1. No category

Številka 4, februar 2015
NAŠ UTRIP
OBČASNIK iz MOTNIKA
1
Motnik v snegu in žledu, februar 2014.
UTRIP V LETU 2014
Drage članice, spoštovani člani našega Podeželskega društva - Utrip pod lipo
domačo.
Nova številka našega časopisa, ki nam v besedi in sliki predstavlja del aktivnosti
našega društva, nam tako odpre pogled nazaj in zabeleži dogodke preteklega leta.
Leto hitro mine in prav je, da je dogajanje zabeleženo na ta način in aktivnosti niso
pozabljene. Motnik ima bogato zgodovinsko dediščino, iz katere lahko črpamo energijo
2
za bodoče življenje na način, kot so to znali delati naši predniki. Želim si, da bi v naši
skupnosti v polni meri prepoznali bogastvo tega izročila, saj lahko tako še največ
naredimo za prihodnje rodove. Povežimo preteklost s prihodnostjo, bodimo aktivni,
sodelujmo vsi pri organizaciji ali izvedbi društvenih dogodkov ter ohranjajmo navade,
običaje in moč naših prednikov!
Ančka Podbevšek, predsednica društva.
Spoštovani Motničani, spoštovani bralci!
V tej številki časopisa »Naš Utrip, Občasnik iz Motnika« je ob povzetku dogodkov, ki jih
je organiziralo Podeželsko društvo – Utrip pod lipo domačo ali so člani pri kakršnihkoli
dogodkih sodelovali, nekoliko bolj poudarjen novembrski dogodek ob 150 letnici
rojstva pomembnega motniškega rojaka Karla Bervarja tudi zato, ker je pri izvedbi
celotne slovesnosti sodelovalo tudi društvo Utrip s prispevkom za pripravo zahvalnih
daril predstavnikom sodelujočih, nastopajočih in sponzorjev. Vsem, ki so mi kakorkoli
pomagali pri pripravah na ta dogodek, vsem sodelujočim in nastopajočim, vsem, ki so
obljubili ali že oddali prispevke za slavnostno mašo, organizacijo slovesnosti in
pokritje stroškov doprsnega kipa Karla Bervarja, se iskreno zahvaljujem. Posebej
hvala tudi predsednikoma Krajevne skupnosti in Turističnega društva Motnik za
ponujeno pomoč, še posebej za pripravo temelja in ureditev spominskega parka nad
mrliško vežico. Vnuk Karla Bervarja, prof. dr. Zarjan Fabjančič, je s svojim
predavanjem na slovesnosti osvetlil del rodovnika motniške rodovine Bervarjev, s
čimer je sorodnikom in zbranim v kulturnem domu odstrl neverjetne podobe nekega
časa. Po odzivu Bervarjevih sorodnikov, ki smo jih s skupnimi močmi za to slovesnost
uspeli najti in povabiti, je bil dogodek veliko in prijetno presenečenje. Z izjemnim
življenjskim delom s področja rodoslovja, s svojo neverjetno vztrajnostjo in spominom,
z zbiranjem podatkov o rodovini že od mladih let ter z odkrivanjem sorodstvenih vej in
povezav, nam je Zarjan odkril in nam še odkriva neverjetno zgodovino prednikov, za
katero nismo vedeli, ali pa smo o njej vedeli zelo malo. V imenu vse Bervarjeve
rodovine se profesorju tudi na tem mestu iz srca zahvaljujem, saj je tudi za vse
motniške Bervarje in potomce opravil izjemno življenjsko delo.
Vsem Motničanom in članom društva Utrip še vedno velja poziv, da se oglasite z
zapisi o značilnostih tega kraja, o šegah ter navadah nekoč in danes, predvsem pa
spodbujam starejše Motničane, da se oglasijo s svojimi spomini na mlada in otroška
leta. Še vedno priporočam in prosim, da pobrskate med starimi slikami, da najdete za
Motnik ali okolico značilne stare fotografije, da omogočite njihovo objavo in jih tako
rešite pred pozabo.
Pod naslovom »Izbrskano iz spomina« sem v tej številki objavila intervju z zanimivo
Nežko Bajde, ki je bila rojena v Tuhinju in živi zdaj na Vranskem, a je kratek čas
svojega življenja bila vezana tudi na Motnik. Pogovor z njo je bil živ dokaz dobrega
spomina tudi pri spoštljivih 89. letih.
Predsednici društva Utrip, vsem članom upravnega odbora in vsem dobrim ljudem se
zahvaljujem za dosedanje delo in vabim k sodelovanju tudi v bodoče. Zaradi več
naročenih izvodov te številke zalagam tokrat sredstva za plačilo tiskarju jaz osebno,
Marina Drolc.
Peti občni zbor Podeželskega društva – Utrip
pod lipo domačo, Motnik – 16. 2. 2014
Člani društva Utrip so se zbrali to nedeljo v gostilni Flegar na 5. občnem zboru
društva. Po uvodni besedi predsednice Ančke Podbevšek in izvolitvi delovnega
predsednika Valentina Zabavnika so bila podana vsa letna poročila, ki so bila po
3
razpravi tudi soglasno sprejeta. V nadaljevanju so bile izpeljane nove volitve v
organe društva, v disciplinski komisiji je Robert Goričan zamenjal Marijo Urisk.
Predsednica je predstavila plan dela za prihodnje leto. Z upoštevanjem predlogov
članov na zadnjem sestanku upravnega odbora je bil plan dela tudi sprejet. Glede
objav nekaterih člankov v lanskem letu je bila po razpravi sprejeta odločitev društva,
da naših prispevkov pred izdajo časopisa Naš utrip ne bomo objavljali na internetu.
Po uradnem delu seje petega občnega zbora je predsednica društva Ančka
Podbevšek
razdelila
prisotnim
članom
društva
kot
darilo časopis
Naš utrip št. 3
in dežnik z
emblemom
društva.
Občni zbor je
bil zaključen
ob
dobri
zakuski,
ob
prijetnem
pogovoru
in
ob
druženju
vseh
udeležencev.
Tekst in slike: Marina Drolc.
Flegarjeva mama ima 90 let – 2. 2. 2014
4
To nedeljo so se pri Flegarju zbrali
sorodniki Flegarjeve domačije, da bi
proslavili 90 let mame Marice Grabnar.
Po nedeljski maši smo se na prijazno
vabilo hčerke in gostiteljice Betke
domačim pridružili tudi motniški
cerkveni pevci in nekateri člani
Podeželskega društva - Utrip pod lipo
domačo, Motnik. Ob čestitkah in
prijetnem druženju smo skupaj tudi
zapeli in mami Marici zaželeli še
mnogo, mnogo zdravih let.
Tekst in slika: Marina Drolc.
Motnik v snegu in žledu – 25. 1. – 3. 2. 2014
Že 25. januarja 2014 je vreme Motniku nasulo veliko količino snega in iz dokumentarnih
posnetkov izhaja, da so se veje že takrat krivile pod veliko težo. Dober teden kasneje je
začelo deževati, dež je sproti zmrzoval in se spreminjal v težko ledeno skorjo. Drevje, veje in
gozdovi so začeli pokati, lomilo se je vejevje, padala so drevesa. Pivško in postojnsko
področje je zajela tema in velikanska škoda. V ožjem trgu Motniku vejevja in dreves ni
polomilo, več škode pa je bilo na skalnatih in strmih gozdnih površinah, kot je severno
pobočje Jasovnika. Tam so lastniki gozdov še dolgo reševali in spravljali podrto drevje.
5
Februarski sneg in žled v Motniku, 2014, tekst in slike: Marina Drolc.
Pustno rajanje in maškarada v Motniku – 4. 3.
2014
Že četrtič se je v okviru Podeželskega društva - Utrip pod lipo domačo iz Motnika
6
zbrala skupina več kot trideset velikih in malih maškar na vzhodnem delu Motnika
in se vesela podala na sprehod po trgu do poslopja motniške šole. Veselo družbo sta
s petdesetimi slastnimi krofi in kopico flancatov postregli prijazni predsednica
društva Utrip Ančka Podbevšek in šefinja Flegarjeve gostilne Betka Piskar.
Tekst : Marina Drolc, slike: Ančka Podbevšek in arhiv društva Utrip.
Koncert v Keblju – 23. 3. 2014
Na povabilo ljudskih pevcev »Pustrovžeki« smo se člani društva Utrip tudi letos
udeležili koncerta v njihovem domačem kraju, v kulturnem domu v Keblju pod
Pohorjem. Koncert so domačini pripravili ob praznovanju materinskega dne.
Nastopilo je več različnih pevskih zborov in skupin, zanimivi so bili tudi otroci iz
vrtca in šolarji z več recitacijami. Ob tej priliki so organizatorji pripravili v dvorani
tudi razstavo ročnih del. Po koncertu je sledila dobra zakuska, vsa dekleta in žene
pa so organizatorji obdarili s cvetočo lončnico. Vsem organizatorjem koncerta v
Keblju se člani društva Utrip lepo zahvaljujemo za vljudno vabilo in lepo prireditev.
7
Tekst in slike: Marina Drolc.
Izdelovanje butaric za cvetno nedeljo – 11. 4.
2014
Večje število članov društva Utrip – Pod lipo domačo, Motnik in veliko mladih se je
ta petek zbralo pod nadstreškom za motniškim župniščem ob izdelovanju butaric in
ob prijetnem druženju. Vsi zbrani so izdelali okrog dvajset butaric za cvetno nedeljo,
najlepša med njimi je bila tudi letos butara velikanka, ki je ponovno dobila mesto v
motniški veliki cerkvi. Lepo in razveseljivo je bilo ob tej priliki videti tudi veliko
mladih in otrok, ki so z zanimanjem opazovali mojstra tega dela, gospoda Gašperja
in se z veseljem lotili izdelave vsak svoje butarice.
Vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki so že predhodno nabavili zelenje, že
izdelali rožice iz krep papirja in preskrbeli ves drug potreben material, se v imenu
društva Utrip lepo zahvaljujem. Hvala tudi gospodinjam za dobro postrežbo ob
koncu druženja, vse člane in ostale Motničane pa vabim na tako izobraževanje in
druženje tudi v prihodnjem letu.
Tekst in slike: Marina Drolc.
Smrt osemnajstletnega Martina Pikla – 13. 4.
2014
Novica o tragični smrti mladega Martina je Motničane ujela pred motniško cerkvijo
in pred jutranjo mašo na cvetno nedeljo. Strašna novica, da je Martin v zgodnjih
8
jutranjih urah podlegel poškodbam in končal svoje mlado življenje na cesti zaradi
pijanega voznika, je pretresla vse, ki smo ga poznali in ga imeli radi.
Brezvestni voznik je fanta, ki je v jutranjih urah
pešačil od Vranskega proti Motniku, zbil in po
dejanju pobegnil. Takoj zatem je pripeljal romunski
tovornjak in še ta zbil Martina. Če bi pijani voznik
osebnega avtomobila s sopotniki takrat ustavil in
poklical pomoč, bi morda Martin še živel. Tako pa
sta brezobzirnost in pijača spet terjali mlado
smrtno žrtev. Tragični dogodek je zarezal v
domačijo in družino Pikl globoko rano, saj so
izgubili izjemnega in izredno delovnega fanta z
zaključeno mizarsko šolo in z redno zaposlitvijo.
Neizmerna žalost celotne njegove družine in
Martinov prelepi v belino odeti grob pa še vedno
spominja vse domačine kot tudi vse priložnostne
obiskovalce motniškega pokopališča na hudo
nesrečo in nas postavlja pred vprašanje, kako se je
to sploh moglo zgoditi.
Tekst: Marina Drolc, slika: Tatjana Poljanšek.
Jurijeva nedelja v Motniku – 26 .4. 2014
JURJEVANJE
FLETNO V MONTIKU
Veliko praznovanje v čast motniškega farnega zavetnika sv. Jurija se je odvilo to
soboto v Kulturnem domu v Motniku. Nastopili so številni posamezniki in skupine
iz več društev upokojencev, in sicer: Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Bukovica Šinkov Turn. Nastopila je tudi otroška folklorna skupina Avrikelj, osrednja gostja pa
je bila gospa Ivica Ogorevc, motniška rojakinja - Mejačeva Ivica iz Zajasovnika.
V lepo pripravljenem programu so številne zbrane v dvorani vsi nastopajoči
razvedrili s skeči, petjem, plesom, recitacijami in nam tako z veliko dobre volje
polepšali sobotno praznično popoldne. Ivici Ogorevc, vsem nastopajočim in
organizatorjem se za njihovo sodelovanje lepo zahvaljujemo in jih vabimo, da se
nam še kdaj pridružijo.
9
Tekst in slike: Marina Drolc.
V Motniku se je podrla spomeniško zaščitena
lipa – 11. - 12. 5. 2014
V noči iz nedelje na ponedeljek je pod silovitim vetrom klonila dvesto trideset let
stara mogočna lipa v motniškem parku nasproti Flegarjeve domačije. Lipa je bila v
notranjosti že trhla, kar je razvidno iz posnetkov, a je zaradi spomeniške zaščite ni
bilo mogoče posekati. To noč pa tako močnega viharja ni zdržala, prelomila se je in
10
padla proti zahodni strani. S svojim vrhom se je naslonila na sosednjo visoko lipo, s
srednjimi vejami pa na Marijino kapelico in tako delno poškodovala streho in
napušč. Starost lipe je spomeniško varstvo iz Kranja pred tridesetimi leti ocenilo na
dvesto let. Na tej lipi so bile včasih pritrjene posebne zanke, ki so v času motniških
sejmov služile za privezovanje živine medtem, ko so si gospodarji v gostilni nasproti
privezovali dušo in sklepali posle. Na tem mestu so člani Turističnega društva
Motnik ob praznovanju osemdesetletnice društva že posadili novo mlado lipo, ki naj
čim bolje raste ter ohranja podobo trga in kraja.
Tekst: Marina Drolc - Marjan Semprimožnik, slike: Marina Drolc.
Izlet s sadjarji iz Tunjic v Goriška Brda - 17. 5.
2014
Na povabilo sadjarskega društva iz Tunjic smo se člani društva Utrip, dne
17.5.2014, udeležili izleta v Goriška Brda. Obiskali smo najprej kmetijo na Planini
pri Ajdovščini, ki se poleg kmetovanja ukvarja tudi s peko različnih vrst kruha.
Gospodinja nam je po pokušini različnih kruhov, sira, domačih sokov in vina
pokazala tudi razstavo kruhovih izdelkov, za večino teh vzorcev je na kmetijskem
11
sejmu v Ptuju dobila tudi priznanje. Pri kmetu Mavriču v Kojskem smo se najedli
češenj kar v njegovem nasadu, nato pa smo obiskali še Šmartno v Goriških Brdih in
12
Dobrovo. Po dobrem domačem kosilu smo si na kmetiji ogledali še posebno vzgojo
lepih rdečih jagod, gospod Radovan pa nam je dovolil pokusiti tudi prve zrele
hrustavke v njegovem mladem češnjevem nasadu. Tu smo nakupili tudi slastne
češnje za domov in s to embalažo napolnili spodnji del avtobusa. Preživeli smo lep
izobraževalni dan v prijetni družbi, zato se predsedniku sadjarskega društva Tunjice,
gospodu Valentinu Zabavniku, za vabilo na izlet lepo zahvaljujemo.
Tekst in slike: Marina Drolc.
Stoletnica začetka prve svetovne vojne – 28. 7.
2014
Pred točno sto leti, 28. julija
1914, mesec dni po atentatu
Gavrila Principa v Sarajevu, se
je z vojno napovedjo AvstroOgrske Kraljevini Srbiji začela
prva svetovna vojna, trajala je
do 11. novembra 1918. V tej
vojni, ki je spremenila podobo
Evrope, se je borilo okoli 70
milijonov ljudi, v njej pa je
skupaj s civilnimi žrtvami po
nekaterih izračunih umrlo tudi
do sto tisoč Slovencev. Večji
del Slovenije je leta 1918
postal del Kraljevine SHS in
pozneje Jugoslavije, Primorska
pa je postala del Italije in se je
znašla pod hudim pritiskom
asimilacije in fašizma. Štiri
krvava leta vojne so za seboj
pustila 37 milijonov mrtvih,
ranjenih in pogrešanih vojakov
in
civilistov.
Vojna
je
spremenila evropski zemljevid
in izčrpala gospodarsko moč
Evrope.
Spominska plošča na južni
steni cerkve sv. Jurija v
Motniku nas spomni tudi na
žrtve tega časa iz našega kraja.
Tudi ta plošča naj ostaja v
spomin
in
opomin
na
velikanske
posledice
za
življenje ljudi, pomanjkanje,
grozote in pustošenja ter s tem
posledično
na
spremembo
življenjskega standarda vseh
družbenih slojev.
Tekst in slika levo: Vikipedija, prosta
enciklopedija, Marina Drolc, slika
spominska plošča: Andrej Senegačnik.
13
Poslovili smo se od Tilke Bregant, Flegarjeve
Tilke – 31. 7. 2014
Zadnji dan letošnjega julija smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Tilke Bregant,
rojene Grabnar. Rodila se je leta 1932 v Motniku Alojziji in Ludviku Grabnarju kot
najmlajša od petih otrok. Srečno otroštvo je preživela v rodnem Motniku, kjer je kot
zvedavi otrok hodila k raznim mojstrom rokodelcem, vneto opazovala in doživljala
njihovo delo ter vse to konec leta 2011 živo in doživeto tudi zapisala v svojih
spominih na otroška leta in rodni Motnik. Med vojno je hodila dve leti v nemško
šolo, nekaj mesecev je delovala tudi partizanska šola. Jeseni 1945 je odšla v
Ljubljano, se vpisala v gimnazijo, nadaljevala šolanje na učiteljišču, tu pa razvijala
svojo ljubezen do glasbe, petja, gledališča in literature. Učiteljsko pot je začela na
osnovni šoli na Livku, nadaljevala v Lipoglavu, nato v Hrušici in nazadnje na šoli
Ketteja in Murna na Kodeljevem v Ljubljani. Svojemu možu in štirim otrokom je
Tilka podarila veliko topline in ljubezni, na vse pa je prenašala ljubezen do narave,
umetnosti in ustvarjalnega načina življenja. Kljub šolskemu delu in veliki družini se
je vpisala na Pedagoško fakulteto in končala študij razrednega pouka. Bila je
planinska vodnica, rada je imela morje, kamor je leta spremljala otroke v
organizaciji Društva prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Občudovala je citre,
veličasten zvok orgel, prepevala je ob kitari, vodila šolske otroške zbore, jih
spremljala s harmoniko, prebirala poezijo in pripravljala z učenci recitale. Do
zadnjih let je pela v ženskem pevskem zboru Ivana Cankarja.
Njeni spomini so bili objavljeni v drugi številki
motniškega občasnika Naš utrip, zaradi bolezni
pa ni mogla dokončati vsega, kar je želela
povedati. V svojih spominih na mladost je
zabeležila običaje, navade, prepoznavno kulturo
tistega časa in velik del takratnega življenja v
manjšem kraju Motniku, s tem pa je veliko
važnih trenutkov v nekem času in prostoru
rešila pred pozabo. Ljubezen do svojih najbližjih,
navezanost na domače, na rodni kraj in
zabeleženi spomini nam bodo Tilko ohranili v
najlepšem spominu. Na ljubljanskih Žalah sva se
z besedami slovesa od nje poslovili tudi motniški
rojakinji Rezika Pungartnik Valentan in Marina
Drolc.
Slika: Iz arhiva Bregantovih, tekst: Marina Drolc.
Lepa misel:
Vse teče kakor reka, le spomini obdajajo človeka.
Pogostitev dijakov na relaciji Domžale Kamnik
in nazaj – 1. 9. 2014
Podeželsko društvo – Utrip pod lipo domačo, Motnik je sodelovalo pri organizirani
pogostitvi dijakov na vlaku, ki je vozil dijake na zgoraj omenjeni relaciji. Članice
društva so dijake postregle s kruhom, sirom, suhim sadjem in sokom.
Teks po poročilu Ančke Podbevšek: Marina Drolc.
14
Trgatev v Bistrici ob Sotli – 11. 9. 2014
Sedem članov društva Utrip se je odzvalo prijaznemu vabilu na Kozjansko in na
kmetiji Marof v celodnevnem neugodnem vremenu pomagalo družini pri trgatvi.
Natrgali so veliko grozdja in se izkazali za dobre delavce, zato so člani že takoj dobili
povabilo za trgatev v naslednjem letu. Dan se je zaključil ob dobri pojedini in
veselem vzdušju. Vsi člani društva Utrip se družini lepo zahvaljujejo za prijazno
vabilo in prijetno druženje. Trgatev je tudi družabno srečanje, zato bomo s pridnimi
rokami vedno radi priskočili na pomoč.
Slike in poročilo s trgatve: Ančka Podbevšek, Milan Brišnik, tekst: Marina Drolc.
Nedeljsko popoldne v Motniku – 12. 10. 2014
V prelepem nedeljskem popoldnevu se je v okviru Podeželskega društva – Utrip pod
lipo domačo v dvorani motniškega kulturnega doma zbrala velika množica ljudskih
pevcev in s svojim nastopom navdušila zbrane poslušalce. Nastopilo je sedem
zborov, ki so obudili spomin na stare ljudske pesmi in nas spomnili na mladost in
stare čase, ko smo mladi skupaj s starejšimi ob večerih posedali pred domačijami in
prepevali slovenske narodne pesmi.
Navdušili so nas nastopajoči: Jože Jagodic, kamniške Predice, Moški pevski zbor
Radomlje, Pevci iz Tuhinjske doline, Fantje treh vasi in Citrarsko pevski duet Manca
in Tomaž Plahutnik. Tomaževi hčerki Manci sta se kasneje na odru pridružili tudi
njena sestra Ana in babica Štefka.
15
Vse tri dame so bile ob spremljavi citer
krasne, mala Manca pa nas je s svojim
nastopom še posebej prevzela. Nato so
nastopile še ostale skupine
in na
koncu gostje, ki so prišli izpod
oddaljenega Pohorja. Štirje fantje iz
Keblja, ki nastopajo pod imenom
Pustrovžeki, so v Motniku že nastopili
pred leti, zato smo jih bili ob ponovnem
obisku še posebej veseli.
Revija ljudskih pevcev je minila v
prijetnem
vzdušju,
po
končanem
programu pa se je petje nadaljevalo in
ga ni hotelo biti konca. Ohranjanje in
oživljanje starih običajev ter vračanje v
čase starih in prelepih ljudskih pesmi,
bo gotovo naše pravo doživetje tudi v
bodoče.
Vsem gostujočim pevcem se člani
društva Utrip lepo zahvaljujemo.
Tekst: Marina Drolc, slike: Valentin Zabavnik.
150 letnica rojstva motniškega rojaka KARLA
BERVARJA (1864-1956), cerkvenega glasbenika
in skladatelja, organista, učitelja in
ustanovitelja privatne orglarske šole v Celju –
9. 11. 2014
Dne 9. novembra 2014 smo v Motniku organizirali veliko slovesnost v spomin na
Karla Bervarja s slovesno mašo, z odkritjem doprsnega kipa slavljenca in z
akademijo v dvorani kulturnega doma. Pri lepo izvedeni slovesnosti so sodelovali:
pomožni škof dr. Anton Jamnik, pevski zbor A. Foerster pod vodstvom prof.
Damijane Božič Močnik, župan občine Kamnik Marjan Šarec, predsednika krajevne
skupnosti in kulturnega društva Motnik, Motničanka Marina Drolc in vnuk
slavljenca prof. dr. Zarjan Fabjančič.
16
Karl Bervar, originalna slika, doprsni kip in postavitev v spominskem parku nad mrliško
vežico v Motniku.
Skrajšana predstavitev Karla Bervarja (iz daljšega dela v kulturnem domu Motnik).
Karl Bervar se je rodil 4.11.1864 v Motniku, tu končal osnovno šolo in se zelo mlad
začel učiti orgle v sosednjem Špitaliču in v samostanu Nazarje. Pri 18. letih se je
vpisal v orglarsko šolo Anton Foerster v Ljubljani, se učil liturgiko, zgodovino
cerkvene glasbe, harmonijo z generalnim basom, modulacijo, imitacijo, kontrapunkt,
analizirali so kanon in fugo, peli so koralno in figuralno ter vadili orgle in klavir. Po
končani orglarski šoli je odslužil vojaški rok, nato eno leto služboval kot organist v
Blagovici in pet let v Gornjem gradu.
Leta 1896 se je vpisal v konservatorij v Regensburgu, ga končal z odličnim uspehom,
na Dunaju pa opravil državni izpit za poučevanje glasbe na srednjih šolah. Nato se
17
je vrnil v Celje, se v času Avstro-ogrske monarhije zavzemal za slovenski jezik v
šolah, leta 1899 pa z dovoljenjem cerkvene in posvetne oblasti ustanovil v lastni hiši
Vili Cecilija v Celju Orglarsko šolo in jo vodil nepretrgano do julija 1937,
ko je bila orglarska šola premeščena v Maribor. V Celju je bil regens chori pri
opatijski cerkvi, poučeval je glasbo na celjski slovenski gimnaziji, si prizadeval za
dvig stanu organistov, vodil čitalniški pevski zbor, predaval na tečajih za organiste v
Mariboru in v Celovcu. Skladal je cerkvene in posvetne pesmi, nagrobnice,
Savinjske odmeve in znano skladbo Novomašnik. Bervar velja za agilnega in za
glasbeno vzgojo vnetega glasbenika. Na svoji šoli je predaval orgle, glasbeno teorijo,
18
Slike s slovesnosti: kamnik.si, Vojteh Cestnik, Miha Kač, Marina Drolc.
harmonijo,
kontrapunkt,
cerkveno
glasbeno
zgodovino, dirigiranje, nauk o instrumentih, koralno
petje in pevski zbor, ljudsko petje in spremljavo. Iz
obsežne kronike o delovanju šole izhaja, da je v 35
letih Bervarjevo orglarsko šolo absolviralo nad tristo
udeležencev, ki so kot usposobljeni organisti in
pevovodje nadaljevali delo svojega učitelja in mojstra.
Bervar je poleg razprav in člankov svoje pesmi
objavljal v Cerkvenem glasbeniku, veliko svojih pesmi
je izdal v samostojnih zbirkah in v skupnih zbirkah z
drugimi skladatelji. Večino cerkvenih mašnih pesmi,
žalostink in nagrobnic je izdal v samozaložbi, veliko
tudi necerkvenih pesmi. Več pesmi je večkrat
objavljenih, zato obsega skupen skladateljski opus
Karla Bervarja prek 90 pesmi.
Karl Bervar v vojaški uniformi,
1885,sliko hrani vnuk Karla
prof. dr. Zarjan Fabjanič.
Karl Bervar dirigira ob
procesiji Rešnjega telesa, Celje
1938, sliko hrani Marko
Jagrič.
Vnuk slavljenca prof. dr. Zarjan Fabjančič je v svojem
predavanju na dan slovesnosti v sliki in besedi izčrpno
predstavil rodovnik Bervarjev od leta 1660 naprej.
Danes v Motniku ni več priimka Bervar. O svojem
starem očetu Karlu Bervarju, sinu Lucije in vnuku
Luke Bervarja, takratnega motniškega župana, je
Zarjan med drugim povedal.
Po orglarski šoli v Ljubljani je Karl Bervar odslužil
vojaški rok v Ljubljani, pri konjenici, v nekdanji
vojašnici za Bežigradom. Bil je drobne in manjše
postave, a zelo čeden fant, kar je v svojih samskih
letih s pridom izkoriščal. Med službo organista v
Gornjem gradu je spoznal in se poročil z Jožefo Matek,
hčerko najbolj pomembne gornjegrajske družine. Po
končanem glasbenem konservatoriju v Regensburgu
se je vrnil v Celje, očitno je presodil, da v Motniku ne
bo mogel uresničiti svojih ambicij. V Celju je sezidal
hišo, v kateri je odprl orglarsko šolo in izobraževal
svoje kandidate. Pri 72-tih letih je po polnih
osemintridesetih letih s poučevanjem na svoji šoli
prenehal, s tem je ta šola prenehala delovati.
V prvem zakonu se je Karlu rodilo 12 otrok, enajst
deklet in en fant. Šest preživelih je na družinski sliki,
19
hči Alojzija je bila moja mama. Med Karlom in Jožefo so bila po družinskem izročilu
globoka čustva, družina je funkcionirala zgledno. Žena Jožefa je umrla stara 53 let za
možgansko kapjo. Čez eno leto se je Karl poročil drugič s 25 let mlajšo Ano Jagrič, z
veliko zaupnico že odraščenih Karlovih hčera, ki je tudi zgledno skrbela za družino.
Igrala je dobro staro mamo tudi meni, saj je moja prava stara mama Jožefa umrla 23
let pred mojim rojstvom. Karl je umrl star 92 let, zadnjih deset let je bil slep. Strašno
lepega življenja ni imel, več težkega kot lahkega. Ni pil, ni kadil, ob svoji 90 letnici pa
je zbrani družini potožil, kako mu je žal, da je živel tako solidno. Umrl je na svojem
domu, 24.3.1956, pokopan je na celjskem pokopališču.
Karl Bervar s prvo ženo Jožefo in šestimi otroki, slikano 1914 ob Karlovi 50 letnici, hčerka
Alojzija stoji prva z desne, sliko hrani Zarjan.
Vila Cecilija na Bregu v Celju, ki jo je zgradil Karl Bervar, v
njej je bila njegova orglarska šola, slika: Milan Brišnik,
2014.
20
Podatke o Karlu Bervarju
zbrala po virih:
- NUK, Ljubljana;
- Cerkveni glasbenik, več
številk;
- članek
Budkovič
Cvetko, Orglarska šola
v Celju in MB, Mohorjev
koledar 1990;
- knjiga Štefana Alojzija
Ferenčaka,
Izobraževanje
cerkvenih glasbenikov v
Mariborski škofiji od
A.M.
Slomška
do
danes, Maribor 2004
in zapisala izvleček iz
Zarjanovega predavanja v
dvorani:
Marina Drolc.
Miklavž v Motniku – 7. 12. 2014
To nedeljo se je na poti skozi Tuhinjsko dolino ustavil tudi v Motniku prvi od treh
dobrih decembrskih mož radodarni Miklavž. Dvorana kulturnega doma se je
napolnila do zadnjega sedeža in pričakovanje otrok se je stopnjevalo do določene
ure, ko bi se moral dobri mož v Motniku že ustaviti. Otroci in šolarji motniške šole
so vsem zbranim v dvorani predstavili lep program in lepo zaplesali, nato pa so z
glasnim klicanjem le priklicali dobrega moža. Miklavž je prišel s svojima parkljema,
vse je lepo pozdravil, za vse zbrane otroke pa prinesel kup lepih daril. Dobremu
možu so se lepo zahvalili za darila tudi otroci in ga povabili, da se ponovno ustavi v
Motniku ob naslednjem Miklavževem prazniku. Praznovanje ob obisku Miklavža se
je zaključilo s skupno fotografijo in v veselje vseh obdarjenih otrok.
Tekst in slike: Marina Drolc.
IZBRSKANO IZ SPOMINA
Intervju z Nežko Bajde – 13. 12. 2014
Gospa Nežka, spoznali smo vas na Križnikovem festivalu v Motniku junija
2014, ko ste nam predstavili nekaj pripovedk, ki so vam jih povedali vaši
predniki. Kje ste se rodili in kje so vaše korenine?
Nežka Bajde
Rodila sem se 12. januarja 1926 v Zgornjem Tuhinju št.
12, bila sem peta od dvanajstih rojenih otrok. Trije fantje
so umrli, zadnja od teh sta bila dvojčka. Rodila sem se že v
novejši hiši, ki sta jo naredila starša, štiri sestre so se
rodile že pred mano še v stari domačiji, kjer sta starša
živela prej. Oba starša sta bila doma v Tuhinju, dekliški
priimek mame je Jeglič, oče pa se je pisal Bajde. Pri obeh
domačijah so bili kajžarji, bolj revni kot ne. Do enajstega
leta sem bila doma, potem sem odšla na Tešovo nad
Vranskim, k starejši sestri, kjer sem pomagala pri delu in
varovala otroke. Tam sem ostala štiri leta. Tudi v šolo sem
še nekaj časa hodila na Vranskem. Imam samo štiri
razrede osnovne šole, sem pač tako mlada morala od
doma, bila je revščina in veliko otrok, na več koncih sem
21
morala že mlada biti za varuško. Tik pred drugo vojno sem spet prišla domov v
Tuhinj, kamor je v tem času prišla prosit moje starše Matevčeva iz Motnika, če bi
me dali za varuško v Motnik. Tako sem prišla mlada k Matevcu kot varuška in tam
ostala sedem mesecev.
Kako je bilo takrat v Motniku, kakšne so bile razmere pri tej družini in kako
so ravnali z vami, bili ste skoraj še otrok?
Razmere v tej družini so bile slabe, skromne, tudi veliko otrok je bilo in morala sem
delati tudi vsa ostala dela. Ženska, ki se je priženila k »Matevcu« je bila Pečnikova z
Brezovice. V hiši je vladala revščina, alkohol, nečistoča in slabo življenje na vsakem
koraku. Takrat so bili pri Matevcu še posebej slabi časi, ni bilo hrane, ko smo poželi
ječmen, smo ga na podu omencali in takoj peljali v mlin, da se je spekel kruh. Ko
sem prišla k njim, so bili tam trije otroci, Jože, Tine in Anica, pa še en dojenček. Ni
bilo kruha, pa veliko umazanije in cunj, nič pranja, ob sobotah so prosili mene, da
bi kaj oprala. Motila me je nečistoča, ker smo bili pri nas doma navajeni čistoče,
moja mama so bili zelo pridna in čista ženska.
Ali se spomnite, kakšne so bile takrat razmere sicer v Motniku?
Razmere v Motniku nisem kaj dosti poznala, morala sem delati, videvala sem samo
bližnje sosede. Kot sicer povsod, so bile takrat razmere tudi v Motniku slabe.
Spomnim se, da so tudi moja mama večkrat kaj pripovedovali o Motniku, še mladi
so bili nekaj časa v motniškem farovžu za deklo. Veliko so mama govorili o
Purgarjevi Mici, tudi jaz sem jo poznala, bila je taka mogočna ženska. Drugih
Purgarejvih se ne spomnim. Poznala sem tudi Jernejkove, tam je bila usnjarija.
Spomnim se Barbačevih, Vrbanovčevih, Reguljevih, Kajbičevih, posebej s Kajbičevo
Faniko smo se družili, srečala sem jo kasneje pri Videtovih na Lazah. Spomnim se
tudi Hudomalja, poznam Debelakove. Na sredi Motnika se spomnim Pečnikovih,
posebej Pečnikove Minke in Vdamčevih.
Pravite, da ste bili pri Matevčevih sedem mesecev, kam ste odšli potem?
Zaradi dela pri Matevčevi družini med vojno se je bilo treba v Kamniku prijaviti na
»Arbeitdienst«.. Ko sva z mamo opravili v Kamniku to prijavo, nisem več želela nazaj
k Matevcu. Ker so takrat za moje delo in varuštvo izvedeli Videtovi na Lazah, so
prosili mojo mamo, da bi prišla k njim. Pisali so se Burkeljca, po domače se je reklo
pri Videtovih. Imeli so veliko posestvo, žago in gostilno, rabili so pomoč. Leta 1942
sem tako prišla v njihovo hišo. Tam smo bile štiri dekleta, velika dekla, mala dekla
in še dve pomočnici. Kajbičeva Fanika iz Motnika je delala v trgovini, nekaj časa je
pri družini služila za deklo tudi njena sestra Tončka. Neko noč, leta 1943, se je v
hiši začel pokol. Domači so spali v hiši zgoraj, začelo se je razbijanje, vse so
razdejali in tisto noč so partizani pobili in ustrelili očeta, mamo in eno od hčera.
Ležali so po tleh v prostoru, kjer so bile tri postelje. Sin Tone je spal tisto noč na
žagi, tudi njega so po vojni likvidirali. Franc, ki je bil zaposlen na občini in je
stanoval pri Videtovih, je bil skrit. Druga hči Pavla je bila tudi zaposlena v Kamniku
in je takrat ni bilo doma. Družila se je z učiteljico Fajdigovo, obe pa so kasneje nekje
na poti prestregli, odpeljali neznano kam in ju likvidirali. Do konca vojne sem bila
tam, potem sem šla domov v Tuhinj, po vojni leta 1945 pa k moji sestri v Ljubljano.
Živela je v Stožicah, tam je bila takrat še mitnica.
Prej ste povedali, da ste kot varuška pazili veliko otrok, veliko ste jih tudi
ujeli, ko so se rojevali. Ali ste tudi znali kaj pomagati pri porodu?
Ja, veliko otrok se je rodilo pri sestrah, vedno je bilo treba ujeti kakšnega nečaka in
vse pripraviti za porod. Popkovnic si nisem upala prerezati, a lovila sem babico, da
je čim prej prišla. Ko je še bila na poti, pa sem segrela vodo in pripravila vse
potrebno. Navadno je babica kar hitro prišla, ko pa se je rodil nečak Jože v tej hiši,
pa je bila v bolniški. Tekla sem po dr. Šerkota, ta je res prišel, odrezal popkovnico in
rekel: »Kar zrihtej, saj znaš vse potrebno«. Potem je pa otroka takole na roke dvignil
in rekel: »Poglej ga kak korenjak, tale pa bo za pleme«. Še posebej zanimivo je bilo,
22
ko sem bila na Tešovi pri sestri in ko so prihajali na svet otroci. Kar nekako je šlo,
vse se je rodilo in vsi so normalno zajokali.
Ste bili v kakšni tovarni ali podjetju tudi zaposleni in ali imate pokojnino?
Pet let sem delala tu na Vranskem v kombinatu, leta 1963 sem šla v Titan in tam
ostala 19 let. Leta 1982 sem se upokojila, imam nekaj pokojnine. Po upokojitvi sem
še pri nečaku na Lazah čuvala otroke, popoldne pa hodila na dnino h kmetom. Ko
je na Vranskem avto povozil mojo sestro Katarino, je bilo treba pomagati tu, nečaki
so bili še majhni in njihov oče se je potem še drugič poročil. Zdaj živim z nečakom
Jožetom, ta je samski, pomagam kolikor morem.
Ali se spomnite, da bi od vaših staršev ali prednikov kdaj kdo kaj povedal o
prvi svetovni vojni in kako je bilo s tem v teh krajih?
Starejši so večkrat kaj o tem pripovedovali. Moja mama je bila nezakonska, imela je
polbrata, ki je šel v vojno in je padel, niso nikoli izvedeli kje. Po njem je domačijo
podedovala žena, zato je morala mama od doma. Oče je tudi bil v prvi vojni. So pa
mama večkrat pripovedovali, da je bilo takrat pomanjkanje, ampak v teh krajih ne
tako hudo kot na fronti in kot je bilo v času druge vojne.
Kje vas je ujela druga svetovna vojna?
Ko se je začela druga vojna, sem bila še doma v Tuhinju, takoj zatem sem se znašla
pri Matevčevih v Motniku in kasneje na Lazah pri Videtovih.
Vi ste torej ostala samska, kako bi označili vaše življenje nekoč in danes?
Zase lahko rečem, da sem šla iz slabega na dobro. Zdaj živim boljše kot v mladosti,
je pa res, da sem bila navajena vedno trdo delati, to so me naučili starši in nikoli
nisem rekla, da se nekaj ne splača. Mama so nas vedno učili, da medtem, ko nekaj
delaš, že premišljuj, kaj boš naredil naslednje. Torej že vnaprej premisli, kaj boš
delala, ko boš gotova. In človek mora tudi sam videti delo. Zdaj pri nečaku naredim,
kolikor morem, imava tri krave, nekaj zemlje je domače in nekaj v najemu, živim
mirno in bolje kot nekoč. Po kosilo hodiva v šolo in je eno dovolj za oba. V soboto in
nedeljo kuhamo doma.
Spoznali smo vas kot pripovedovalko pravljic, pripovedk. Ali ste tiste, ki ste
jih slišali, tudi kdaj zapisovali?
Ne, to nisem zapisovala, se pa vseh še spomnim, vse imam v glavi. Veliko so mi jih
povedali stara mama, predniki, veliko tudi ženske nasploh. Sem pa veliko tega tudi
brala, sploh sem knjige rada in veliko prebirala.
Se mogoče katero od pravljic zdaj spomnite, ki je še niste povedali? Povejte
kaj!
Ja, katero pa naj povem? Mogoče tisto, ko je volk koštrune kradel. Takole je bilo.
Pri neki hiši so klali, ko sta šla lisica in volk mimo na sprehod. Pa je lisica
nagovorila volka, naj krade koštrune. Ko se je volk lotil tega, je lisica začela vpiti:
»volk pa koštrune krade, koštrune krade« in je volk zbežal. Lisica si je medtem
namočila glavo v »godljo«. Ko je volk prišel nazaj, so ga pretepli, ker je kradel, on pa
je vpil, kako zelo ga boli. Pa se oglasi lisica: »Kaj bi bolelo tebe, poglej mene, kako
sem uboga, nimam nobene moči, saj mi možgani iz glave gledajo«. Pa pravi volk: »No,
če si pa tako uboga, te bom pa nesel«. Enkrat je bilo pa volku dovolj, vrgel jo je na
tla, češ, lisica je zvita zver, kaj bi bolan ta zdravo nosil.
Pa še tisto, ko je dekletce neslo v košari jajca, lisica pa je nagovorila zajca, naj se
skrije. Deklica je hotela zajca ujeti, medtem pa ji je lisica odnesla košaro z jajci.
Nato je šla lisica s košaro za grmovje in začela šteti: »Ta je zame, ta je za mojo mamo,
za moje brate, sestre, strice«, a za zajca ni nič ostalo. Zajec je bil jezen, lisica pa se
mu je smejala. Pa sreča čez nekaj časa lisica spet zajca ob poti k ribniku, bil je ves
debel, ona pa suha. Pa ga vpraša: »Kako pa, da si tako debel«? Pa odgovori zajec:
»Sem šel dol do ribnika, kjer je ogromno rib in sem se jih najedel. Pojdi k ribniku še
ti, tam je polno rib, bodo še tebi prijele, ko imaš tako košat rep«. In res gre lisica do
23
ribnika, namoči svoj rep v vodo, ki je zmrzovala in rep ji primrzne. Ker ga ni mogla
izvleči, se je pa zdaj zajec njej nasmejal, ker se je prej ona smejala njemu.
Nežka, ali ste v življenju veliko brali?
Zelo rada in zelo veliko sem brala. Slovenske večernice, povesti, Mohorjeve knjige,
stare knjige, kar mi je prišlo pod roko. Posebej všeč so mi bile tri Jalnove povesti, in
sicer: Ovčar Marko, Tri zaobljube in Spodkopana cesta. In še mnoge druge zanimive
povesti sem brala.
Ste kdaj tudi prepevali?
Ne, peti pa ne znam. Čeprav nisem znala peti, sem imela petje v šoli na začetku tri.
Ob samih peticah in štiricah v spričevalu pa je učiteljica rekla, da se pa peti res ne
more naučiti, zato mi je še petje dala štiri.
Kaj si želite pri svojih letih, v januarju 2016 jih boste imeli 90?
Želim si samo zdravja, da bi me še spremljala spomin in čista pamet, da bi si čim
dlje lahko še sama pomagala in da bi potem mirno zaspala. Ampak se ne sekiram,
bo že nekako. Najbolj sem vesela, da imam dober spomin. Vsega se dobro spomnim,
največkrat to, kako zelo hudo je bilo pri »Videtovih« na Lazah.
Spoštovana Nežka, hvala vam, da ste delili vaše spomine z mano in s tistimi,
ki jih bodo brali. Želim vam še mnogo zdravih let, vse dobro in vas lepo
pozdravljam.
Ob pogovoru z Nežko se nama je pridružil tudi Milan Brišnik, ki me je na Vranskem usmeril na
pravi naslov.
Spraševala, tekst posnela in uredila ter posnela fotografijo: Marina Drolc.
Vransko, sobota, 13. december 2014.
Lepe misli:
Vse, kar se zgodi, se zgodi z določenim razlogom.
Če kdo te vpraša, kako ujeti sanje, odgovor je le ta, verjeti moraš vanje.
Prijazne besede so lahko krute in preproste, njihov odmev pa je
neskončen (Mati Terezija).
ODSTRTE PODOBE NEKEGA ČASA
Pod tem naslovom tokrat objavljam skrajšani del rodovnika motniških Bervarjev,
avtorja prof. dr. Zarjana Fabjančiča. Ime Zarjan smo v tej številki motniškega
občasnika že srečali v povezavi s slovesnostjo obletnice rojstva Karla Bervarja, ki je
bil Zarjanov stari oče. Celotna slika rodovnika, ki je pred vami, je pravzaprav
ogromno življenjsko delo človeka, ki rodovino Bervar spremlja in zapisuje že od
svojega sedemnajstega leta naprej, pripravlja tudi knjigo, ta bo zagledala luč sveta
predvidoma čez eno leto. Kakšno velikansko delo je Zarjan opravil za celotno
rodovino in še posebej za motniške Bervarje, je nemogoče opredeliti s pridevnikom.
Ko pa se kot Motničanka in »Bervarka« zazrem v te podatke, ostajam ob vsem in
nasploh brez besed. Podatki v rodovniku so tako zelo natančni, pregledni in tako
številni, da si ni mogoče predstavljati, koliko arhivov, ljudi in sorodnikov, povezav in
krajev po vsej Evropi je avtor rodovnika obiskal, koliko podatkov je moral najti na
vse mogoče načine in jih zapisati, ob podatkih človeku enostavno jemlje sapo.
Nikakor si ne morem misliti, koliko časa in vztrajnosti je bilo v enem samem
življenju potrebnega za tako delo. V žargonu mladih bi lahko mirno rekla, da je
Zarjan »CAR«. Ko sem pred več meseci resneje začela iskati podatke o Karlu
Bervarju, Zarjanovem starem očetu, v prvem kolenu tudi pravem bratrancu moje
24
babice Jere Bervar, por. Drolc in nečaku moje prababice Marije Bervar, sem tako
sama pri sebi označila tudi Karla. Karel Bervar je bil za tiste čase v resnici pravi car
že zaradi dela, ki ga je opravil za cerkveno glasbo in za slovensko kulturo nasploh.
Skrajšani del rodovnika, ki je zdaj pred vami, bo zanimiv predvsem za potomce
motniških Bervarjev. Zarjanu se v imenu vseh pokojnih in nekdanjih motniških
Bervarjev ter vseh še živečih potomcev pod drugimi priimki iskreno zahvaljujem za
njegovo vztrajnost, moč in pripravljenost, da nam je dovolil vpogled v njegovo delo in
nam odstrl velikansko podobo nekega časa. Ta podoba nekdanjega motniškega časa
in motniških rodov bi lahko bila sicer za vse, ki se z rodoslovjem na tak način ne
ukvarjamo, gotovo že zdavnaj izgubljena. Zahvala avtorju gotovo ni dovolj, a
Zarjanu lahko zagotovim vsaj to, da smo vsi sorodniki in vsi, ki smo spremljali
novembrsko slovesnost ter se lahko zazrli v podatke njegovega rodovnika, odslej
veliko bogatejši in srečnejši.
Zaradi povezave z rodovnikom dodajam na koncu prispevka o rodovini Bervarjev
slike mojih prednikov (iz družinskega arhiva): pradeda in prababico, babico in deda
ter njunega prvorojenega sina, mojega očeta. Prispevek je v formatu, kot ga je
pripravil avtor.
Marina Drolc
Rodovina Bervarjev
Avtor prispevka: Prof.
dr. Zarjan Fabjančič.
Prva oseba s priimkom Bervar, rojena v Motniku, je bila Marija
Bervar * 9.8.1800 v Motniku 24, hči Jožefa Bervarja in Marije
Remic. Umrla je stara 9 mesecev.
Zadnja oseba, ki se je v Motniku pisala Bervar, je bila Neža Bervar +
3.4.1990.
V okroglih 190 letih pa se je v Motniku zvrstilo več kot 300 rojenih
Bervarjev in vsaj 50 primoženih žena Bervar iz Motnika in drugod. Da
so Bervarji prišli v Motnik sta verjetno zaslužni dve Sajovčevi, ki sta
se leta 1770 in 1778 poročili z Bervarjema iz Podlipovice, župnija
Kolovrat. Ne more biti dvoma, da sta vzdrževali stike s sorodniki v
Motniku. Dva od širšega sorodstva Bervarjev sta se preselila v Motnik,
si ustvarila družini in posestva. Preden so v Kolovratu začeli voditi
matične knjige (1753), so vse življenjske dogodke posameznika
vpisovali v župniji Vače od leta 1621. Takrat so Bervarje vodili pod
domačim imenom »Bajde«, ki v Podlipovici še vedno obstaja.
čas
1800
Maria
!
Karl (1864-1956)
25
!
1990
Neža
Skrajšani rodovnik Podlipoviških Bervarjev
Joannes WAIDE
1689 +
2. žena:
por. 1665 (Vače)
Agatha SIRK
* ex Parochia Zhemshenighi
Georgius WAIDE
(leg:fil: Jo'is WAIDE
* ex Podlipouiz
+ (-?-)
žena:
por. 21.01.1692 (Vače)
Gertrudis LACH
c. 1676 * ex Suarulach Vic:
S.Georgÿ Par:
03.12.1736 + (-?-) ex Podlipouz
Matthæus WAIDE (WERWAR)
( leg. filius Georgij WAIDE et Gertrudis
conjugum)
20.10.1698 * ex Podlipovez
25.01.1758 + sep. in Podlipowitz
žena:
Helena
Jacobus WRUAR
(Matthæi WRUAR et Helenæ Conjugum
Legit: filius)
26.04.1728 * Ex Podlipouiza
29.01.1787 + Podlipowitsch 28
žena:
22.10.1758 Kollobrath
Apollonia (Obreza) Dollinar
(filia legitima Sebastiani OBREZA et
conjugis eius Helenæ)
26.01.1736 * Ex Dollina
31.01.1797 + Podlipowitsch 28
Matthæus WRUAR
(Jacobi WRUAR et Apolloniæ conjugum
legitimus filius)
16.09.1759 * Ex Podlipoviz
25.10.1797 + Podlipowitsch 28
žena:
Gertraud LEBENITSCHNIK
04.02.1771 * (?) Pf. St.Gotthard
+ (?) als Gertraud
OZEPEK
Josephus WRUAR
Michael WRUAR
(fil.leg: Jacobi WRUAR et Apoloniæ conjg:)
25.02.1769 * Ex Podlipoviz
09.03.1839 + (Möttnik) Markt 7
žena:
03.07.1799 Kolowrath
Maria REMZ
(eheliche Tochter Mathiæ ROEMZ
1774 * MPK
30.04.1830 + (Möttnik) Markt 45
(Jakobi WRUAR leg.fil. et Apoloniæ conj.)
22.09.1775 * Ex Podlipoviz 28
01.01.1833 + (Möttnik) Markt 46
žena:
14.09.1804 Möttnik
Hellena KONSHEK
(Primus KONSHEK und Rosal: SAJOVIZ)
11.05.1787 * Moettnik 20
20.12.1853 + Möttnik10
BERVARJI so v moški črti izumrli
l. 1866,
ženski potomci se pišejo
Levec, Prašnikar, Pestotnik, Kosec, Omerza,
Marušič, Prvinšek.
Večinoma živijo v Šent Ožboltu, Blagovici in
Ljubljani
26
Motniški Bervarji – Jožefova veja
Josephus WRUAR
(fil.leg: Jacobi WRUAR et Apoloniæ conjg:)
25.02.1769 * Ex Podlipoviz
09.03.1839 + (Möttnik) Markt 7
žena:
03.07.1799 Kolowrath
Maria REMZ
(eheliche Tochter Mathiæ ROEMZ
1774 * MPK
30.04.1830 + (Möttnik) Markt 45
Josephus BRUAR
Maria BRUAR
Johann Baptista WERWAR
(Joseph BRUAR u. Miza REMSKIN)
17.03.1802 * Möttnik 44
12.02.1862 + Möttnik 6
žena:
31.01.1825 Markt Möttnik
Maria Anna KOSLAKAR
(Mich. KOSLAKAR u. Miza KMETZA)
29.05.1805 * Möttnik 6
06.05.1862 + Markt Möttnik 6
(1805-1856)
(Joseph WERWAR u. Maria REMSKA)
13.06.1811 * Möttnik 45
23.04.1881 + Trg motnik 9
1. žena:
22.08.1831 Kolovrat
Getraud KEMETITSCH
(Georg KEMETITSCH u. Maria
KOWATSCH)
11.03.1804 * Podosredek 9, Pf.
Kolovrat
13.04.1870 + Markt Möttnik 45
2. žena:
26.06.1872 Möttnik
Lucia AUBEL
( - u. Helena AUBEL)
10.12.1849 * Markt Möttnik 25
28.12.1930 + Motnik 9
potomci: PUNGARTNIG
hči Josepha (1835-1899)
potomci:
Škerbič, Stadler, Kukovič, Lazar
hči
Elisabeth (1842-1907)
potomci:
BERVAR, Gresserov, Smerdu
Florian WERWAR
Simon WERWAR
(Joseph WERWAR u. Anna KOSSLAKER)
02.05.1829 * Markt Möttnik 6
01.04.1876 + Markt Möttnik 6
žena:
18.05.1863 Markt Möttnik
Katharina CENNE
(Primus CENNE u. Helena geb.
REBERSCHEG)
18.02.1834 * Markt 43
18.10.1905 + Motnik 6
(Joseph VERVAR u. Anna KOSLAKAR)
22.10.1839 * Markt Möttnik 6
17.12.1911 + Motnik 24
žena:
17.09.1883 Motnik
Maria Magdalena BERWAR
(Primus BERWAR u. Anna ISLAKAR)
22.07.1856 * Markt Mötnik 42
13.04.1902 + Motnik 4
Carolus BERVAR
(Simon BERVAR u. Magdalena BERVAR)
27.12.1883 * Möttnik 32
Johann BERVAR
(Florian BERVAR u. Catharina CENNE)
03.11.1863 * Markt Möttnik 6
08.06.1913 + Motnik 6
žena:
08.02.1902 Špitalič
Elisabeth LEBENIČNIK
(Valentin LEBENIČNIK u. Ursula
HRIBOVŠEK)
12.11.1875 * Neuthal 24
+ ( ? ) kot Elizabeta MATKO
Potomci imajo priimke:
BERVAR
PUŠNIK:Vrhnjak
CENCELJ
DRČAR: Lovrač, Pavlič
Živijo:
Ločica, Velenje, Na Koroškem
ŽVIRC
V Ljubljani
Florianova hči Maria (1867-1918)
potomci: Konšek, Kastelic, Štrajhar
žena:
20.09.1910 Gladbeck, Recklinghausen,
Nordrhein-Westfalen,Deutschland
Karoline BORSCHNER
(Johann BORSCHNER u. Maria WERNIG)
25.10.1889 Szabolcs, Fünfkirchen, Ungarn
sinovi:
Anton
Ivan
Ferdinand
Franz Joseph
Vsi so imeli moške potomce s priimkom
BERVAR.
Živijo v različnih krajih nemške zvezne dežele
Nordrhein-Westfalen
27
Johann Baptista WERWAR
(Joseph WERWAR u. Maria REMSKA)
13.06.1811 * Möttnik 45
23.04.1881 + Trg motnik 9
1. žena:
22.08.1831 Kolovrat
Getraud KEMETITSCH
(Georg KEMETITSCH u. Maria KOWATSCH)
11.03.1804 * Podosredek 9, Pf.
Kolovrat
13.04.1870 + Markt Möttnik 45
2. žena:
26.06.1872 Möttnik
Lucia AUBEL
( - u. Helena AUBEL)
10.12.1849 * Markt Möttnik 25
28.12.1930 + Motnik 9
Joseph WERWAR
(Johann WERWAR u. Gertraud KMETISCH)
03.03.1835 * Markt Möttnik 45
17.01.1915 + Motnik 55
1. žena:
07.05.1856 Möttnik
Josepha SAJOWITZ
(Simon SAJOWITZ u. Appolo-nia
KOSCHIEL)
23.03.1832 * Markt Möttnik 15
07.12.1870 + Markt Möttnig 45
2. žena:
23.03.1871 Mötnik
Maria BERVAR
(Lukas BERVAR u. Gertraud KAJBIZH)
13.12.1848 * Markt Mötnik 7
11.07.1914 + Motnik 55
Hčerki:
Maria ad Nives
03.08.1837 * Markt Möttnik 45
Gemahl:
27.05.1872 Möttnik
Barthelomæ GORIZHAN
Potomci imajo priimke:
Goričan v Zagorju : Pikelj
.
Goričan v Špitaliču in Kranju:
Goričan, Belšak, Primc, Vencelj
Aloisia
22.05.1880 * Markt Möttnik 9
17.03.1960 + Jesenice, Gosposvetska 9
Potomci imajo priimke:
Kariž
Gabriel BERVAR
(Johann BERVAR u. Lucia AUBEL)
24.03.1873 * Markt Möttnik 45
24.12.1944 + Motnik 9
žena:
08.02.1903 Šentgotard
Francisca KOŽELJ
(Barthol KOŽELJ u. Anna GROHAR)
20.09.1876 * Pod zidom 7, Pf. St.Gotthard
28.03.1920 + Motnik 10
Leopold BERVAR
(Gabrijel BERVAR in Frančiška KOŽELJ)
13.11.1910 * Motnik 9
1944 + Šmartno ob Paki
žena:
10.02.1934 Šmartno ob Paki
Jožefa GOLOB
Potomci imajo priimke:
BERVAR, Pavlin, Halilović
Franz BERVAR
(Josef BERVAR u. Josefa SAJOVIZ)
30.09.1857 * St. Oswald 70
1932 + Penzberg, Bayern
žena:
Georgine PISKER
1864 *
1951 + Penzberg, Bayern
Potomci živijo ne Bavarskem
v Alzaciji in ZDA
Samo v Alzaciji še imajo priimek BERVAR
Josef BERVAR
(Josef BERVAR u. Maria BERVAR)
26.03.1883 * Markt Möttnig 55
17.10.1968 + Maribor
žena:
21.10.1912 Vipava
Franziska SILVESTER
(Franz SILVESTER u. Berta COTIČ)
03.10.1884 * Vipava 24
14.07.1978 + Maribor
Potomci živijo
v Mariboru in Domžalah,
imajo priimka BERVAR in Kolar
(Andrej, Klemen, Daniela, Jernej)
Gabrielove hčerke:
Neža
Potomci imajo priimek Zupančič
Ana
Potomci imajo priimke:
Štor, živijo v Franciji
Frančiška por. Eniko
1907-2014
(brez potomcev)
Marija
Potomci imajo priimke:
Reberšek
Alojzija
Potomka se piše Lečnik
Sestre:
Getraud(1873-1915)
Potomci: Drolc, Zrinščak
Amalia(1879-1962)
Potomci: Cukjati, Kolčan
Ana(1886-1971)
Potomci: Majhen, Zgonik
28
Motniški Bervarji – Mihaelova veja
Michael WRUAR
(Jakobi WRUAR leg.fil. et Apoloniæ conj.)
22.09.1775 * Ex Podlipoviz 28
01.01.1833 + (Möttnik) Markt 46
žena:
14.09.1804 Möttnik
Hellena KONSHEK
(Primus KONSHEK und Rosal: SAJOVIZ)
11.05.1787 * Moettnik 20
20.12.1853 + Möttnik10
Lucas BRUAR
Primus WERWAR
(Mich. BRUAR u. Hel. KONSKIN)
05.10.1805 * Markt 10
23.01.1874 + Markt Möttnig 7
žena:
16.11.1834 Möttnik
Gertraud KAIBITSCH
(Florian KAIBITSCH u. Gertraud
KOSCHEL)
11.02.1816 * Möttnig 7
26.01.1894 + Motnik 7
(Micha WERWAR u. Hellena KONSCHEG)
30.05.1811 * Markt Möttnig 46
21.02.1873 + Markt Möttnig 42
žena:
14.02.1844 St.Gotthard
Anna ISLAKAR
(Simon ISLAKAR u. Agnes STRUKEL)
09.07.1814 * St.Gotthard 24
30.03.1871 + Markt Möttnig 42
Kaspar WERWAR
(Lukas WERWAR u. Gertraud geborene
KAIBITSCH)
01.01.1839 * Markt Möttnig 46
01.08.1914 + Trnovlje 45, ž. Vojnik
žena:
12.06.1870 Maria Pletrovič
Helena HOJNIK
(Andreas HOJNIK und Helena BESTAR)
13.03.1844 *
27.10.1903 + Trnovlje 45, ž. Vojnik
Franz BERVAR
(Caspar BERVAR u. Helena geb. HOJNIK)
08.11.1880 * Arndorf 1, Pf. Sachsenfeld
06.03.1964 + Trnovlje pri Celju 19
žena:
31.08.1908 Vojnik
Anna ROŠER
(Thomas ROŠER u. Maria geb. LAZNIK)
24.06.1881 * Lipje 42, Pf. St.Jost
22.10.1923 + Trnovlje 45, ž. Vojnik
Sestre:
Luzia (1836-1903)
Elisabeth (1843-1907)
Potomci imajo priimke:
Bračič, Potočnik, Ivanek
Maria (1848-1914) p. Bervar
Francisca (1854-1926)
Potomci imajo priimek Grahek
Sestre:
Maria(1870- ? )
Potomci imajo priimke:
Ahtik, Doler, Flis, Orožen
Antonia (1877- ? )
Potomci imajo priimek Kač.
Potomci imajo priimke:
BERVAR (Jano, Gojko, Goran, Jan)
Pilih
29
Joseph WERWAR
(Michael WERWAR u. Hellena
KONSCHEG)
13.03.1824 * Markt Mötnigg 46
09.02.1862 + Markt Mötnig 2
žena:
03.02.1850 St.Oswald
Johanna WONZHINA
(Leopold WONZHINA u. Maria IVAN)
1830 * Idria
Primus WERWAR
(Micha WERWAR u. Hellena KONSCHEG)
30.05.1811 * Markt Möttnig 46
21.02.1873 + Markt Möttnig 42
žena:
14.02.1844 St.Gotthard
Anna ISLAKAR
(Simon ISLAKAR u. Agnes STRUKEL)
09.07.1814 * St.Gotthard 24
30.03.1871 + Markt Möttnig 42
Elisabeth (1847-1930)
Franz (1849-1927)
Potomci imajo priimke:
Prešern, Puizdar, Kukanja, Tominšek
Potomci imajo priimek BERVAR
Franc, Štefan, Janez
Joseph WERWAR
(Michael WERWAR u. Hellena
KONSCHEG)
13.03.1824 * Markt Mötnigg 46
09.02.1862 + Markt Mötnig 2
žena:
03.02.1850 St.Oswald
Johanna WONZHINA
(Leopold WONZHINA u. Maria IVAN)
1830 * Idria
Johann (1854-1914)
žena:
Aloysia SAJOVIZ
(1856- ? )
Janez (1896-1941)
sinova: Ivan, Peter
Andrej (1897-1965)
Luzia WERWAR
(Lukas WERWAR u. Gertraud
geborene KAIBITSCH)
11.12.1836 * Markt Möttnig 46
26.06.1903 + Motnik 7
1. mož:
09.05.1870 Möttnig
Georg ZENE
(Primus ZENE und Helena
REBERSCHEG)
03.04.1828 * Markt Möttnik 17
07.04.1889 + Motnik 7
30
Maria Magdalena (1856-1902)
p. Bervar
2. mož:
07.10.1901 Motnik
Valentin FLORIJAN
(Georg FLORIJAN v. Boshte und
Maria OSWALD)
05.02.1835 * St:Hyronimie 5, Pf.
Vranz
15.05.1923 + Jeronim 8, ž.
Vransko
Gertrud BERVAR
Carolus BERVAR
( - ? - und Luzia BERVAR)
27.02.1859 * Markt Mötnik 7
31.10.1919 + Ločica 21, ž. Vransko
mož:
10.11.1879 Motnik
Georgius KOPRIUSCHEK
(Gregor KOPRIUSCHEK u. Maria
POSNIZ)
27.03.1857 * Bella 17, Pf. Möttnig
22.03.1927 + Ločica 21, ž. Vransko
Potomci imajo priimke:
BRVAR (živijo v Nemčiji)
KROPIVŠEK: Vidmar, Urbančič,
Jurše
METELN: Sedej
KROPIVŠEK: Brišnik, Cencelj,
Dolinšek,
Potočnik, Avberšek, Štefančič,
Brvar,
Peklič, Papinuti
TOM
GRIL:
Strmšnik: Cestnik
Dobnik
Kovačič: Uran, Zalogar, Rus,
Turk, Žumer
( - ? - und Luzia BERVAR)
04.11.1864 * Markt Mötnik 7
24.03.1956 + Celje, Na okopih 9
1. žena:
24.05.1891 Gornjirad
Josefa MATEKO
(Lukas MATEKO u. Maria geb.
ZIGALA)
16.03.1870 * Markt Oberburg 42
01.03.1923 + Celje, Slomškov trg 9
2. žena:
03.02.1924 Celje
Ana JAGRIČ
(Josef JAGRIČ u. Antonia
SKERBINEK)
14.07.1889 * Kozje 88
12.03.1973 + Celje, Ipavčeva 10
Potomci imajo priimke:
Zupan
Gabršek, Železnik
Fabjančič: Golič, Perne
Jurhar, Tavčar, Levstek
13 otrok
8 vnukov
17 pravnukov
24 prapravnukov
4 praprapravnuki
31
Joseph Werwar (1835-1915), oče Johann
Werwar, mati Gertraud Kmetisch - rodovnik
Motniški Bervarji, Jožefova veja, str 27.
Jožefova druga žena Maria Werwar (18481914), oče Lukas Werwar, mati Gertraud
Kajbizh,
rodovnik
Motniški
Bervarji,
Mihaelova veja, str. 28.
Družina Jožefa in Marije Bervar, sedita na sredini, med njima sedi sin Josip. Zadaj v sredini
stoji Jera Bervar, por. Drolc, skrajno levo sedi Amalija Bervar, por. Cukjati, skrajno desno sedi
Ana Bervar, por. Majhen, slikano na dvorišču za Purgarjevo hišo, pred 1914.
32
Gertraud-Jera Bervar (18731915), por. Drolc, prva od
preživelih hčera Jožefa in
Marije Bervar.
Franc Drolc (1907-1977),
prvorojeni sin Jere in Franca
Drolca.
Jera in mož
(1879-1958),
»Pernatovih«,
Motnikom.
Franc
rojen
Vrhe
Drolc
pri
nad
Misli:
Življenje je iskanje, je potovanje brez razdalje.
Vse teče kakor reka, le spomini obdajajo človeka.
Glasilo Podeželskega društva - Utrip pod lipo domačo, Motnik, predsednica: Ančka Podbevšek
Uredniški odbor: Ančka Podbevšek, Petra Slapnik, Marina Drolc.
Vsi prispevki se objavljajo brez honorarjev.
Glasilo NAŠ UTRIP, OBČASNIK iz MOTNIKA si boste lahko ogledali tudi na internetni strani
www.kamničan.si.
Občasnik je sestavila in oblikovala Marina Drolc.
Sliko na naslovnici posnela Marina Drolc.
Tisk: Studio Dataprint
33