REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI VELJA GOVORJENA BESEDA! INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana T: 01 280 36 60 F: 01 280 36 77 E: [email protected] www.id.gov.si XIII. KONFERENCA INŠPEKTORATA RS ZA DELO (2015) IZZIVI SOBIVANJA – s posamezniki in skupinami s težavami v duševnem zdravju (14. april 2015, Brdo pri Kranju, hotel Brdo, dvorana Elegans) NAGOVOR NATAŠE TRČEK, GLAVNE INŠPEKTORICE RS ZA DELO Spoštovana ministrica dr. Anja Kopač Mrak, spoštovana varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, spoštovani predavatelji in drugi prisotni! Leto je naokrog in pred nami je ponovno konferenca Inšpektorata RS za delo (IRSD), na kateri bomo letos govorili o IZZIVIH SOBIVANJA. Preteklo leto je bila Slovenija še globoko v recesiji, kar seveda pomeni, da smo bili tudi inšpektorji v letu 2014 obremenjeni bolj kot pred tem. Pri delu vseh treh inšpekcij se kriza močno pozna. Prav je, da so ljudje o svojih pravicah bolje obveščeni in se svojih pravic zavedajo. Žal pa velikokrat nimajo vpliva na kršitve, saj je še veno največ prijav zaradi kršenja delavskih pravic. Ne gre pa samo za neizplačila plač in nezakonitosti pri zaposlovanju, v zadnjem obdobju beležimo vedno več kršitev na temo trpinčenja na delovnem mestu in diskriminacije, zato bomo na IRSD tudi letos veliko pozornosti namenili psihosocialnim dejavnikom. Ponovno bomo izvedli anketo na temo počutja na delu in ocen ter odgovorov tako delodajalcev kot delavcev. Velik pomen na splošno dobro počutje ima zadovoljstvo na delovnem mestu, ki seveda pogojuje tudi zadovoljstvo zunaj službe, v domačem okolju in v okolju, kjer se srečujemo z drugimi. Na IRSD ugotavljamo, da je za zadnje mesece preteklega leta značilno, da delavci prijavljajo več kršitev počitkov in odmorov med delovnim časom. Delodajalci od delavcev zahtevajo, da delajo več in dlje časa za isto plačilo. Preveč obremenjeni delavci pa tolikšnega bremena ne zmorejo, zato je posledično več bolniških odsotnostih, manjša se volja do dela, vse bolj zahtevno je tudi življenje v prostem času. Večje obremenitve delavcev se kažejo tudi v povečanem številu nezgod, saj se na ta način varnost in zdravje pri delu zmanjšujeta. Teža slabšega gospodarskega stanja se je v preteklem letu močno poznala tudi na socialnem področju. Tako smo na socialno inšpekcijo prejeli mnogo več prijav kot pretekla leta. Tudi na tem področju se je pokazalo, da štirje inšpektorji nikakor niso dovolj. Vsaka bolniška odsotnost daljša postopke, zato je bilo število opravljenih nadzorov v preteklem letu mnogo manjše. Res pa je tudi, da naši inšpektorji enostavnih nadzorov praktično ne poznajo več. V okviru socialne inšpekcije so 4 inšpektorji zaključili z obravnavo 151 pobud za izredne nadzore in opravili 65 inšpekcijskih nadzorov (37 rednih in 28 izrednih). V 20 zadevah so inšpektorji izvajalcem izrekli naročila oziroma ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na podlagi izvedenih inšpekcijskih ravnanj ocenjujemo, da se socialnovarstvena dejavnost v večjem deležu izvaja strokovno in zakonito, saj so se očitki iz skoraj 85 % proučenih pobud za nadzor izkazali za neutemeljene. VELJA GOVORJENA BESEDA! Torej, da se nekoliko bolj približam naslovni temi današnje konference. Zakaj je v naslovu konference beseda »sobivanje«? Za temo smo se odločili, ker: - so možnosti samozadostnega bivanja z razvojem družbe vse manjše, - postaja organizacija družbe zaradi vsakodnevnega tehničnega, informacijskega, logističnega razvoja čedalje bolj kompleksna, - ker so posledično tudi vsakodnevni procesi (organizacija rojstva, nege, varstva, vzgoje, šolanja, bivanja) vse bolj kompleksni, - je sistem socialnega varstva (različne stroke, ki delujejo v okviru tega sistema) v osnovi namenjen povečevanju možnosti posameznikov in skupin prebivalstva, da aktivno vplivajo na lastno bivanje v sodelovanju z drugimi posamezniki in skupinami. Zakaj torej »izzivi«? Če nezaželeno, moteče, ogrožajoče,… stanje prepoznavamo kot problem (problemska stanja ali situacije) se naša aktivnost običajno usmeri v odpravljanje, premagovanje, lahko pa tudi v zanikanje ali ignoriranje tovrstnega stanja. Opredeljevanje določenih stanj, ravnanj, tudi misli in vrednot kot problemskih, pa vodi v izključevanje in omejevanje »drugačnih«. Ilustracija skrajnosti tovrstnega v dejanja spremenjenega izključujočega mišljenja so na primer vsa grozodejstva, storjena ob sklicevanju na tako ali drugačno vero. »Izziv« pa pomeni, da smo prepoznali stanje, ki povzroča stiske, vendar se ne opredeljujemo že vnaprej vrednostno in nam ni že vnaprej znana dokončna rešitev, znamo in pripravljeni pa smo z vsemi vpletenimi skupaj iskati za vse čim bolj sprejemljive rešitve. »Izziv« tudi zato, ker rešitev, način pomoči oziroma oblika sodelovanja, sobivanja, ki zmanjšuje eksistencialno stisko,»že« obstaja ali pa je »še« nismo uspeli oblikovati. Brezupnih situacij ni. Zakaj posamezniki in skupine prebivalstva s težavami v duševnem zdravju? Etiologija je med bolj raznolikimi, pogosto se prepoznava izrazita medsebojna povezava med življenjskimi razmerami (zaposlitev, stanovanje…) in duševnim zdravjem, ob tem pa ni življenjskega obdobja, pa tudi ne življenjske situacije, v katerih se nam ne bi bilo treba soočati z vprašanji duševnega zdravja in z »izzivi« »sobivanja« s »posamezniki in skupinami s težavami v duševnem zdravju«. Veliko novih znanj, spoznanj in odgovorov na zastavljena vprašanja vam želim!