77. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 3. marec 2016
77. redna seja Vlade RS
Vlada sklenila, da MF pridobi pojasnila od DUTB glede prestrukturiranja Alpine
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da ministrstvo za finance v okviru izvajanja nadzora
nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) od slednje pridobi podrobna pisna pojasnila
glede izvajanja programa prestrukturiranja v družbi Alpina.
Ministrstvo za finance bo v skladu z določbami Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank
(drugi odstavek 4. člena) izvedlo nadzor nad delovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank
(DUTB) in v okviru izvajanja nadzora do naslednje seje vlade od DUTB pridobilo podrobna
pisna pojasnila glede izvajanja programa prestrukturiranja v družbi Alpina in še posebej glede
pogodbe o svetovanju, sklenjene z družbo Admetam Business Consultants GmbH.
Vir: MF
Vlada sprejela Akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Vlada RS je sprejela Akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. in določila, da
vršilec dolžnosti poslovodstva poskrbi za vpis Akta iz prejšnje točke v sodni register. Vlada RS
je sprejela tudi Poročilo o stvarnem vložku v družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., se
podrobneje določa dejavnost družbe, osnovni kapital ter delovanje organov družbe. Večji del
določil je povzetih po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki že
določa glavne dejavnosti in način delovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Prav
tako je sestavni del gradiva Poročilo o stvarnem vložku v družbo Slovenski državni gozdovi, d.
o. o. Za poslovodstvo družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. velja tudi etični kodeks SDH.
Sedež družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. bo v Kočevju.
Vir: MKGP
Vlada imenovala v. d. poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Vlada RS je z dnem 2. 3. 2016 imenovala Julijana Rupnika za vršilca dolžnosti poslovodstva
družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., do imenovanja poslovodstva oz. največ za eno leto.
Novi v. d. poslovodstva družbe ima več kot 30 let delovnih izkušenj na področju gozdarstva in
upravljanja z godovi v Republiki Sloveniji. Ima dolgoletne vodstvene delovne izkušnje na
področju gozdarstva, zadnjih 6 let kot direktor družbe Snežnik, d. d., Kočevska Reka, kjer še
vedno opravlja funkcijo direktorja družbe.
Vir: MKGP
Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije in ga
posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku.
Po predlogu zakona se Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pripoji k Javnemu
jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS. Predlog zakona ne spreminja
obsega pravic, ki so zagotovljene upravičencem.
18. maja 2015 je Računsko sodišče Republike Slovenije izdalo revizijsko poročilo Učinkovitost
ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov, kjer je vladi med drugim
predlagalo, da preuči ustreznost obstoja posameznih javnih agencij in javnih skladov ter da pri
ustanavljanju novih oziroma preoblikovanju obstoječih entitet izbere obliko, ki bo stroškovno in
vsebinsko najbolj utemeljena.
S predlaganim zakonom se zaradi zmanjšanja števila subjektov javnega sektorja zagotavljajo
racionalna organiziranost ter hkrati racionalizacija dela in poenostavitev postopkov in procesov
v javni upravi. Pričakuje se pozitivni učinek na javna sredstva, poleg tega pa tudi sinergija pri
vsebinsko podobnih procesih. V letu 2016 se pričakujeta prihranek v višini 100.000 evrov, v
letu 2017 pa še dodatni prihranek pri stroških dela zaradi povezovanja sorodnih delovnih
procesov in optimizacije dela v višini dodatnih 100.000 evrov letno. Predlog zakona nima
vplivov na druga javna finančna sredstva.
Predlog zakona sledi načelom vzdržnosti javnih financ, gospodarne rabe javnih sredstev,
učinkovitosti, sorazmernosti in preglednosti.
Vir: MDDSZ
Vlada o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike
za obdobje 2014–2020. Slovenija v tem obdobju za cilj Naložbe za rast in delovna mesta
razpolaga z okvirno 3 milijarde evrov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skupaj s
ciljem Evropsko teritorialno sodelovanje pa z 3,2 milijarde evrov). Do danes je bilo s tega
področja izdanih 37 odločitev o finančni podpori projektom, v skupni vrednosti nekaj manj kot
360 milijonov evrov EU dela, na osnovi katerih se je pričelo z izvajanjem konkretnih javnih
razpisov oziroma projektov in programov.
Normativni okvir za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 je bil v celoti sprejet v
letu 2015, s tem pa so bili vzpostavljeni tudi ključni sistemski pogoji za pripravo posameznih
javnih razpisov, javnih pozivov oziroma operacij, ki imajo ustrezno podlago za neposredno
potrditev.
V programskem obdobju 2014–2020 so sredstva prednostno usmerjena v štiri ključna področja
za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest: raziskave in inovacije; informacijske in
komunikacijske tehnologije; povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter
podpori za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. V okviru že izdanih odločitev o
podpori je med drugim tudi devet projektov s področja pitne vode oz. čiščenja odpadne vode v
skupni vrednosti preko 140 milijonov evrov. Ministrstva so tudi že objavila za več kot 200
milijonov evrov javnih razpisov, med drugim za celostne prometne strategije, raziskave, razvoj
in inovacije v verigah in mrežah vrednosti, za Zdrav življenjski slog, krepitev zmogljivosti NVO
za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev 2015–2019 ter javna razpisa Prva zaposlitev na
področju vzgoje in izobraževanja ter Prvi izziv 2015.
Vlada je v juliju 2015 prvič sprejela Izvedbeni načrt operativnega programa (t. i. INOP), ki
določa način doseganja specifičnih ciljev operativnega programa in je podlaga za pripravo
državnega proračuna. Trenutno je v pripravi njen četrti predlog sprememb, ki bo v vladni
postopek posredovan predvidoma še ta mesec in bo podlaga za pripravo proračunov za leti
2017 in 2018. Kot izhaja iz poročila, bo realizacija proračuna v letu 2016 predvidoma nižja od
načrtovane v letu 2015 (t. j. 436 milijonov evrov), in sicer po trenutnih ocenah bo nižja za
predvidoma 200 milijonov evrov.
Sicer pa so poleg sistemskega vidika v poročilu povzete tudi aktivnosti, povezane z
akreditacijo sistema, ki bo omogočila povračilo porabljenih proračunskih sredstev iz sredstev
EU, in vključena analiza operativnega delovanja sistema izvajanja. Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja, v poročilu kot odraz skupnih
prizadevanj za intenziviranje izvajanja programskega obdobja 2014–2020 s konkretnimi ukrepi
naslavlja tudi s strani ministrstev izpostavljene ovire, s katerimi se srečujejo pri pripravi
ukrepov.
Vir: SVRK
Sklenitev aneksa h koncesijskim pogodbam za rabo vode
Vlada RS je sklenila pet aneksov k petim koncesijskim pogodbam s koncesionarji:
• Pivovarna Laško d. d., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2,
ZB 2/1, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač. Aneks bo na
podlagi Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah podlaga za vračilo razlike plačil
med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo
vode. Preplačilo plačila koncesnine nad višino nadomestila znaša 80.155 EUR.
Ker je preplačilo večje od 10.000 EUR, se bo vračilo izvedlo v toliko obrokih,
kolikor je let do konca koncesije (v času izračuna prvega nadomestila v letu 2014),
kar znaša 21 let. Povprečni letni obrok vračila preplačila znaša 3.817 EUR;
• Hotel Sava Rogaška, d. o. o., v zvezi z rabo vode iz vrtine RgS-2/88 za
stekleničenje in proizvodnjo pijač. Aneks bo na podlagi Zakona o dopolnitvah
Zakona o vodah podlaga za vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila
za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode. Preplačilo plačila koncesnine
nad višino nadomestila znaša 1.405 EUR. Ker je preplačilo manjše od 10.000
EUR, se bo vrnilo v enem obroku, in sicer v 60-ih dneh po izdanem dobropisu.
• Radenska d. d., v zvezi z rabo vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo
pijač. Aneks bo na podlagi Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah podlaga za
vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom
nadomestila za rabo vode. Preplačilo plačila koncesnine nad višino nadomestila
znaša 172.248 EUR. Ker je preplačilo večje od 10.000 EUR, se bo vračilo izvedlo
v toliko obrokih, kolikor je let do konca koncesije (v času izračuna prvega
nadomestila v letu 2014), kar znaša 21 let. Povprečni letni obrok vračila preplačila
znaša 8.202 EUR;
• Konim d. o. o., v zvezi z odvzemom podzemne vode iz izvira Golobovec nad
Podbrdom za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Koncesijska pogodba se zaradi
recesije in vsesplošne gospodarske krize spremeni tako, da se rok izgradnje
objektov in naprav za črpanje podzemne vode in polnilnico pijače podaljša do
konca leta 2018, rok za pridobitev uporabnega dovoljenja pa do 31. 12. 2019);
• Terme Resort d. o. o., v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin B-2/59, VB-4/74 in VB5/75 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč. Aneks bo na podlagi Zakona o
dopolnitvah Zakona o vodah podlaga za vračilo razlike plačil med že plačanim
zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode. Preplačilo
plačila koncesnine nad višino nadomestila znaša 49.724 EUR. Ker je preplačilo
večje od 10.000 EUR, se bo vračilo izvedlo v toliko obrokih, kolikor je let do konca
koncesije (v času izračuna prvega nadomestila v letu 2014), kar znaša 24 let.
Povprečni letni obrok vračila preplačila znaša 2.072 EUR.
Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Vlada o strateških usmeritvah in prioritetah inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2016
Vlada RS se je seznanila s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma
inšpekcij v letu 2016 ter sprejela tudi sklep, da Ministrstvo za javno upravo do 15. 2. 2017
seznani Vlado Republike Slovenije s poročilom o izvedbi strateških usmeritev in prioritet
inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2016.
Spremenjeni Zakon o inšpekcijskem nadzoru je določil obveznost ministra, pristojnega za
upravo, da do 1. marca tekočega leta seznani vlado s strateškimi usmeritvami in prioritetami, ki
izhajajo iz sprejetih letnih programov dela inšpektoratov oziroma inšpekcij.
Ministrstvo za javno upravo je na tej podlagi pozvalo ministrstva, da posredujejo strateške
usmeritve in prioritete dela posamezne inšpekcije oziroma inšpektorata iz svoje pristojnosti, ki
naj vsebujejo predvsem navedbo področij, ki bodo upoštevaje oceno tveganja na delovnem
področju posameznega inšpektorata oziroma inšpekcije, predmet inšpekcijskih nadzorov,
navedbo področij, na katerih so predvideni skupni inšpekcijski nadzorov, in oceno števila
oziroma deleža inšpekcijskih nadzorov, izvedenih na podlagi prejetih prijav.
Ministrstva so svoje odzive pripravila glede na oceno tveganja, pri čemer je upoštevana vrsta
in obseg dejavnosti, ki bodo predmet inšpekcijskih nadzorov, ugotovitve preteklih nadzorov ter
upoštevana tekoča področna problematika.
Ukrepi, ki jih ministrstva predlagajo, in so tudi rezultat sodelovanja med inšpekcijskimi
službami, so upoštevaje strokovnost inšpekcij in težnjo po njihovi večji učinkovitosti, večji
dostopnosti in prepoznavnosti, usmerjene k zasledovanju varovanja javnega interesa ter
interesa pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da bo s sprejemom
strateških usmeritev in prioritet vzpodbujena tudi javnost k zavedanju, da mora vsakdo
spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje
zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije.
V nadaljevanju je navedenih le nekaj inšpekcijskih služb in njihovih strateških usmeritev za leto
2016:
Tako denimo Inšpektorat RS za delo za leto 2016 načrtuje, da bodo inšpektorji na področju
delovnih razmerij opravili okvirno 8.500 inšpekcijskih pregledov, na področju varnosti in zdravja
pri delu, 7.400 inšpekcijskih pregledov, na področju socialnih zadev pa okvirno 100 nadzorov.
Finančna inšpekcija (FURS) bo v letu 2016 opravljala davčne inšpekcijske nadzore, davčne
nadzore posameznega področja poslovanja, druge finančne nadzore ter izvajala posamezna
pooblastila v skladu z Zakonom o finančni upravi.
Aktivnosti Tržnega inšpektorata RS bodo v 2016 usmerjene predvsem na področje varstva
potrošnikov ter na področje skladnosti in varnosti neživilskih proizvodov.
Strategija dela Kmetijske inšpekcije v letu 2016 bo temeljila na glavnih vsebinah iz programa dela,
pri čemer bo poleg reševanja prijav podan velik poudarek na usmerjenih akcijah nadzora. Pri tem
se bodo upoštevali splošni kriteriji iz ocene tveganja kot so stopnja ogrožanje zdravja ljudi, okolja,
protipravna pridobitev premoženja, nepravilnosti iz preteklosti, velikost in vrsta dejavnosti v
kmetijstvu. Še naprej se bodo izvajale notranje presoje dela inšpektorjev za poenotenje postopkov
nadzora ob učinkoviti uporabi razpoložljivih virov.
Inšpektorat RS za kulturo in medije bo v letu 2016 opravljal sistemske (redne) inšpekcijske
nadzore in prioritetne inšpekcijske nadzore na osnovi prejetih prijav in pobud ter Inšpekcijske
nadzore na osnovi prejetih prijav, vlog, pritožb in sporočil, ki niso prioritetno obravnavani, in se
v okviru razpoložljive kadrovske sestave inšpektorata obravnavajo glede na vrstni red
prispetja.
Glavna ciljna oz. strateška usmeritev Pomorske inšpekcije je inšpekcijski nadzor tujih ladij,
ugotovitev in odprava pomanjkljivosti na njih ter njihova morebitna odstranitev iz delovanja oz.
plovbe po EU vodah po točno določenih pravilih in postopkih, ki jih določa Evropska Agencija
za Varnost plovbe (EMSA) in Pariški Memorandum - PMoU (t.j. Evropsko združenje pomorskih
inšpekcij, katerega članica je od leta 2003 tudi Republika Slovenija) v skladu z Uredbo o
inšpekcijskem nadzoru tujih ladij.
Vir: MJU
Vlada o Poročilu o izvedbi strateških usmeritev in prioritet inšpektoratov oziroma
inšpekcij v letu 2015
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvedbi strateških usmeritev in prioritet inšpektoratov
oziroma inšpekcij v letu 2015.
Inšpektorati in inšpekcije so večinoma v celoti izvedli strateške usmeritve in prioritete s svoje
pristojnosti, kot tudi uspešno izvedli planirane skupne inšpekcijske nadzore v letu 2015.
Ministrstva so s tem v zvezi ocenila njihovo delo, kot sledi v nadaljevanju:
-
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da je bil
Inšpektorat Republike Slovenije za delo pri izvedbi strateških usmeritev in prioritete s
svojega delovnega področja uspešen, še posebej upoštevaje zagotovljena sredstva in
druge okoliščine njegovega delovanja. Glavni poudarki nadzora so bili usmerjeni na
področja, ki so dejansko najbolj izpostavljena z vidika ocene tveganja. Ministrstvo podpira
tudi usmerjenost inšpektorata v aktivno sodelovanje pri opravljanju nadzorov z drugimi
nadzornimi organi, kar nedvomno povečuje uspešnost inšpekcijskega dela, in tudi
siceršnje sodelovanje z drugimi pristojnimi institucijami s področja dela inšpektorata;
-
Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da je Inšpektorat Republike Slovenije za
notranje zadeve uspešno realiziral vse strateške usmeritve in prioritete dela, ki so bile
podane za leto 2015. Izvedeni so bili namreč vsi načrtovani inšpekcijski nadzori, ciljno
število pa je bilo celo preseženo za 12 odstotkov;
-
Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da so vse inšpekcijske službe v okviru njihovega
resorja zadovoljivo izvedle strateške usmeritve za leto 2015;
-
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da sta Tržni inšpektorat RS
kot tudi Inšpektorat za meroslovje v letu 2015 v celoti ustrezno in primerno realizirala
strateške usmerite in prioritete dela. Tržni inšpektorat RS je upošteval kriterije za določanje
prioritet za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Obravnavane so bile vse prejete prijave in
izvedene vse planirane aktivnosti z drugimi inšpekcijami;
-
Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da je pri reševanju zadev Inšpektorat za javni
sektor v letu 2015 deloval v skladu s sprejetim načrtom dela in opredeljenimi strateškimi
usmeritvami in prioritetami. Inšpekcijski nadzori so bili v načrtu dela razdeljeni na
sistemske nadzore, prioritetne nadzore na podlagi prijav in nadzore, ki se obravnavajo po
vrstnem redu prispetja prijave. Inšpektorat je tako na področju dela Upravne inšpekcije kot
na področju dela Inšpekcije za sistem javnih uslužbencev v celoti (100 %) izvedel vse
načrtovane sistemske nadzore, ki so bili v načrt dela uvrščeni na podlagi ocene tveganja.
Prioritetne nadzore na podlagi prijav je na področju dela Upravne inšpekcije zaradi
kadrovskih težav izvedel v obsegu 70 %, na področju dela Inšpekcije za sistem javnih
uslužbencev pa je število izvedenih prioritetnih nadzorov presegel za 373 %. Povečalo pa
se je tudi število zadev, ki so bile obravnavane po vrstnem redu prispetja.
Gledano v celoti je Inšpektorat pri delovanje Inšpekcije za sistem javnih uslužbencev svoj
načrt dela bistveno presegel (rešenih je bilo 27 % več zadev, kot je bilo načrtovanih);
-
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ocenjuje, da so Inšpektorat Republike
Slovenije za šolstvo in šport, inšpektor, ki je umeščen v Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport in ki opravlja nadzor na področju elektronskega podpisovanja po Zakonu
o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter Agencija za komunikacijska
omrežja in storitve Republike Slovenije, opravili izvedene naloge v obsegu in v realnih
rokih v letu 2015 upoštevajoč letni plan dela za leto 2015, kot je to navedeno v
obravnavanem vladnem gradivu;
-
Ministrstvo za obrambo ocenjuje, da sta oba inšpektorata, ki delujeta znotraj Ministrstva
za obrambo, to sta Inšpektorat RS za obrambo in Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2015 opravila vse naloge in obveznosti v skladu s
strateškimi usmeritvami ter sprejetima letnima načrtoma dela za posamezni inšpektorat.
Naloge so bile opravljene kakovostno, strokovno in v načrtovanem obsegu;
-
Ministrstvo za kulturo ocenjuje, da je Inšpektorat RS za kulturo in medije skoraj v celoti
realiziral planirane naloge v letu 2015 in kvalitetno opravlja vse naloge inšpekcijskega
nadzora v skladu z veljavnimi predpisi. Inšpektorat je v celoti realiziral vse prioritetne
inšpekcijske nadzore, to je v vseh primerih na vseh področjih nadzora (kulturna dediščina,
arhivi, mediji in javna raba slovenščine), kjer je bila prednostna obravnava upravičena z
vidika varstva javnega interesa in glede na zastavljene kriterije (ki jih je IRSKM tudi javno
objavil na svoji spletni strani) za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje
oceno tveganja na posameznem področju. Izredni inšpekcijski nadzori na osnovi ostalih
prejetih pobud in prijav so bili v izvedeni v večjem številu primerov predvsem na področju
nadzora nad javno rabo slovenščine in nadzora nad kulturno dediščino;
-
Ministrstvo za zdravje v zvezi z izvedbo strateških usmeritev in prioritet inšpektoratov s
svojega področja dela sporoča naslednje:
- Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je v letu 2015 pri izvajanju inšpekcijskega
nadzora na področjih iz njegovega delokroga uspešno sledil opredeljenim strateškim
usmeritvam in pri tem dosledno upošteval postavljene prioritete. Planirane redne
oziroma sistemske inšpekcijske nadzore je ZIRS opravil na vseh področjih delokroga
razen na področju zdravilstva, kjer je bila izvedba tovrstnih nadzorov pogojena s
spremembo pravne ureditve, ki pa je bila prestavljena na leto 2017.
- Urad Republike Slovenije za kemikalije, Inšpekcija za kemikalije ima izdelano
strategijo za določanje izbora zavezancev in prioritet dela kot akcij vzorčenja in
poostrenega nadzora že več let. Ministrstvo ocenjuje, da je strateški plan in z njim
določene prioritete v letu 2015 izpolnjen skoraj v celoti.
- Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Inšpekcija varstva pred sevanji je
pri svojem delu v letu 2015 upoštevala strateške usmeritve. Načrtovani periodični
inšpekcijski pregledi so temeljili na oceni tveganja in kompleksnosti izvajanja sevalne
dejavnosti ter izkušenj na posameznem področju. Nadzor, povezan z začetkom
oziroma prenehanjem sevalne dejavnosti, je bil glede na predvidevanja povečan,
predvsem zaradi večjega števila novih naprav. Obseg inšpekcijskih nadzorov,
izvedenih na podlagi prejetih prijav, je bil v okviru predvidenih 10 % celotnega obsega.
Program dela Inšpekcije varstva pred sevanji za 2015 je bil izpolnjen, na nekaterih
področjih tudi presežen.
- Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je v letu
2015 na področju izvedbe sistemskih inšpekcijskih nadzorov cilje po podpodročjih
pretežno realizirala. Celotna realizacija števila nadzorov ostaja na ravni leta 2014. V
letu 2015 je število prioritetnih inšpekcijskih nadzorov na osnovi prejetih pobud in
prijav, katerih prednostna obravnava je upravičena z vidika javnega interesa, preseglo
planske vrednosti za leto 2015 in tudi realizacijo leta 2014. Večja realizacija je
posledica konsolidacije dela na področju obravnave prejetih obvestil ter kadrovske
okrepitve področja obravnave. Realizacija na področju izvedbe preverjanja
izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti iz področja pristojnosti v okviru
pridobitev in sprememb dovoljenj je bila dosežena v okvirih planiranih vrednosti. V letu
2015 se je povečalo tudi število skupnih inšpekcijskih nadzorov, ki jih je agencija
izvajala v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS in ZIRS na področju obravnave
mejnih izdelkov;
-
Ministrstvo za finance ugotavlja, da je Finančna uprava Republike Slovenije v letu 2015
strateške usmeritve v celoti dosegla.
Proračunska inšpekcija je za leto 2015 načrtovala izvedbo 32 inšpekcijskih nadzorov pri
neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, od tega 18 rednih inšpekcijskih
nadzorov in 14 na podlagi prijav in pobud. Proračunska inšpekcija je v letu 2015 izvedla
vse načrtovane aktivnosti, poleg tega pa je izvedla tudi izredno nalogo (izvedbo 15
inšpekcijskih nadzorov nad izkazovanjem upravnih taks kot prihodkov proračuna RS in
zakonitostjo določanja tarif pri 15 javnih agencijah), ki ji jo je s sklepom z dne 16.7.2015
naložila Vlada RS. Skupno je proračunska inšpekcija v letu 2015 izvedla 50 inšpekcijskih
nadzorov, pri čemer je v celoti upoštevala strateške usmeritve in prioritete proračunske
inšpekcije za leto 2015. Prioritetno je obravnavala inšpekcijske nadzore na podlagi prijav,
iz katerih je izhajalo, da je prednostna obravnava upravičena z vidika javnega interesa, ker
so bile zatrjevane kršitve z večjimi finančnimi posledicami ali ponavljajoče se kršitve, in
inšpekcijske nadzore na podlagi pobud drugih organov (na podlagi sklepa Vlade RS o
izvedbi inšpekcijskih nadzorov pri 15 javnih agencijah).
-
Ministrstvo za okolje in prostor ocenjuje, da so inšpekcije, ki delujejo v okviru
Inšpektorata RS za okolje in prostor uspešno izvedle vse v letu 2015 planirane naloge in
aktivnosti;
-
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da so bili v letu 2015
načrtovani in izvedeni inšpekcijski nadzori na področjih varne hrane, veterinarstva in
varstva rastlin učinkoviti, saj so bila odkrita tveganja v postopkih nadzora obvladana
oziroma znižana na sprejemljiv nivo, ne glede na to, da na vseh področjih niso bile
načrtovane naloge v celoti realizirane. Zaradi očitnih podnebnih sprememb in izrazitih
migracij ljudi, živali in blaga so področja varnosti hrane, zdravja živali in rastlin še posebej
občutljiva področja, za katera je potrebno tudi vnaprej zagotavljati ohranjanje pridobljenih
standardov. Globalizacija trga in prost pretok blaga znotraj Evropske unije pa zahtevata
dosleden in nediskriminatoren nadzor tudi zaradi preprečevanja goljufivih praks in
možnosti poštenega informiranja potrošnikov.
Vir: MJU
Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o navzkrižni skladnosti
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o navzkrižni skladnosti.
Sprejeta Uredba o spremembah Uredbe o navzkrižni skladnosti spreminja 6. in 7. odstavek
obstoječe uredbe. S popravkom se popravlja sistem zgodnjega opozarjanja (bivše male
kršitve) in sicer se podaljšuje rok za odpravo t.i. male kršitve na 30 dni in dopolnjujejo se način
dokazovanja odprave malih kršitev (če niso bile odpravljene na kraju samem).
Vir: MKGP
Vlada sprejela Mnenje o sklepu Komisije za nadzor javnih financ glede pripojitve Factor
banke, d. d., in Probanke, d. d., k DUTB
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje o sklepu Komisije za nadzor javnih financ
glede pripojitve Factor banke, d. d., in Probanke, d. d., k Družbi za upravljanje terjatev bank, d.
d.
Vlada je prejela sklep Komisije za nadzor javnih financ sprejet na 26. redni seji, 4. 2. 2016,
glede pripojitve Probanke, d. d. in Factor banke, d. d., k Družbi za upravljanje terjatev bank,
d. d. Sklep se glasi: »Komisija za nadzor javnih financ zahteva od Vlade Republike Slovenije,
da morebitni postopek pripojitve Factor banke, d. d., in Probanke, d. d., izvede na
transparenten način. Pri čemer naj upošteva določbe 582., 583. ter prvega in drugega
odstavka 586. člena Zakona o gospodarskih družbah ter sestavi vse potrebne bilance.«.
Vlada je na redni seji 17. 2. 2016 kot skupščina družb Factor banka in Probanka soglašala s
poenostavljeno pripojitvijo obeh družb k DUTB. Obenem je vlada kot skupščina DUTB
soglašala s pripojitvijo Factor banke in Probanke k DUTB. Gre za sklepe vlade z 17. 2. 2016.
V nadaljevanju so podana pojasnila, iz katerih po mnenju vlade izhaja smotrnost načina
izvedbe postopka pripojitve, kot tudi transparentnost izvedenega postopka.
Uvodoma vlada poudarja, da je bila pripojitev izvedena na podlagi vseh potrebnih revidiranih
bilanc. Pripojitev je namreč temeljila na zadnjih revidiranih računovodskih izkazih. Obe banki
sta namreč v skladu z 68. členom Zakona o gospodarskih družbah pripravili revidirano
zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve (1. 1. 2016) ter revidirano letno
poročilo za leto 2015. V zvezi z revidiranim zaključnim poročilom 68. člen ZGD-1 izrecno
določa, da morajo sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve
preidejo na prevzemno družbo, biti ovrednotena v skladu s slovenskimi računovodskimi
standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Iz navedenega sledi, da je
bilo finančno stanje obeh družb, ki sta se pripajali k DUTB, znano, saj je bilo revidirano na dan
bilančnega presečnega dneva združitve. Vlada poudarja, da ZGD-1 tudi v primeru pripojitve ki
ni izvedena na poenostavljen način, ne zahteva priprave drugih revidiranih bilanc.
Tako na primer v zvezi z vmesno bilanco poudarjamo, da tudi sicer ne bi bila obvezna, saj ni
bil izpolnjen pogoj iz 4. točke drugega odstavka 586. člena ZGD-1, ki določa, kdaj je vmesno
bilanco potrebno pripraviti. Vmesno bilanco je namreč potrebno pripraviti le, če se zadnje letno
poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je
končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi. Naveden pogoj glede
pripojitve Factor banke in Probanke ni bil izpolnjen, kar pomeni, da vmesna bilanca ni
potrebna.
V zvezi s poročilom poslovodstva in revizijo pripojitvene pogodbe poudarjamo, da je njun
namen zagotoviti, da je menjalno razmerje med delnicami prevzete in prevzemne družbe
ustrezno. To izhaja iz določb 582. in 583. člena ZGD-1, ki kot vsebino revizije in poročila
poslovodstva določata utemeljitev oziroma preizkus menjalnega razmerja in višino denarnih
doplačil. Ker je iz obeh pogodb o pripojitvi izhajalo, da prevzemna družba delničarjem
prevzetih družb ni zagotovila delnic, določitev menjalnega razmerja ni bila potrebna. Ker
slednjega ni bilo, torej tudi ni bila mogoča njegova revizija. Ker revizija ni bila mogoča, njena
izvedba tudi ni bila smiselna posledično tudi ne gospodarna oziroma je sploh ni bilo mogoče
izvesti.
Odsotnost menjalnega razmerja je posledica dejstva, da je bila država edini imetnik delnic
vseh družb, udeleženih v pripojitvi. To pa pomeni, da zaradi pripojitve niti teoretično ne bi
moglo priti do sprememb v strukturi delničarjev. Odsotnost menjalnega razmerja je sicer
posledica 589. člena ZGD-1. Pri tem poudarjamo, da odsotnost menjalnega razmerja ni
pomenila, da finančni položaj Factor banke in Probanke v trenutku pripojitve ni bil znan.
Finančni položaj namreč ne izhaja iz menjalnega razmerja, temveč iz revidiranih poročil. Kot
navedeno zgoraj, so le ta bila pripravljena.
V zvezi z nepripravo poročila poslovodstva še pojasnjujemo, da so bili ostali elementi, ki naj bi
jih poleg utemeljitve menjalnega razmerja vsebovalo to poročilo, to so razlogi za pripojitev in
njene posledice, razvidni iz obrazložitev in prilog vladnim gradivom, ki so bili predmet
obravnave na vladi.
Tudi revizija pogodbe o pripojitvi je namenjena predvsem varstvu premoženjskih pravic
delničarjev oziroma družbenikov družb in tudi ta revizija je osredotočena predvsem na
pravilnost oziroma primernost določitve menjalnega razmerja in višine morebitnih denarnih
doplačil v sami pogodbi o pripojitvi. Kot omenjeno predhodno pa menjalnega razmerja v
obravnavanem primeru ni bilo potrebno določiti, prav tako ni bilo potrebno zagotoviti denarnih
doplačil. Tako se tudi v primeru revizije pripojitve postavi vprašanje glede smiselnosti le te,
zlasti z vidika povzročanja dodatnih nepotrebnih stroškov za izvedbo revizije s strani
pripojitvenega revizorja in časovnega zamika izvedbe pripojitve zaradi izvedbe takšne revizije
(potreben bi bil sklep sodišča o imenovanju pripojitvenega revizorja).
V zvezi s pripojitvijo obeh bank še poudarjamo, da je Banka Slovenije v oceni pripojitve, ki jo
je pripravila kot nadzorni svet Probanke in Factor banke, zapisala:
»Na osnovi pregleda vseh relevantnih listin, vključno z revidiranim letnim poročilom za leto
2015 in revidiranim medletnim poročilom prevzete družbe na dan 1. 1. 2016, po pridobitvi vseh
potrebnih informacij in podatkov, ki vplivajo na pripojitev ter analizi razlogov in posledic
pripojitve, Svet Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke /
Probanke ocenjuje, da je predmetna pripojitev ekonomsko smotrna za Republiko Slovenijo, kot
edinega lastnika obeh družb, saj se s pripojitvijo zagotavlja racionalizacija poslovanja,
predvsem pa pripojitev pomeni daljši čas unovčevanja premočenja prevzete družbe in s tem
višji iztržek in manjšo verjetnost za dodatno kapitalsko breme za edinega lastnika. Svet Banke
Slovenije tako ocenjuje, da je predlagana pripojitev pravno in ekonomsko utemeljena ter
ugotavlja, da dosedanji postopki pripojitve potekajo skladno z določili ZGD-1.«.
Vir: MF
Vlada določila novo lokacijo državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju
Vlada RS je sprejela sklep, da se v Koledarju državnih proslav za leto 2016 spremeni lokacija
državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju, ki je predvidena za 26. april 2016, in sicer
se namesto Delavskega doma Trbovlje za lokacijo proslave določi Križanke v Ljubljani.
Prošnjo za organiziranje državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju v Ljubljani je
Koordinacijskemu odboru za državne proslave in prireditve posredovala Zveza združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije, prošnjo je podprla tudi Koordinacija domoljubnih in
veteranskih organizacij Slovenije. Med argumenti za organizacijo proslave v Ljubljani je bilo
navedeno, da bo 75. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) verjetno zadnja okrogla
obletnica in s tem državna proslava, ki bi se je lahko udeležili še nekateri redki živi veterani II.
svetovne vojne in tisti, ki so sodelovali pri ustanovitvi OF. Ljubljana naj bi bila za njih veliko
lažje dostopna in ima več potrebne infrastrukture, hkrati pa je bila tudi OF ustanovljena v
Ljubljani. Poleg tega Križanke sprejmejo večje število gostov, kot to omogoča Delavski dom
Trbovlje, saj je pričakovati, da bo na proslavi v Ljubljani zastopanost praporščakov veliko
večja, kot bi bila v Trbovljah.
Koordinacijski odbor je ob tem tudi sklenil, da bo ob sprejemanju koledarja za leto 2017 za
lokacijo ene od proslav predlagal Trbovlje.
Vir: MK
Vlada dala soglasje prispevku Svetovalnemu svetu za Sredozemlje (MEDAC) za leto
2016
Vlada RS daje soglasje za prispevek Svetovalnemu svetu za Sredozemlje (MEDAC) v letu
2016 v višini 6.000,00 evrov.
Svetovalne svete sestavljajo organizacije, ki zastopajo gospodarske subjekte v sektorju
ribištva in po potrebi akvakulture, ter predstavniki sektorjev predelave in trženja ter druge
interesne skupine, ki jih zadeva skupna ribiška politika, na primer okoljske organizacije in
skupine potrošnikov. Kot organi, katerih cilj je splošni evropski interes, lahko ti sveti zaprosijo
za prispevek Unije.
Za pridobitev sofinanciranja s strani Unije Sveti potrebujejo prispevke zadevnih držav članic,
MEDAC torej prispevek s strani sredozemskih držav članic. V letu 2016 MEDAC igra ključno
vlogo, kar se tiče izvajanja obveznosti iztovora ter pri pripravi večletnega načrta upravljanja
malih pelagičnih staležev v severnem Jadranu na ravni EU.
V interesu RS je, da predstavniki slovenskega ribiškega sektorja tudi v prihodnje sodelujejo v
MEDAC, še posebej z vidika izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz reformirane skupne ribiške
politike.
Vir: MKGP
Vlada pripravila odgovor na poslansko vprašanje Žana Mahniča o obisku Natovega
generala v Sloveniji
Poslanec Žan Mahnič je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje o obisku vrhovnega
poveljnika zavezniških sil v Evropi generala Philippa M. Breedlova v Sloveniji, v katerem
sprašuje, ali je vlada izrazila željo po dvostranskem srečanju predsednika vlade ter ministrice
za obrambo z njim, ko se je 4. februarja 2016 udeležil mednarodne konference vojaških
kaplanov v Ljubljani. Poslanec tudi sprašuje, ali držijo trditve, da je general Breedlove odklonil
srečanje s predstavniki vlade zaradi nezadovoljstva Nata s stanjem obrambnega proračuna
Republike Slovenije oziroma zaradi načrtovanega obiska ruskega predsednika Putina v
Sloveniji ob letošnji slovesnosti pri ruski kapelici.
Vlada na vprašanja poslanca odgovarja, da je Vojaški vikariat Slovenske vojske od 1. do 5.
februarja 2016 gostil 27. mednarodno konferenco vojaških kaplanov (International Military
Chief of Chaplains Conference), katere organizator je bilo Poveljstvo ameriških sil v Evropi (US
European Command – EUCOM). Pred tem je bila takšna konferenca leta 2015 v Amsterdamu,
kjer so določili tudi temo letošnje, in sicer humanitarne katastrofe in odziv kaplanov.
General Philip M. Breedlove na konferenco je prišel na povabilo glavnega kaplana ameriških
sil v Evropi v vlogi poveljnika ameriških sil, in sicer kot predavatelj. Med konferenco se je na
kratko srečal z načelnikom GŠSV generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom. Konferenca
kaplanov je dogodek, ki ga načrtuje in organizira ameriška vojska v Evropi in ne spada med
dogodke Nata, niti ni del dvostranskega sodelovanja Republike Slovenije z ZDA. Konferenca je
eden izmed načinov sodelovanja med vojskami, ki ga spodbujajo ZDA. Slovenska vojska se je
leta 2014 odzvala na poizvedovanje o mogoči lokaciji letošnje konference in ponudila pomoč
pri organizaciji v Ljubljani.
Upoštevajoč naravo dogodka Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo v
priprave in izvedbo konference nista bili vključeni. Kot je v navadi za mednarodne vojaške vaje
in druge oblike mednarodnega vojaškega sodelovanja je korespondenca za usklajevanje
dogodka potekala neposredno med Generalštabom Slovenske vojske, veleposlaništvom ZDA
v Ljubljani ter EUCOM. Na slovesnosti ob podelitvi medalje brigadirju Pograjcu pa je bil
prisoten državni sekretar z Ministrstva za obrambo.
Sodelovanje Generala Breedlova na konferenci ni pomenilo uradnega obiska generala v
Sloveniji, temveč je šlo za mednarodni vojaški dogodek. Ob tem velja poudariti, da se
predstavniki vlade z generalom Breedlovom srečujejo na zasedanjih Severnoatlantskega
sveta, kot je bilo na primer februarja na ravni ministrov za obrambo. Na teh srečanjih
razpravljajo o vseh odprtih vprašanjih in pobudah v okviru zavezništva. Glede na navedeno
ločeno srečanje na politični ravni z generalom Breedlovom ob tokratnem obisku ni bilo
potrebno.
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s
pridržanjem državljanov Republike Slovenije v Beljaku
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s
pridržanjem državljanov Republike Slovenije v Beljaku.
Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da s tem, da bi bil v Republiki Avstriji navedenega
dne pridržan, napaden ali kako drugače prizadet kak slovenski državljan, Ministrstvo za
zunanje zadeve RS ni bilo seznanjeno in da s tem v zvezi niti naknadno ni nihče sporočil, da bi
bilo potrebno pomagati, posredovati ali kako drugače konzularno zaščititi koga od slovenskih
državljanov, ki bi bil v tujini v stiski.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Mnenje o zahtevi Okrožnega sodišča v Kopru za oceno ustavnosti
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Mnenje o zahtevi Okrožnega sodišča v
Kopru za oceno ustavnosti 432., 433., in 434. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
Okrožno sodišče v Kopru je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 432., 433., in 434. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Ustavnemu sodišču Republike
Slovenije predlaga, da odloči o ustavnosti in zakonitosti navedenih členov ZPIZ-1. Sodišče
vodi pravdno zadevo v kateri dva tožnika od Republike Slovenije in Kapitalske družbe
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. zahtevata plačilo odškodnine po 26. členu
Ustave RS. Po mnenju tožnikov naj bi zakonodajalec z ukinitvijo sklada dodatnega
pokojninskega zavarovanja kršil načelo pravne in socialne države (2. člen Ustave RS) ter
ustavno varovani pravici do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in do socialne varnosti (50.
člen Ustave RS).
Vlada meni, da je država pri ukinitvi sklada ob sprejemu ZPIZ-1 ustrezno pravno uredila
prenehanje sklada in prenos pravic in obveznosti zavarovancev sklada. Zavarovancem je bila
dana možnost nadaljevanja zavarovanja pri zavarovalnici, lahko so pristopili k pokojninskemu
načrtu Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada, prav tako pa so imeli možnost, da se
jim izplačajo vplačana sredstva.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela stališče RS do predloga Direktive o pravilih proti izogibanju davkom
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije glede predloga
direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na
delovanje notranjega trga.
Republika Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja
boljše poslovno okolje. Pri posameznih institutih, ki so vključeni v direktivo, je pomembno, da
se z njimi zasledujejo jasni cilji. Slovenija podpira ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in
prenosu dobička, vendar je treba pri določanju novih ali drugačnih institutov upoštevati
delovanje sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb v celoti, to je vključno z že veljavnimi
instituti v okviru zakona, ki ureja sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Sloveniji.
Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost notranjega
trga, za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena.
Podpira konkretne rešitve, ki gredo v smeri odprave dvojnega neobdavčenja, hkrati pa bo
pozorna na to, da ne bi zaradi novih rešitev prihajalo do neželenega dvojnega obdavčenja.
Slovenija bo sodelovala in pripominjala pri tehničnih razpravah o posameznih določilih v
direktivi v skladu s strokovnimi izhodišči in cilji davčne politike. Pri tem bo upoštevaje
ambiciozno časovnico sledila vodilu, da vse rešitve, ki niso minimalni standard pri G20/OECD
BEPS projektu, tudi niso enako pomembne za zaščito davčne osnove v Sloveniji.
S ciljem boja proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega
trga, direktiva določa pravila proti izogibanju davkom na šestih specifičnih področjih:
• priznavanje odhodkov za obresti,
• izstopna obdavčitev,
• klavzula o menjavi,
• splošno pravilo o preprečevanju zlorab,
• pravila o nadzorovanih tujih družbah in
• okvir za obravnavo hibridnih neskladij.
Instituti v direktivi bi veljali za vse davčne zavezance, ki so v državi članici zavezani k plačilu
davka od dohodkov pravnih oseb. Njeno področje uporabe zajema tudi stalne poslovne enote
zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb, za katere direktiva sicer ne velja, ker imajo
sedež izven EU, če se stalne poslovne enote nahajajo v Uniji.
Veljavnost direktive je predvidena na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU, ni pa še
določen datum, do katerega države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za
uskladitev z direktivo. Namreč, Evropska komisija je v akcijskem načrtu iz junija 2015
napovedala, da bo ponovno oživila tudi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od
dohodkov pravnih oseb (t.i. CCCTB, angl.: Common Consolidated Corporate Tax Base), ki
predstavlja celovito rešitev za vzpostavitev pravičnejšega in učinkovitejšega obdavčevanja.
Poleg tega je pozvala države članice, naj med pripravo revidiranega predloga za skupno
konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb nadaljujejo z delom glede nekaterih
mednarodnih vidikov skupne osnove, povezanih s projektom OECD o eroziji davčne osnove in
preusmerjanju dobička. Direktiva o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki
neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, upošteva rezultat razprav držav članic o teh
vprašanjih v Svetu.
Vir: MF
Vlada sprejela predlog stališča Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi uredbe o
vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za
obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan
tretje države ali oseba brez državljanstva
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in
spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o
vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje
prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali
oseba brez državljanstva
Glede na razvoj dogodkov od začetka povečanih migracijskih pritiskov na EU septembra 2015,
je danes več kot jasno, da je sedanje evropske mehanizme za določanje države članice,
odgovorne za obravnavo prošnje posameznika za mednarodno zaščito, potrebno nadgraditi na
način, da se bosta uveljavili načeli pravične delitve bremena in solidarnosti, kot to predvideva
80. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. To je še posebej pomembno v razmerah, ko se
ena država članica znajde pod nesorazmernim pritiskom glede na število prejetih prošenj za
mednarodno zaščito.
Namreč, pokazalo se je, da se lahko tudi tranzitne države, ki sicer ne prejemajo velikega
števila prošenj za mednarodno zaščito, ravno tako znajdejo v kriznih razmerah, saj morajo
svoje razpoložljive kapacitete usmeriti v varnostno in humanitarno uravnavanje migrantskega
toka. Dodatno se je pokazalo, da se lahko stanje v posamezni državi članici zelo hitro
spremeni, saj se migranti premikajo med državami članicami. Primer za to sta Švedska in
Avstrija, ki sta v začetku krize v začasnem mehanizmu sodelovali kot državi sprejema
premeščenih migrantov, le dva meseca kasneje pa sta prosili za odlog izvedbe premestitve.
Mehanizem mora zato biti zasnovan tako, da upošteva integracijske in administrativne
zmožnosti držav članic sprejemnic, ter hkrati omogoča tudi naknadno prilagajanje v primeru
nenadnih prihodov migrantov na njihovo ozemlje. To bi moralo v praksi pomeniti prilagoditev, v
ekstremnih primerih pa celo zaustavitev prevzemanja prosilcev za mednarodno zaščito pri nas,
če bi prišlo do preobremenitve.
Ravno tako menimo, da bi lahko enak učinek dosegli tudi z uporabo veljavne Direktive
2001/55/ES o začasni zaščiti.
Naj za konec izpostavimo, da je po mnenju Slovenije Uredba 604/2013/EU bolj kompleksna in
zahtevna za izvajanje v praksi kot je bila predhodna Uredba 343/2003/EU, saj bo z umestitvijo
postopkov premestitve izvajanje še dodatno oteženo. Zato bi bilo treba opredeliti osnovne
pojme kot sta premestitev in država premestitve, ter določiti prenos pristojnosti iz prvotne
države na državo premestitve. Ravno tako bi bilo treba natančno opredeliti merila za prenos
pristojnosti, saj je treba upoštevati, da se lahko razmere v prvotni državi iz katere je bila oseba
premeščena normalizirajo, v državi premestitve pa nastopijo sistemske pomanjkljivosti, kot npr.
problemi z nastanitvenimi kapacitetam
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav
Vlade RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih
držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih
za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU.
Podpiramo predlog omenjene uredbe, uvrstitev držav Zahodnega Balkana in Turčije na
seznam varnih držav izvora in predlog za oblikovanje enotnega EU seznama varnih držav v
okviru pravne podlage EU za sistem mednarodne zaščite.
Ravno tako menimo, da je predlog bistvenega pomena za revitalizacijo azilnega sistema v
Evropi, kot je to načrtovano v evropski agendi za migracije, in ga štejemo kot prvi konkreten
korak h končnemu oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog stališče Republike Slovenije do sklepa Sveta o uvedbi začasnih
ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske in o uvedbi začasnih
ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije
Vlade RS je na današnji seji sprejela predlog stališča do sklepa Sveta o uvedbi začasnih
ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa Sveta
(EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na
področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.
Sklep Sloveniji omogoča, da bi v primeru močno povečanega števila prosilcev za mednarodno
zaščito lahko zaprosila za začasno prekinitev sodelovanja v projektu premestitev prosilcev za
mednarodno zaščito iz Italije in Grčije, in sicer na enak način, kot je to storila Švedska.
Vir: MNZ
Vlada podprla predlog sklepa Sveta o stališču v skupnem odboru EGP
Vlada je na današnji seji podprla Predlog Sveta o stališču, ki se sprejme v imenu EU v
skupnem odboru EGP in pravi, da je treba zato, da bi preprečili škodljivo motenje radijskih
povezav operaterjev mobilne telefonije, izvzeti Islandijo in Norveško iz uporabe frekvenčnega
pasu od 6,0 do 8,5 GHz za opremo, ki uporablja utraširokopasovno tehnologijo na letalu.
Slednja lahko vpliva na nacionalne radijske povezave operaterjev mobilne telefonije na
letališčih in njihovi okolici. Gostota radijskih povezav blizu letališč na Islandiji in Norveškem ter
intenzivnost njihove uporabe sta namreč višji kot v EU. Zato ju je treba izvzeti iz uporabe prej
omenjenega frekvenčnega pasu.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela stališče o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih
priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot
Vlada RS je na današnji seji podprla predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih
delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.
Namen predloga je vzpostavitev novega evropskega pravnega okvirja za odobritve ter tržni
nadzor motornih vozil in njihovih priklopnikov.
V predlogu so dopolnjene določbe za: homologacijo vozil, odpoklica vozil v primeru
ugotovljenih napak na vozilih, zaščitne postopke, skladnost proizvodnje, ureditev vloge in
obveznosti celotne dobavne verige vozil, nacionalne homologacije majhnih serij in posamične
odobritve vozil ter nove določbe glede tržnega nadzora. Dopolnjene so tudi določbe glede
imenovanja in nadziranja tehničnih služb, ki sodelujejo v postopku ugotavljanja skladnosti
vozil.
Vir: MzI
Vlada sprejela stališče k predlogu spremembe uredbe o ustanovitvi Evropske agencije
za pomorsko varnost
Vlada je na današnji seji sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost in podprla krepitev
sodelovanja in koordinacije med agencijami Evropske unije za zagotavljanje stroškovno
učinkovitega in usklajenega izvajanja pomorskega nadzora. Pozdravila je ukrepe, ki so
namenjeni okrepitvi nadzora zunanjih morskih meja Evropske unije in učinkovitejšemu
odzivanju na problematiko mešanih migracij na morju, da se prepreči izguba življenj na morju.
Cilj predloga uredbe je razviti evropsko sodelovanje na področju nalog obalne straže z
vzpostavitvijo sodelovanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko
agencijo za pomorsko varnost in Agencijo za nadzor ribištva za zagotovitev bolj uspešne in
stroškovno učinkovitejše storitve za nacionalne organe, ki opravljajo naloge obalne straže.
Predlagani ukrepi naj bi pripomogli h učinkovitejšemu nadzoru zunanjih meja na morju.
Koordinacijo med agencijami bo usmerjala Evropska komisija.
Predlog uredbe je del niza treh zakonodajnih ukrepov, ki jih je Komisija predlagala za okrepitev
varovanja zunanjih meja Evrope na kopnem in na morju. Predlog uredbe je skladen s cilji
evropske pomorske prometne politike do leta 2018 in cilji Evropske agencije za pomorsko
varnost (ki je bila ustanovljena z namenom, da se zagotovi visoka, enotna in učinkovita stopnja
pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje,
ter odzivanja nanj).
Vir: MzI
Vlada se je seznanila s poročilom Agencije za energijo o izvedenih nadzorih nad
imetniki deklaracij in prejemniki podpor v letu 2015
Agencija za energijo je v letu 2015 izvedla 108 nadzorov nad imetniki deklaracij in prejemniki
podpor.
Pri 48 imetnikih deklaracij je preverila izpolnjevanje pogojev iz veljavne deklaracije, v 12
primerih pa je preverila ustreznost proizvodnje in dosežene izkoristke. Kršitev pogojev iz
deklaracije je bila ugotovljena v 2 primerih, in sicer, ko je bila nazivna električna moč naprave
večja, kot je izhajalo iz predloženih dokumentov, v drugem primeru je prišlo do prekomernega
izplačila podpor zaradi napake na merilnem mestu, napaka je že sanirana.
Pri prejemnikih podpor je agencija izvedla 60 nadzorov, kjer pa večjih nepravilnosti ni
ugotovila.
Agencija ima v načrtu, da bo v letu 2016 izvedla med 250 do 300 nadzornih postopkov.
Vir: MzI
Vlada sprejela sklep o ustanovitvi Slovenskega kulturnega centra v Berlinu
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se z namenom enotne promocije slovenske
kulture in umetniške ustvarjalnosti v Zvezni republiki Nemčiji v Berlinu ustanovi slovenski
kulturni center s polnim nazivom »Slovenski kulturni center Berlin«. Center bo deloval v
prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu.
Deloval bo dvosmerno, in sicer kot osrednja informativna, posvetovalna in organizacijska točka
v predstavitvi slovenskega kulturno-umetniškega ustvarjanja v odnosu do berlinskih in nemških
institucij ter kot pozorni spremljevalec programov berlinskih in nemških institucij ter zastopnik
interesov slovenskih kulturno-umetniških ustvarjalcev za predstavitev v nemškem prostoru.
Predvideni začetek delovanja centra bo 15. april 2016.
Vir: MK
Razrešitev državne sekretarka na MOP
Vlada RS je s funkcije državne sekretarke na Ministrstvu za okolje in prostor razrešila mag.
Tanjo Bogataj, ki je z dnem 2. 3. 2016 podala odstopno izjavo.
Vir: MOP
Vlada o razrešitvi državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo
Renato Golob je s 3. marcem 2016 razrešen s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za
javno upravo.
Renato Golob je 24. 2. 2016 podal izjavo, da odstopa s funkcije državnega sekretarja v
Ministrstvu za javno upravo. Minister za javno upravo je njegov odstop sprejel in Vladi
Republike Slovenije podal predlog, da Vlada RS s 3. 3. 2016 Renata Goloba razreši s funkcije
državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo.
Vir: MJU
Vlada o imenovanju državne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo
Mag. Tanja Bogataj je s 4. marcem 2016 imenovana za državno sekretarko v Ministrstvu za
javno upravo.
Minister za javno upravo je Vladi Republike Slovenije podal predlog za imenovanje mag. Tanje
Bogataj za državno sekretarko v Ministrstvu za javno upravo.
Mag. Tanja Bogataj je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobila naziv univerzitetna
diplomirana pravnica. Leta 2004 je zaključila magistrski študij s področja političnih znanosti na
Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, leta 2010 pa je pridobila magistrski naziv tudi iz smeri
poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dodatno se je usposabljala na
temo vodenja in managamenta, v letu 2012 pa je pridobila certifikat za izvajanje coachinga. Od
leta 2000 je zaposlena v državni upravi, od februarja 2009 do novembra 2012 je bila
namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor,
od decembra 2012 do oktobra 2014 je bila generalna direktorica Direktorata za prostor na
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, od oktobra 2014 do sedaj pa je bila državna sekretarka
na Ministrstvu za okolje in prostor.
Mag. Tanja Bogataj ima bogate izkušnje s področja upravljanja v državni upravi, vodenjem
domačih in mednarodnih projektov s področja prostora, graditve in stanovanjske politike.
Vir: MJU
Vlada imenovala državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Renata Goloba
Vlada RS je na današnji seji s 4. 3. 2016 imenovala državnega sekretarja v Kabinetu
predsednika Vlade Republike Slovenije Renata Goloba.
Renato Golob, rojen 5. 6. 1963, je v preteklosti vodil multidisciplinare projektne time ter se
ukvarjal s terminskim, finančnim in funkcionalnim usklajevanjem ter organizacijo dela v
podjetjih, kjer je bil zaposlen. Njegovo delo je bilo osredotočeno na področje projektnega
managementa ter vodenje razvojnih in investicijskih projektov, postopke vzpostavitve sistemov
projektnega vodenja ter postopke usposabljanja na področju projektnega vodenja.
V državni upravi je bil zaposlen ob začetku poklicne kariere (med leti 1987 in 1994), nato pa
med leti 1994 in 2001 opravljal svetovalne funkcije v Slovenski industriji jekla d.d. ter podjetju
Acroni d.o.o., kjer je bil tudi član poslovodstva. Od leta 2001 dalje je opravljal vodilne funkcije v
podjetjih VTZ d.o.o. ter Pro svetovanje d.o.o.. Vlada RS ga je s 1. 1. 2015 imenovala za
državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, funkcijo je opravljal do imenovanja za
državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade.
Vir: KPV
Vlada Andrejko Grlić ponovno imenovala za glavno tržno inšpektorico
Vlada RS je danes na redni seji Andrejko Grlić z 18. 5. 2016 imenovala za glavno tržno
inšpektorico v Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije za dobo petih let, to je od 18. 5. 2016
do 17. 5. 2021.
Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in
generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih
služb imenuje vlada na predlog ministra oz. funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe
odgovoren. V četrtem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih je med drugim določeno,
da lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje uradnika ponovno imenuje na isti
položaj brez internega oziroma javnega natečaja najkasneje tri mesece pred potekom obdobja
imenovanja.
Andrejka Grlić je bila z odločbo Vlade Republike Slovenije z 18. 5. 2011 imenovana za glavno
tržno inšpektorico v Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije za dobo petih let.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je ocenil, da Andrejka Grlić izpolnjuje vse
predpisane pogoje za zasedbo navedenega položajnega delovnega mesta. Imenovana je
univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom in dolgoletnimi delovnimi
izkušnjami na vodstvenem delovnem mestu, saj je od aprila 2006 na položaju glavne tržne
inšpektorice. Ima tudi izkušnje z vodenjem Inšpekcijskega sveta, Odbora za pravna vprašanja
pri Inšpekcijskem svetu, sodelovala je v različnih delovnih skupinah doma in v tujin, pri razvoju in
uvajanju novih IT rešitev v cilju povečanja učinkovitosti inšpektorjev in razbremenitve
gospodarstva (Pametni inšpektor), aktivno sodeluje na strokovnih srečanjih ter piše in objavlja
članke v strokovnih revijah.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je glede na navedeno ter glede na uspešno
preteklo vodenje Tržnega inšpektorata Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije podal
predlog, da Andrejko Grlić ponovno imenuje na položaj glavne tržne inšpektorice v Tržnem
inšpektoratu Republike Slovenije.
Vir: MGRT
Vlada imenovala dr. Vojka Tomana za v. d. direktorja UIL
Vlada RS je danes na redni seji imenovala dr. Vojka Tomana z 21. 3. 2016 za vršilca
dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino v Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem
natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 21. 3. 2016 do najdlje 20. 9.
2016.
Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in
generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje
vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oz. funkcionarja, ki mu je direktor vladne
službe odgovoren. V devetem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih je določeno,
da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na
položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih brez javnega natečaja
največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je
brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (minister), je 13. 1. 2016
sprožil natečajni postopek za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno
lastnino v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, za katerega se zahteva poleg
pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, in splošnih pogojev za imenovanje
v naziv, določenih v Zakonu o javnih uslužbencih, tudi pogoje določene v Aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino
z dne 13. 3. 2012 s spremembami in dopolnitvami. Minister je ocenil, da dr. Vojko Toman
izpolnjuje vse predpisane pogoje, in podal predlog Vladi Republike Slovenije, da ga imenuje za
vršilca dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino v Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem
postopku, vendar največ za šest mesecev.
Vir: MGRT
Vlada imenovala mag. Majo Pak za direktorico STO
Vlada RS je danes na redni seji imenovala mag. Maja Pak s 1. 4. 2016 za direktorico Javne
agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma, za dobo pet let, to je od 1. 4.
2016 do 31. 3. 2021. Vlada RS bo z mag. Majo Pak sklenila pogodbo o zaposlitvi ter pogodbo
o ciljih in pričakovanih rezultatih dela direktorice. Za podpis obeh pogodb je vlada pooblastila
Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V prvem odstavku 19. člena Zakona o javnih agencijah je določeno, da direktorja javne
agencije imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog sveta javne agencije na podlagi javnega
natečaja v skladu s pogoji in kriteriji, določenimi z zakonom in ustanovitvenim aktom. Direktor
je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.
Vlada RS je z dnem 16. 1. 2016 za mandatno obdobje do imenovanja direktorja Javne
agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma, vendar najdlje za šest mesecev,
za vršilko dolžnosti direktorja imenovala mag. Majo Pak.
Javni natečaj za delovno mesto direktorja Javne agencije Republike Slovenije za trženje in
promocijo turizma je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 98/15 z dne 18. 12. 2015.
Svet agencije je na 4. redni seji 15. 1. 2016 v skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o
javnih agencijah sprejel sklep, s katerim je predlagal Vladi RS imenovanje mag. Maje Pak za
direktorico agencije, ker za to delovno mesto izpolnjuje vse predpisane pogoje.
Vir: MGRT
Vlada pooblastila mag. Natašo Šebenik za so-agentko v arbitražnem postopku med
Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje na morju in na kopnem
Vlada RS je na predlog Državnega pravobranilstva Republike Slovenije na pobudo agentke
Republike Slovenije prof. dr. Mirjam Škrk ter Ministrstva za zunanje zadeve za zastopanje
Republike Slovenije v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje na
morju in na kopnem kot so-predstavnico Republike Slovenije poleg agentke prof. dr. Mirjam
Škrk pooblastila mag. Natašo Šebenik.
Agentka Republike Slovenije prof. dr. Mirjam Škrk je 28. januarja 2016 predsedniku vlade in
ministru za zunanje zadeve predlagala, da se glede na predvideno vložitev pisne vloge 26.
februarja 2016 in zlasti glede na razpisano ustno obravnavo marca 2016 začne in izpelje
postopek imenovanja mag. Nataše Šebenik, vodje Projektne enote za arbitražni sporazum in
mejo s Hrvaško v ministrstvu za zunanje zadeve, za so-agentko (co-agent) v arbitražnem
postopku med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje na morju in na kopnem.
Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju novega člana Sveta Vlade Republike
Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v
Republiki Sloveniji
Vlada RS je na današnji seji na predlog Zveze srbskih društev razrešila dosedanjega člana v
Svetu Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov
nekdanje SFRJ v Republiki Slovenije, mag. Draga Vojvodića in namesto njega imenovala
gospoda Nikolo Todorovića.
Vir: MK