalog med DČ v skladu s zmožnostmi in sposobnostmi posamezne DČ ter ob upoštevanju
njihovih specifičnih izzivov, priložnosti in omejitev. V institucijah EU, tako v Svetu kot
Evropskem parlamentu, je treba intenzivirati razpravo za pospešeno sprejetje izvedbene
zakonodaje, ki bo prispevala k realizaciji ciljev Pariškega sporazuma. Vzdrževanje pozitivne
dinamike pomeni tudi zaznambo podnebne diplomacije kot strateške naloge v diplomatskih
dialogih in javni diplomaciji. Prednostni instrumenti zunanje politike ostajajo visoke bilateralne
in med-regionalne aktivnosti s partnerskimi državami, G7, G20, delovanje v okviru ZN in v
drugih mednarodnih forumih.
Vir: MOP
Vlada sprejela mnenje v zvezi z zahtevo Državnega sveta RS za oceno ustavnosti 4.
člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVDEZ) ter
7., 42., 43., 44., 90., 91., 92., 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ)
Vlada Republike Slovenije je v zvezi z zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije za oceno
ustavnosti 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor
(ZDVDEZ) ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92., 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ)
sprejela mnenje in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču
Republike Slovenije.
Vlada meni, da so izpodbijane določbe Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi
volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, skladne z Ustavo RS.
Med drugim Vlada pojasnjuje, da se skozi volilni sistem, še posebej po zadnji spremembi
ZVDZ (ukinitev t.i. nacionalnih list) ustrezno implementirajo ustavna načela in določbe 80.
člena, ker volilni sistem zagotavlja izvolitev tistih kandidatov, ki so dobili največjo podporo
volivcev (vpliv volivcev). Po veljavnem volilnem sistemu volivci glasujejo samo o kandidatih,
ne pa tudi o kandidatnih listah kot celoti. Volivci tako v praksi vplivajo na izbiro kandidatov za
poslance. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so v okrajih dobili največji delež glasov. Ko gre za
proporcionalni volilni sistem (izhajajoč iz ustave) je v največji možni meri enakost volilne
pravice zagotovljena takrat, kadar se za celo območje volitev oblikuje le ena volilna enota. Če
tega ni mogoče zagotoviti, pa je pomembno, da pri velikosti volilnih enot ne gre za bistveno
odstopanje. Iz novejše sodne prakse izhaja, da je ustavno sodišče odklonilo začetek postopka
za oceno ustavnosti zakonske ureditve velikosti volilnih okrajev, ker je menilo, da z različno
velikostjo volilnih okrajev enakost volilne pravice ni prizadeta. Volilni rezultati se namreč
izračunavajo na nivoju volilnih enot, med katerimi pa so razlike minimalne. Različna velikost
volilnih okrajev (celo v razmerju 1:3) po mnenju ustavnega sodišča ne krši načela enake
volilne pravice, ker se volilni rezultati kandidatnih list izračunavajo po volilnih enotah. Ni
pomembno, ali je bil glas za določeno kandidatno listo oddan v majhnem ali velikem volilnem
okraju znotraj en volilne enote - vsi ti glasovi se namreč seštevajo in imajo pri izračunavanju
volilnega izida za posamezno kandidatno listo (koliko mandatov je osvojila) povsem enako
težo. Volilni okraji so pri izračunu delitve mandatov po listah nepomembni. Na koncu se
mandati razdelijo na ravni države, kar pomeni, da zaradi različne velikosti volilnih okrajev v
praksi nihče nima »manj vrednega« glasu. Volilni okraji pa so pomembni za ustrezno stopnjo
personalizacije volitev, ker se na podlagi tega določa kdo (kateri kandidat) iz liste je izvoljen.
Vlada meni, da iz določbe 7. člena ZVDZ jasno izhaja, da ima aktivno in pasivno volilno
pravico tisti državljan, ki je dopolnil 18 let. Gre za splošno določbo, ki se nanaša na pogoj za
uveljavljanje pravice voliti oziroma biti voljen. Določbo zakona gre razumeti pomensko,
skladno z določbo 43. člena Ustave. Določba je nespremenjena (v prvem odstavku, ki se
nanaša na pogoj 18 let) v veljavi že od leta 1992 in v tem obdobju tudi ustrezno
implementirana na volitvah.
Vlada tudi pojasnjuje, da je pri razlagi skladnosti omenjenih členov ZVDZ z ustavnimi
pravicami treba tudi v tem delu izpostaviti načelo enakosti volilne pravice oziroma pravice
voliti in biti voljen na podlagi 43. člena Ustave. Načelo enakosti (v tem primeru pasivne volilne
pravice) ni kršeno, če so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za
kandidaturo na volitvah - npr. tako, da je za kandidaturo potrebna podpora določenega števila
volivcev, poslancev državnega zbora ali politične stranke oziroma kombinacija teh možnosti.
Različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo kandidaturi poslanci in volivci, tudi ne predstavlja
nedopustne diskriminacije med temi osebami. Načelo enakosti volilne pravice ne zajema
zahteve po enaki teži podpisov v podporo kandidaturi. Ustavno sodišče je v eni svojih odločb
tudi že razlagalo načelo splošnosti volilne pravice in sicer ta ne prepoveduje zakonodajalcu
postavitev pogojev za kandidiranje. Zakonodajalec ima po mnenju stavnega sodišča pravico,
da z določitvijo potrebne podpore za kandidaturo na volitvah v državni zbor zagotovi, da se
volilne tekme lahko udeležijo le kandidati in liste, za katere se izkaže, da imajo vsaj minimalno
realno možnost za pridobitev mandata, prepreči pa se udeležba kandidatom in listam, za
katere se že v kandidacijskem postopku izkaže, da uživajo tako majhno podporo v volilnem
telesu, da ne obstaja niti minimalna možnost, da bi pridobile mandat. Zakonska ureditev
potrebne podpore za kandidiranje na volitvah t.i. »neodvisnih« kandidatov bi lahko pomenila
omejitev volilne pravice (kršitev načela njene splošnosti) samo v primeru, če bi bila
prekomerna - če bi torej omejitve presegle obseg, ki je nujno potreben za doseganje
navedenih ciljev. Omejitev bi bila podana, če bi obstajala verjetnost, da za kandidaturo
zahtevana podpora onemogoča nastop na volitvah kandidatom ali listam kandidatov, ki bi imeli
na volitvah vsaj minimalno realno možnost pridobiti mandat - npr. če bi bilo kot pogoj
postavljeno previsoko število podpisov volivcev ali če bi bila predpisana obvezna podpora
katere izmed parlamentarnih strank. V danem primeru ne gre za tovrstni primer, zato vlada
meni, da je določba skladna z Ustavo.
Vir: MJU
Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
referendumu in o ljudski iniciativi
Vlada Republike Slovenije je v zvezi z mnenjem Državnega sveta Republike Slovenije k
predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi
(ZRLI-E), druga obravnava, EPA 969-VII, sprejela mnenje, ki ga posreduje Državnemu zboru
Republike Slovenije in Državnemu svetu Republike Slovenije.
Vlada daje mnenje kot odziv na mnenje Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu
ZRLI-E. Mnenje zajema povzetek stanja in odgovore na dileme, vprašanja in pripombe
državnih svetnikov na predlog ZRLI-E, ki ga je obravnaval Državni svet. Ne glede na to, da je
predhodno Komisija za državno ureditev zakon podprla (podpora ja bila izražena s strani
predstavnika Državnega sveta tudi na obravnavi zakona na matičnem odboru Državnega
zbora), v nadaljevanju državni svetniki, na svoji redni 37. seji Državnega sveta (dne 24.
februarja 2016), predloga ZRLI-E niso podprli. Glavni očitek državnih svetnikov se nanaša na
črtanje 25. člena (enoletna vezanost). Vlada (Ministrstvo za javno upravo in Služba vlade
Republike Slovenije za zakonodajo) je s svojimi predstavniki na seji sveta aktivno sodelovala
in svetnikom odgovorila na vsa vprašanja in pojasnila razloge za rešitve, ki so predlagane z
ZRLI-E.
ZRLI-E je trenutno v fazi druge obravnave zakonodajnega postopka Državnega zbora. Na
pristojnem matičnem odboru je že bila zaključena razprava o predlogu zakona in posameznih
členih. Zakonodajni postopek na matičnem odboru je bil pred glasovanjem o členih predloga
zakona (amandmajih ter celotnem zakonu) prekinjen in se bo predvidoma nadaljeval v roku
meseca dni.
Vir: MJU
Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Mnenje o predlogu Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ-N), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani
mag. Matej Tonin).
Vlada RS je 29. 2. 2016 od državnega zbora v mnenje prejela predlog Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N), ki ga
je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej
Tonin).
Vlada RS nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (predlog zakona), s katerim se spreminja temeljno
načelo odškodninskega prava, da naj škodo v povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil.
Predlog zakona prav tako nasprotuje temeljnimi načelom Zakona o varnosti in zdravju pri delu,
posega pa tudi v temeljne obveznosti Zakona o delovnih razmerjih.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa možnost Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da zahteva povrnitev škode, in sicer: od
zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt
zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje; v vseh drugih primerih od
tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane
osebe; od delodajalca v primerih škode, povzročene pri delu ali v zvezi z delom; od delavca,
če je ta povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem.
Veljavna ureditev temelji na temeljnem načelu odškodninskega prava, da naj škodo v
povzročeni višini povrne tisti, ki jo je povzročil. Predlog zakona omenjenemu načelu ne sledi,
saj predlaga ureditev, da bi ZZZS imel pravico od delodajalca zahtevati povzročeno škodo le
takrat, ko je bila bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker je
delodajalec namenoma ali iz hude malomarnosti opustil izvajanje ukrepov za varnost ali
zdravje pri delu, ustrezne higiensko-sanitarne ukrepe ali druge ukrepe, predpisane ali odrejene
za varnost ljudi. Nadalje predlog zakona še dodatno omeji odgovornost delodajalca, ko
predlaga omejitev višine povrnitve povzročene škode v primeru hude malomarnosti na 20kratnik najnižje pokojninske osnove.
S povzročitvijo škode nastane odškodninska obveznost, odškodninska obveznost pa je
obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odškodninska obveznost ima
civilnopravni značaj, zato njen namen ni kaznovanje odgovorne osebe, pač pa vzpostavitev
tistega stanja, ki je bilo pred nastankom škode. Primarna funkcija odškodninskega prava je
torej odprava nepravičnega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, to je v odpravi
njegovega prikrajšanja (škode).
Predlog zakona omenjena načela odškodninske odgovornosti zasleduje zgolj delno, le ko je
bila bolezen, poškodba ali smrt delavca (zavarovane osebe) posledica naklepne opustitve
izvajanja ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov ali
drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, omeji odškodninsko odgovornost v
primeru hude malomarnosti in pozabi na odškodninsko odgovornost v primeru lahke
malomarnosti, celo kljub izpolnitvi splošnih predpostavk civilnega delikta.
Predlagatelj sicer poudarja, da predlog zakona zasleduje načelo pravičnosti, pravico do
osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti,
pravico do zdravega življenjskega okolja in kot posebno izpostavlja tudi pravico do svobodne
gospodarske pobude. Predlagana rešitev nehote zbuja občutek, da je edini cilj, ki ga predlog
zakona zasleduje, ekonomska zaščita položaja delodajalcev, pozablja pa, da je v razmerju
delavec – delodajalec delavec vedno šibkejša stranka. Ravno to je razlog, zakaj veljavna
zakonodaja poudarja načela varnega delovnega okolja, odgovornosti delodajalca in tudi
delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri
delu.
S predlagano rešitvijo se pomen veljavne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu
zmanjšuje, če že ne celo izniči. Predlagatelj zakona predlaga, da delodajalec ne bi odgovarjal
za škodo, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili
izvedeni ukrepi za varnost ali zdravje pri delu, delodajalec pa se možnosti nastanka škode ni
zavedal, a bi se jo po okoliščinah in svojih osebnih lastnostih moral in mogel zavedati.
Temeljna načela odgovornosti delodajalcev pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu so
opredeljena v določbi 5. člena Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za
spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (Direktiva), skladno s katero mora
delodajalec v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru
Ljubljana je v okviru priprave zadnje novele Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju na seji Ekonomsko-socialnega sveta v oktobru 2015 predstavil vidik slabega
izvajanja ukrepov varstva in zdravja pri delu pri slovenskih delodajalcih, zato je sprejel
odklonilno stališče glede omejitve višine zneska regresnih zahtevkov, ki bi jo Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zahteval od delodajalca, ki je samostojni
podjetnik. Enako odklonilno stališče lahko prenesemo tudi na ta predlog zakona, saj se v
predlogu poleg omejitve višine odškodninske odgovornosti dodaja še izključitev odgovornosti
za lahko malomarnost delodajalca.
Omejitev odškodninske odgovornosti in višine odškodnine po mnenju Vlade RS delodajalcem
daje napačno sporočilo glede obveznosti pri vzpostavljanju in zagotavljanju varnosti in zdravja
pri delu, Vlada RS pa tudi meni, da je trenutna rešitev, ki določitev odgovornosti in višine
odškodnine prepušča pristojnemu sodišču, pravilna. Vlada RS nadalje meni, da je zakonodaja
tista, ki mora iskati ravnovesje med interesi različnih deležnikov in skrbeti za to, da posamezen
interes ne prevlada nad drugim, prav tako pomembnim interesom. Predlog zakona ruši
ravnovesje med različnimi interesi in visoko nad druge postavlja interes ekonomske
učinkovitosti gospodarstva oziroma delodajalcev, celo za ceno varstva in zdravja delavcev.
Predlagatelj nadalje predlaga, da bi se lahka malomarnost delodajalca krila iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja, kamor poseben prispevek za poškodbe pri delu in poklicne
bolezni vplačujejo delodajalci. Predlagatelj prav tako ne navaja učinkov predloga zakona
oziroma navede, da predlog zakona nima učinkov, čeprav temu ni tako. Predlog zakona ima
poleg učinkov na gospodarstvo in socialo tudi finančne učinke, saj so sredstva, ki jih ZZZS
zbira iz naslova pobranih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, sicer samostojna
sredstva, ločena od državnega proračuna, vendar so še vedno javno finančna sredstva, ki so
namenjena zagotavljanju zdravstvene oskrbe prebivalstva. ZZZS je posredoval podatke, da je
leta 2013 iz naslova regresnih zahtevkov beležil priliv v višini 1.213.249 EUR, v letu 2014
1.456.110 EUR in v letu 2015 1.176.901 EUR. Izpad sredstev na račun nižje odgovornosti
delodajalcev bo imel vpliv na zdravstveno blagajno kot javno finančna sredstva, na ta način pa
bo na voljo tudi manj denarja za zdravstvo. Poudariti je treba, da se sredstva, zbrana iz
regresnih zahtevkov, vrnejo v zdravstveno blagajno, kjer se namenijo izvajanju programov
zdravstvenih storitev.
Glede na navedeno Vlada RS ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru
predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin), saj predlog zakona
nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri
delu ter obveznostim delodajalca, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Vir: MZ
Vlada sprejela mnenje o ustavnosti prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih
Vlagatelj, Državni svet RS meni, da je določba prvega odstavka 85. člena ZS v nasprotju z 49.
1
členom Ustave Republike Slovenije (Ustava) , ki določa svobodo dela, 74. členom Ustave, ki
določa svobodno gospodarsko pobudo, 35. členom Ustave, ki določa varstvo pravic
zasebnosti ter osebnostnih pravic, 2. členom Ustave, ki določa načela pravne države, 14.
členom Ustave, ki določa enakost pred zakonom, in 22. členom Ustave, ki določa enako
varstvo pravic.
Vlada Republike Slovenije meni, da določba prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih (v
nadaljevanju: ZS) ni v neskladju z 2., 14., 22., 35., 49. in 74. členom Ustave RS. Določba jasno
opredeljuje obseg delovanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, katerih poglavitni namen je
zagotavljanje strokovne pomoči sodiščem glede vprašanj, ki jih sodišča sama ne morejo
presojati ali ocenjevati, dejansko vlogo sodnega izvedenca ali sodnega cenilca pa oseba
pridobi šele takrat, ko je v konkretnem sodnem postopku imenovana za sodnega izvedenca ali
cenilca. Z omejenim obsegom sklicevanja na status sodnega izvedenca ali sodnega cenilca,
ko se dejavnost opravlja na trgu, se vzpostavlja stanje, ki dosledno upošteva načelo
konkurenčnosti pri opravljanju dejavnosti na trgu.
Poglavitni namen delovanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev je zagotavljanje strokovne
pomoči sodiščem glede strokovnih vprašanj, ki jih sodišča sama ne morejo presojati ali
ocenjevati. Prav zaradi omenjenega osnovnega namena, opredeljenega v 84. členu ZS, je
treba sodno izvedenstvo in cenilstvo opredeliti kot posebno vrsto »certifikacije«, s katerim se
določenemu krogu (najboljših) strokovnjakov prizna določena lastnost oziroma status za
delovanje pred sodišči. Tudi če stranka predloži v posamičnem sodnem postopku mnenje ali
cenitev sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, to mnenje ali cenitev sodišče upošteva kot
navedbe stranke in ne kot izvedensko mnenje, saj strokovnjak- sodni izvedenec dejansko
vstopi v vlogo sodnega izvedenca šele z imenovanjem za sodnega izvedenca ali sodnega
cenilca s strani sodišča v konkretnem sodnem postopku.
Vir: MP
Vlada ne podpira sprememb pokojninskega zakona
Vlada RS ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina
poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom in meni da ni primeren za nadaljnjo
obravnavo.
Predlagatelji predlagajo omejitev odškodninske odgovornosti delodajalcev, ki so samostojni
podjetniki do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer tako da bi
samostojni podjetniki odgovarjali za škodo povzročeno namenoma ali iz velike malomarnosti,
ne pa tudi če bi bila povzročena iz navadne malomarnosti. V primeru škode, ki bi nastala
namenoma ali iz velike malomarnosti, predlagajo določitev najvišjega možnega zneska
odškodnine, ki jo lahko Zavod uveljavlja od samostojnih podjetnikov. Predlagana je tudi
omejitev možnosti uveljavljanja odškodnine zaradi neizvedenih ali pomanjkljivo izvedenih
ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov predpisanih ali odrejenih za varnost
ljudi in v primeru sklenitve delovnega razmerja brez predpisanega zdravniškega pregleda ter
neposredovanja ali posredovanja napačnih podatkov. V tem primeru bi delodajalci odgovarjali
le če bi namenoma ali iz velike malomarnosti opustili izvedbo predpisanih ukrepov, vendar pa
tudi v tem primeru omejeno, saj predlagajo uvedbo maksimalno določene višine.
Vlada Republike Slovenije je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona, vendar pa
predloga zakona ne podpira.
Predlagatelji napačno navajajo, da predlog zakona nima finančnih posledic. Omejuje in oži se
odškodninska odgovornost delodajalcev, na predlagan način pa tudi odškodninska
odgovornost posameznika do Zavoda, kar posledično pomeni izpad prihodkov Zavoda iz tega
naslova ter zmanjšanje njegovih sredstev.
Iz predlaganih sprememb in obrazložitev je razvidno neupoštevanje potrebnega razlikovanja
med odškodninsko odgovornostjo posameznika za škodo Zavodu ter odgovornostjo
delodajalca za škodo Zavodu. Treba je poudariti, da se za osebe, ki opravljajo dejavnost in so
delodajalci, zahteva višja skrbnost, kot za laične osebe oziroma posameznike, zato nekritično
izenačevanje odgovornosti posameznikov ter delodajalcev, tako z vidika oblike krivde kot tudi z
vidika omejevanja povračila škode ni primerno, še manj pa pravično, kar naj bi bil cilj predloga
zakona.
Z odškodninsko odgovornostjo za neizvedene ali pomanjkljivo izvedene ukrepe varnosti in
zdravja pri delu se skuša zagotoviti tudi preventivna vloga sistema zagotavljanja varnosti in
zdravja pri delu, saj se delodajalce z grožnjo plačila odškodnine, zaradi kršitev pravil varnosti
in zdravja pri delu, odvrača od teh kršitev.
Vir: MDDSZ
Vlada se je seznanila s prvim poročilom Medresorske komisije za človekove pravice
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s prvim poročilom Medresorske komisije za
človekove pravice.
Prvo poročilo Medresorske komisije za človekove pravice (v nadaljevanju MKČP) obsega delo
v obdobju od ustanovitve 18. 4. 2013 do 31. 12. 2015. MKČP koordinira poročanje po
ratificiranih mednarodnih instrumentih varstva človekovih pravic in svoboščin, poroča na
podlagi drugih mehanizmov ter spremlja izvajanje sprejetih obveznosti s področja človekovih
pravic. Komisija pri svojem delu sodeluje s predstavniki drugih institucij in civilne družbe. Delo
komisije organizira in koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve. MKČP je imela od ustanovitve
deset rednih in pet dopisnih sej.
MKČP je ob pričetku dela kot prioriteto določila pospešitev priprave vrste nacionalnih poročil o
uresničevanju ratificiranih mednarodnih pogodb na področju človekovih pravic, za katere se je
rok predaje že iztekel. Komisija je od ustanovitve obravnavala sedem obsežnejših poročil
Republike Slovenije, in sicer:
• četrto poročilo o uresničevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih;
• peto do šesto periodično poročilo o uresničevanju Konvencije o odpravi vseh oblik
diskriminacije žensk;
• uvodno poročilo o uresničevanju Konvencije o pravicah invalidov;
• osmo do enajsto periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o
odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;
• drugo nacionalno poročilo za Univerzalni periodični pregled v okviru Sveta ZN za
človekove pravice;
• tretje periodično poročilo o uresničevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in
političnih pravicah;
• Predstavitveni dokument.
Republika Slovenija je vsa navedena poročila tudi že predala.
V navedenem obdobju med 2013 in 2015 so bila pred mednarodnimi nadzornimi organi
obravnavana naslednja poročila:
• Tretje in četrto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil
Konvencije o otrokovih pravicah je 6. 6. 2013 obravnaval Odbor Združenih narodov za
otrokove pravice, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje
Konvencije. Vlada RS se je s prejetimi priporočili seznanila dne 3. 12. 2013.
• Četrto poročilo o uresničevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih
(ELRMJ) je novembra 2013 obravnaval Odbor Sveta Evrope za ELRMJ; na podlagi
njegovih predlogov je Odbor ministrov Sveta Evrope 16. 4. 2014 sprejel štiri priporočila
za izvajanje ELRMJ v Republiki Sloveniji.
• Drugo nacionalno poročilo Republike Slovenije za Univerzalni periodični pregled je 4.
11. 2014 obravnavala Delovna skupina Sveta Združenih narodov za človekove pravice
za Univerzalni periodični pregled; države so Republiki Sloveniji podale 163 priporočil.
Vlada RS je sprejela poročilo o ustnem zagovoru Republike Slovenije in se opredelila
do priporočil dne 18. 2. 2015 (142 priporočil je sprejela, 21 pa jih je vzela na znanje).
• Drugo periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju določil Mednarodnega
pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je 18. in 19. 11. 2014 obravnaval
Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki je v sklepnih
ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Pakta. Vlada RS se je s prejetimi
priporočili seznanila dne 29. 4. 2015.
• Peto do šesto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju Konvencije o
odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je 30. 10. 2015 obravnaval Odbor Združenih
narodov za odpravo diskriminacije žensk, ki je v sklepnih ugotovitvah podal vrsto
priporočil za izvajanje Konvencije. Vlada RS se je s prejetimi priporočili seznanila dne
7. 1. 2016.
• Osmo do enajsto periodično poročilo Republike Slovenije o uresničevanju
Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je 1. in 2. 12. 2015
obravnaval Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, ki je v sklepnih
ugotovitvah podal vrsto priporočil za izvajanje Konvencije.
MKČP je na svojih sejah sicer obravnavala številne teme, in sicer: problematiko zagotavljanja
sprejetih obveznosti s področja človekovih pravic pri segmentih, ki so v pristojnosti lokalne
samouprave; problematiko ratifikacije nekaterih mednarodnih pogodb na področju človekovih
pravic, ki jih je Republika Slovenija že podpisala ali sprejela zavezo za njihovo ratifikacijo v
prvem krogu Univerzalnega periodičnega pregleda Republike Slovenije; problematiko statusa
Varuha človekovih pravic RS glede na Pariška načela; s problematiko izvajanja pravice do
združevanja družin v kontekstu obstoječe zakonodaje; problematiko diskriminacije istospolno
usmerjenih in njihovih družin; problematiko sovražnega govora; migracijsko krizo v kontekstu
spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; priprave na članstvo
Slovenije v Svetu ZN za človekove pravice; pripravo poziva Vladi RS o vprašanju podeljevanja
statusa delovanja v javnem interesu nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju
človekovih pravic; in obvezo priprave nacionalnega Akcijskega načrta za izvajanje Smernic
OZN za področje podjetništva in človekovih pravic v skladu z Akcijskim načrtom EU za
človekove pravice.
Vir: MZZ
Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega
zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Celje
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne
bolnišnice Celje se razrešila dosedanjega član sveta zavoda Anton Zorka ter za preostanek
mandata sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Celje, do 8. 8. 2017,
imenovala Anico Užmah.
Razrešitev g. Zorka je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 4. točke ter je v skladu s
Protokolom o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih
zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/7 z dne 11. 2. 2016
(Protokol), ki določa da se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na predlog ministra,
pristojnega za zdravje. Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za
predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je
Republika Slovenija in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ
iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov.
Z vložitvijo prijave se šteje, da predlagana kandidatka soglaša z imenovanjem v svet JZZ
Splošna bolnišnica Celje.
Vir: MZ
Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Kolpa
Vlada RS je je izdala odločbo o imenovanju Borisa Grabrijana za vršilca dolžnosti direktorja
Javnega zavoda Krajinski park (JZ KP) Kolpa, z dnem 17. 3. 2016, in sicer do imenovanja
direktorja, vendar najdlje za šest mesecev, do 16. 9. 2016.
Ministrstvo za okolje in prostor je 1. 3. 2016 objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja
JZ KP Kolpa. Postopek še ni zaključen, oz. kandidat ni bil izbran. Sedanjemu direktorju
mandat vršilca dolžnosti poteče 17. 3. 2016.
Vir: MOP
Vlada imenovala nove člane slovenskega dela Stalne mešane slovensko bavarske
komisije
Vlada Republike Slovenije je na mesto predsedujočega slovenskemu delu Stalne mešane
slovensko bavarske komisije imenovala Marka Vrevca, Ministrstvo za zunanje zadeve, na
mesto sekretarja Mirana Kresala, Ministrstvo za zunanje zadeve in za nove člane Nino Krtelj,
Ministrstvo za zunanje zadeve, dr. Roberta Medveda, Ministrstvo za zdravje, Jano Lenarčič,
Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Matija Vidmarja, Ministrstvo za pravosodje, Natašo Anderlič,
Ministrstva za okolje in prostor ter Anteja Milevoja, Gospodarska zbornica Slovenije.
Stalna mešana slovensko bavarska komisija, ki je prvič zasedala leta 1974, spodbuja in
koordinira bogato medsebojno sodelovanje na številnih področjih, kot so notranje zadeve,
pravosodje, promet in prometne infrastrukture, gospodarstvo in turizem, kmetijstvo,
gozdarstvo, varstvo okolja, zdravstvo, znanost in raziskovanje ter šolstvo.
20. in 21. novembra 2014 je v Münchnu, po nekaj letni prekinitvi, potekalo 28. zasedanje
Stalne mešane slovensko bavarske komisije. Na slovenski strani pri delu komisije sodelujejo
predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Ministrstva za zdravje, Ministrstva za infrastrukturo, Policije (organ v sestavi Ministrstva za
notranje zadeve), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za javno upravo,
Agencije RS za okolje (organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor), Ministrstva za
pravosodje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
V letošnjem letu je predvideno nadaljnje aktivno delovanje komisije, med drugim tudi njeno
zasedanje, ki bo potekalo v Sloveniji. Zaradi nekaterih kadrovskih sprememb in vsebinskih
poudarkov pri delu resorjev je bilo pred nadaljevanjem dela slovenskega dela komisije
potrebno novo imenovanje predsedujočega in sekretarja slovenskega dela komisije kot tudi
upoštevati nekatere spremembe v članstvu komisije s strani posameznih resorjev. Slovenski
del komisije tako sestavljajo: predsedujoči komisiji Marko Vrevc, Ministrstvo za zunanje
zadeve, sekretar komisije Miran Kresal, Ministrstvo za zunanje zadeve in člani komisije Nina
Krtelj, Ministrstvo za zunanje zadeve, Nina Baloh, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, dr. Robert Medved, Ministrstvo za zdravje, Vladimir Pocek, Generalna policijska
uprava, Ministrstvo za notranje zadeve, mag. Tea Glažar, Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, Klaudija Koražija, Ministrstvo za javno upravo, mag. Andrej Čokert,
Ministrstvo za javno upravo, Jana Lenarčič, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Matija Vidmar,
Ministrstvo za pravosodje, Nataša Anderlič, Ministrstva za okolje in prostor, Ante Milevoj,
Gospodarska zbornica Slovenije, Danijel Lamperger, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Vir: MZZ
Imenovanje članic upravnega obora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve
Vlada RS je danes na redni seji za članici Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za
blagovne rezerve za mandatno dobo štirih let, ponovno imenovala Mihaelo Bastar,
predstavnico ministrstva, pristojnega za promet, in mag. Dorotejo Novak Gosarič, predstavnico
ministrstva, pristojnega za zdravstvo.
Zakon o blagovnih rezervah določa, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve
upravlja Upravni odbor, sestavljen iz devetih članov, imenovanih za štiriletni mandat.
Sklep o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za blagovne rezerve določa, da Vlada
Republike Slovenije lahko po preteku mandatne dobe člane upravnega odbora ponovno
imenuje.
Članicama Upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Mihaeli
Bastar, predstavnici ministrstva, pristojnega za promet, in mag. Doroteji Novak Gosarič,
predstavnici ministrstva, pristojnega za zdravstvo, sta potekla mandata v trajanju štirih let.
Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za zdravje sta predlagala, da se v upravni odbor
ponovno imenujeta dosedanji članici.
Vir: MGRT