Nataša Trček - Inšpektorat Republike Slovenije za delo

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,
SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
VELJA GOVORJENA BESEDA!
INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO
Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana
T: 01 280 36 60
F: 01 280 36 77
E: [email protected]
www.id.gov.si
XIII. KONFERENCA INŠPEKTORATA RS ZA DELO (2015)
IZZIVI SOBIVANJA – s posamezniki in skupinami s težavami v duševnem zdravju
(14. april 2015, Brdo pri Kranju, hotel Brdo, dvorana Elegans)
NAGOVOR NATAŠE TRČEK, GLAVNE INŠPEKTORICE RS ZA DELO
Spoštovana ministrica dr. Anja Kopač Mrak,
spoštovana varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer,
spoštovani predavatelji in drugi prisotni!
Leto je naokrog in pred nami je ponovno konferenca Inšpektorata RS za delo (IRSD), na kateri
bomo letos govorili o IZZIVIH SOBIVANJA. Preteklo leto je bila Slovenija še globoko v recesiji,
kar seveda pomeni, da smo bili tudi inšpektorji v letu 2014 obremenjeni bolj kot pred tem. Pri
delu vseh treh inšpekcij se kriza močno pozna. Prav je, da so ljudje o svojih pravicah bolje
obveščeni in se svojih pravic zavedajo. Žal pa velikokrat nimajo vpliva na kršitve, saj je še veno
največ prijav zaradi kršenja delavskih pravic. Ne gre pa samo za neizplačila plač in
nezakonitosti pri zaposlovanju, v zadnjem obdobju beležimo vedno več kršitev na temo
trpinčenja na delovnem mestu in diskriminacije, zato bomo na IRSD tudi letos veliko pozornosti
namenili psihosocialnim dejavnikom. Ponovno bomo izvedli anketo na temo počutja na delu in
ocen ter odgovorov tako delodajalcev kot delavcev.
Velik pomen na splošno dobro počutje ima zadovoljstvo na delovnem mestu, ki seveda pogojuje
tudi zadovoljstvo zunaj službe, v domačem okolju in v okolju, kjer se srečujemo z drugimi. Na
IRSD ugotavljamo, da je za zadnje mesece preteklega leta značilno, da delavci prijavljajo več
kršitev počitkov in odmorov med delovnim časom. Delodajalci od delavcev zahtevajo, da delajo
več in dlje časa za isto plačilo. Preveč obremenjeni delavci pa tolikšnega bremena ne zmorejo,
zato je posledično več bolniških odsotnostih, manjša se volja do dela, vse bolj zahtevno je tudi
življenje v prostem času. Večje obremenitve delavcev se kažejo tudi v povečanem številu
nezgod, saj se na ta način varnost in zdravje pri delu zmanjšujeta.
Teža slabšega gospodarskega stanja se je v preteklem letu močno poznala tudi na socialnem
področju. Tako smo na socialno inšpekcijo prejeli mnogo več prijav kot pretekla leta. Tudi na
tem področju se je pokazalo, da štirje inšpektorji nikakor niso dovolj. Vsaka bolniška odsotnost
daljša postopke, zato je bilo število opravljenih nadzorov v preteklem letu mnogo manjše. Res
pa je tudi, da naši inšpektorji enostavnih nadzorov praktično ne poznajo več.
V okviru socialne inšpekcije so 4 inšpektorji zaključili z obravnavo 151 pobud za izredne
nadzore in opravili 65 inšpekcijskih nadzorov (37 rednih in 28 izrednih). V 20 zadevah so
inšpektorji izvajalcem izrekli naročila oziroma ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Na podlagi izvedenih inšpekcijskih ravnanj ocenjujemo, da se socialnovarstvena dejavnost v
večjem deležu izvaja strokovno in zakonito, saj so se očitki iz skoraj 85 % proučenih pobud za
nadzor izkazali za neutemeljene.
VELJA GOVORJENA BESEDA!
Torej, da se nekoliko bolj približam naslovni temi današnje konference. Zakaj je v naslovu
konference beseda »sobivanje«?
Za temo smo se odločili, ker:
- so možnosti samozadostnega bivanja z razvojem družbe vse manjše,
- postaja organizacija družbe zaradi vsakodnevnega tehničnega, informacijskega,
logističnega razvoja čedalje bolj kompleksna,
- ker so posledično tudi vsakodnevni procesi (organizacija rojstva, nege, varstva, vzgoje,
šolanja, bivanja) vse bolj kompleksni,
- je sistem socialnega varstva (različne stroke, ki delujejo v okviru tega sistema) v osnovi
namenjen povečevanju možnosti posameznikov in skupin prebivalstva, da aktivno
vplivajo na lastno bivanje v sodelovanju z drugimi posamezniki in skupinami.
Zakaj torej »izzivi«?
Če nezaželeno, moteče, ogrožajoče,… stanje prepoznavamo kot problem (problemska stanja
ali situacije) se naša aktivnost običajno usmeri v odpravljanje, premagovanje, lahko pa tudi v
zanikanje ali ignoriranje tovrstnega stanja. Opredeljevanje določenih stanj, ravnanj, tudi misli in
vrednot kot problemskih, pa vodi v izključevanje in omejevanje »drugačnih«. Ilustracija
skrajnosti tovrstnega v dejanja spremenjenega izključujočega mišljenja so na primer vsa
grozodejstva, storjena ob sklicevanju na tako ali drugačno vero.
»Izziv« pa pomeni, da smo prepoznali stanje, ki povzroča stiske, vendar se ne opredeljujemo že
vnaprej vrednostno in nam ni že vnaprej znana dokončna rešitev, znamo in pripravljeni pa smo
z vsemi vpletenimi skupaj iskati za vse čim bolj sprejemljive rešitve.
»Izziv« tudi zato, ker rešitev, način pomoči oziroma oblika sodelovanja, sobivanja, ki zmanjšuje
eksistencialno stisko,»že« obstaja ali pa je »še« nismo uspeli oblikovati. Brezupnih situacij ni.
Zakaj posamezniki in skupine prebivalstva s težavami v duševnem zdravju? Etiologija je med
bolj raznolikimi, pogosto se prepoznava izrazita medsebojna povezava med življenjskimi
razmerami (zaposlitev, stanovanje…) in duševnim zdravjem, ob tem pa ni življenjskega
obdobja, pa tudi ne življenjske situacije, v katerih se nam ne bi bilo treba soočati z vprašanji
duševnega zdravja in z »izzivi« »sobivanja« s »posamezniki in skupinami s težavami v
duševnem zdravju«.
Veliko novih znanj, spoznanj in odgovorov na zastavljena vprašanja vam želim!