Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 1. september 2016 99. redna seja Vlade RS Vlada sprejela predlog novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Glavno vodilo pri pripravi sprememb je učinkovitejše delovanje policije kot celote, s predlaganimi spremembami pa Vlada hkrati izpolnjuje zaveze iz stavkovnih sporazumov. Cilj predloga zakona je zagotoviti boljšo organiziranost in delovanje policije, tako da se bo lahko učinkovito odzivala na vse varnostne izzive, ter urediti nekatere posebnosti delovnopravnih razmerij, ki omogočajo fleksibilnejšo organizacijo in izvajanje nalog policije. S predlaganimi rešitvami bomo dosegli naslednje cilje: • Večja učinkovitost dela policije, racionalnost, usmerjenost k uporabnikom: uvaja se podobna stopnja pravic za ožje družinske člane policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, kot jih sicer določa tudi Zakon o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo leta 1991; ureja se varnostno preverjanje tudi za izvajalce del za policijo pred sklenitvijo javnega naročila; ustrezneje se ureja varovanje objektov policije ali objektov, ki so posebnega pomena. • Ureditev delovnopravnih razmerij, ki omogočajo nemoteno izvajanje operativnih nalog (opravljanje nalog v posebnih delovnih razmerah), s posebnim poudarkom in skrbjo za zaposlene in upoštevanjem načela enake obravnave in načela sorazmernosti: enak položaj za policiste, ko opravljajo naloge skupaj s posebno policijsko enoto (PPE); pravičnejša ureditev prenehanja delovnega razmerja uslužbencu policije glede na ostale javne uslužbence; ureditev dopusta za ohranjanje psihofizične pripravljenosti, kot je urejeno za pripadnike Slovenske vojske; ustreznejši postopek dodelitve pravne pomoči uslužbencem policije; zagotavljanje varnosti nekdanjim uslužbencem policije, če so ogroženi zaradi opravljanja svojega dela; ustreznejša ureditev dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih. Zasleduje se priporočila zdravstvene stroke v primerih, ko imajo uslužbenci policije težave z duševnim zdravjem, tako da se jim omogoči rehabilitacija na obstoječih delovnih mestih z omejitvijo izvajanja pravice do policijskih pooblastil. Uvaja se upravičeno razlikovanje v višini dodatka, če gre za pripravljenost za delo na domu in pripravljenost za delo na določenem kraju, ki izhaja iz analize učinkov in ugotovljenih pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki jo je 23. 6. 2011 obravnavala vlada. Pri tem zasleduje obveznosti Vlade, ki se je v socialnem dialogu izrecno zavezala, da se dodatek za čas pripravljenosti za delo na določenem drugem kraju iz 71. člena ZODPol poviša. Upoštevanje povečanega obsega v času posebnih obremenitev tudi za določene neuniformirane policiste, ki opravljajo poleg specialne enote in PPE najnevarnejše naloge v policiji. • Predlog prinaša tudi definicijo kariernega policista, ki je pomembna tako za organizacijo kot posameznika, saj ureditev ustreznega kariernega sistema ob sodelovanju sindikatov zagotavlja predvidljivost načrtovanja karierne poti ob doseganju dogovorjenih ciljev (z vsemi mehanizmi morajo biti namreč, tako kot tudi določa kolektivna pogodba za policiste, natančno določene kompetence in merila za karierno pot). Poklic policista je specifičen poklic, zato bo uvedba kariernega sistema omogočila izkoriščanje kadrovskih potencialov znotraj policije, načrtovanje osebnega strokovnega razvoja in napredovanje policista ali kriminalista. Določitev pojma karierni policist je zagotovilo, da se bodo tudi v prihodnosti dosegali delovni rezultati in družbeno pogojena pričakovanja policije na področju zagotavljanja varnosti državljanom. Vir: MNZ Vlada potrdila spremembe ključnega zakona v kulturi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo Na današnji seji je Vlada RS določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Predlagane spremembe prihajajo pred temeljito prenovo kulturnega modela Republike Slovenije. Med spremembami velja še posebej izpostaviti naslednje: • Nacionalni program za kulturo oziroma strategija kulturne politike kot strateški razvojni akt bo veljal za daljše časovno obdobje osmih let, postavil resnično strateške cilje ter realistično ocenil načrtovanje kulturne politike v tem obdobju. Znotraj obdobja, predvidenega za uresničevanje te strategije, se bo za obdobje mandata ministra sprejel akcijski načrt, ki bo določal ukrepe (obseg in vrsto kulturnih dejavnosti), cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Vlada RS bo o izvajanju nacionalnega programa oziroma strategije kulturne politike državnemu zboru poročala za pretekli dve leti in ne več vsako leto. • Ključna sprememba, ki jo prinaša predlog novele se nanaša na izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi, s katero bodo ti upravičeni do primerljivega plačila za enako opravljeno delo, kot ga dobivajo redno zaposleni v javnih zavodih. Obdobje priznavanja pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene v kulturi iz državnega proračuna se podaljša s treh let na pet let. Z zvišanjem starostne meje za pridobitev trajne pravice s 50 na 55 let bo samozaposleni to pravico pridobil brez preverjanja izjemnega kulturnega prispevka samozaposlenega v zadnjem petletnem obdobju, ostal pa bo pogoj, da je imel samozaposleni v preteklosti to pravico priznano v skupnem obdobju 20 let, vključno z morebitno zaposlitvijo v javnem zavodu s področja kulture, kot to velja že sedaj. Uvede se možnost dodeljevanja delovnih štipendij samozaposlenim v kulturi. • Ureja se problematika poklicnega zavarovanja baletnih plesalcev tako, da se določi prispevna stopnja za poklicno zavarovanje v višini 16 odstotkov od osnove, s prehodnim obdobjem do 31. 12. 2016, ko prispevna stopnja znaša 12 odstotkov od osnove. Nedvoumno se opredeli, da gre za dodano dobo iz poklicnega zavarovanja, na podlagi katere zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine. • Predlagane rešitve na področju javnih zavodov se nanašajo na strateške načrte javnih zavodov, evidenco javnih zavodov s področja kulture in usposabljanje članov svetov javnih zavodov: - Z namenom odprave administrativnih ovir bo na podlagi novele zakona kadar je ustanovitelj javnega zavoda država, predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda podalo Ministrstvo za kulturo. Predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda podal le tisti financer, ki ni ustanovitelj javnega zavoda, katerega delež predstavlja največji delež javnih sredstev za izvajanje javne službe oziroma programa javnega zavoda. - Z zakonom se natančneje opredelijo javni zavodi, ki se vpisujejo v evidenco javnih zavodov s področja kulture. - Ker se je na podlagi že izvedenih usposabljanj članov svetov javnih zavodov izkazalo, da vsakoletna usposabljanja niso potrebna, predlog uvaja usposabljanja članov svetov le ob začetku nastopa prvega mandata. • Z namenom skrajšanja postopkov sofinanciranja projektov, izbranih na razpisih EU, predlog uvaja sklepanje neposrednih pogodb, ob upoštevanju nediskriminatorne in enakopravne obravnave. • Na področju zagotavljanja prostorskih pogojev se za izvajanje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki so v javnem interesu, na podlagi izraženega javnega interesa za izvedbo programa ali projekta, ki je v javnem interesu, omogoči državi in lokalnim skupnostim najem nepremičnin. Tako bodo zagotovljene kapacitete in pogoji za kakovostno in raznovrstno kulturno produkcijo ter dostopnost kulturnih dobrin. Vlada RS bo predlog novele poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS. Vir: MK Starejši in trg dela Vlada Republike Slovenije se je seznanila z dokumentom »Starejši in trg dela v Sloveniji«. Vlada RS bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s socialnimi partnerji. Temeljni izhodišči za pripravo dokumenta »Starejši in trg dela v Sloveniji« sta bili naslednji: - zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim številom delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se omenjenih dveh izzivov loteva z več vidikov. Eden izmed teh so aktivnosti, ki potekajo na podlagi »Bele knjige o pokojninah«, ki vključuje nabor možnih prilagoditev pokojninskega sistema. Dokument “Starejši in trg dela v Sloveniji” predstavlja drugi vidik, in sicer vključuje analizo položaja starejših v povezavi s trgom dela in nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Dokument »Starejši in trg dela v Sloveniji« poleg uvodnega opisa pričakovanih demografskih gibanj in njihovega vpliva na delež delovno sposobnega prebivalstva ter socialnega položaja starejših prebivalcev vsebuje analizo situacije starejših na trgu dela. Osrednji del v nadaljevanju dokumenta na podlagi analize stanja vključuje nabor možnih ukrepov, ki so vsebinsko razdeljeni na naslednja področja, ki bistveno vplivajo na stopnjo delovne aktivnosti starejših: - zagotavljanje zdravega delovnega okolja, - izobraževanje in vseživljenjsko učenje, - sistemske ovire, ki starejših ne spodbujajo v zadostni meri k daljšemu ostajanju na trgu dela, - ukrepi aktivne politike zaposlovanja in drugi ukrepi na trgu dela, - ukrepi za večjo vključenost težje zaposljivih in prejemnikov denarne socialne pomoči, - delovanje institucij, ki starejšim nudijo podporo z namenom ohranitve zaposlitve ali pri vključevanju na trg dela, ter - ozaveščenost in informiranost javnosti. Omenjeni nabor možnih ukrepov na trgu dela v tej fazi predstavlja podlago za razpravo s socialnimi partnerji in zainteresirano javnostjo o potrebnih ukrepih, ki bodo v prihodnje lahko pomembno vplivali na stopnjo delovne aktivnosti starejših in s tem v določenem delu odgovorili tudi na izzive, ki jih postavljajo spremenjene demografske razmere. Vir: MDDSZ Nova Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov Veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov se izteče 8. septembra 2016. Zato je Vlada RS danes na redni seji izdala novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba začne veljati 9. septembra 2016 in velja dva meseca. Ta uredba določa mehanizem oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje teh naftnih derivatov in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. Predpisana je metodologija oblikovanja cen za 95- oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (Vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/€. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14dnevnih povprečij, kar je po izsledkih opravljenih študij najoptimalnejši časovni okvir za oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji. Marži distributerjev se ne spreminjata. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se po metodologiji oblikujejo že od leta 2000. Distributerji naftnih derivatov so že večkrat dali pobudo za liberalizacijo cen. Prvi korak je liberalizacija cen za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra lahkega kurilnega olja. Ukrep določitve cen ostaja v veljavi za 95- oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo (dizel), ki sta vključena v predlog uredbe. Vir: MGRT Vlada seznanjena s podatki o dolgu v letu 2015 Vlada je danes sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom za leto 2015 in ga posredovala v seznanitev DZ. Dolg državnega proračuna, ki predstavlja največji del javnega dolga, je 31. decembra 2015 znašal 27,279 milijarde evrov oz. 70,8 odstotka BDP. Država se je skladno s programom financiranja za leto 2015 zadolžila z izdajo dolgoročnih obveznic v evrih, z izdajo tri-, šest-, dvanajst- in osemnajstmesečnih zakladnih menic ter posojil v skupni višini 3.575.629.034,96 evra. Dolg državnega proračuna je 31. decembra 2015 znašal 27,279 milijarde evrov oz. 70,8 odstotka BDP in se je od 1. januarja 2015 do konca leta povečal za 1,3 milijarde evrov. Dolg pravnih oseb javnega sektorja, opredeljenih v 87. členu zakona o javnih financah, je 31. decembra 2015 znašal 6,904 milijarde evrov, kar predstavlja 17,91 odstotka BDP. Njihov dolg se je v primerjavi s preteklim letom znižal za 523,7 milijona evrov, glavni razlog za to pa je višje razdolževanje v primerjavi z novim zadolževanjem. Brez zadolževanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je že v letih 2013 in 2014 možno govoriti o padcu dolga preostalih pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah, kar je v bistvenem delu posledica slabših razmer na finančnem trgu oz. manjše sposobnosti kreditiranja domačih bank, predvsem večjih investicij teh pravnih oseb. Večji del dolga predstavlja dolgoročni dolg, in sicer 96,85 odstotka. Kratkoročna zadolženost se je v letu 2015 v primerjavi z letom prej povečala za 1,3 odstotne točke. Razlog za to tiči v kratkoročni premostitveni zadolžitvi Holdinga Slovenske elektrarne, ki naj bi jo v letu 2016 nadomestila nova dolgoročna zadolžitev. V skupni višini izdanih jamstev ima še vedno pomemben delež Slovenski podjetniški sklad, ki je v letu 2015 povečal izdana jamstev v primerjavi z letom 2014. Notranji dolg v letu 2015, tako kot v preteklih letih, presega tuji dolg in v celotnem dolgu pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah predstavlja 57,71 odstotka. V letu 2015 je bilo izdanih za 295 milijonov evrov državnih poroštev, medtem ko se jih je unovčilo za sedem milijonov evrov. Največji delež izdanih poroštev se nanaša na poroštva, izdana za obveznosti Družbe za avtoceste v RS (Dars), saj je bil v aprilu 2015 sprejet zakon o poroštvu RS za obveznosti Darsa (ZPKROD), na podlagi katerega lahko država za upravljalca avtocest izdaja poroštva, in sicer za namen refinanciranja obstoječega dolga. Največji delež unovčitev v lanskem letu 2015 pa se nanaša na izpolnitev poroštvene obveznosti RS za obveznosti Mariborske livarne Maribor. Lani je država 45 milijonov evrov prejela nazaj v proračun, in sicer iz naslova terjatev iz unovčenih poroštev, največ iz naslova terjatev iz unovčenega poroštva za Factor banko in Probanko. V letu 2015 se je stanje državnih poroštev in jamstev občutno znižalo, in sicer za 1,217 milijarde evrov, iz 8,276 milijarde evrov na dan 31. decembra 2014 na 7,059 milijarde evrov na dan 31. december 2015. Stanje državnih poroštev in jamstev tako konec leta 2015 v deležu BDP predstavlja 18,3 odstotka, od tega predstavlja 11,7 odstotka BDP stanje nekriznih poroštev in 6,6 odstotka BDP stanje poroštev in jamstev, izdanih za omejevanje učinkov finančne krize. Na znižanje je vplivalo predvsem odplačilo prve serije obveznic s strani DUTB, odplačilo obveznosti še preostalih dveh bank iz naslova obveznic, ki so imele poroštvo po ZJF-D, pa tudi redna oz. predčasna odplačila obveznosti SID banke, Darsa, SDH, SŽ idr. Konsolidirani dolg sektorja država v letu 2015 znaša 83,2 odstotka BDP. Dolg državnega proračuna predstavlja največji del dolga v podsektorju centralne države (86,7 odstotka) in s tem tudi v konsolidiranem dolgu celotnega sektorja države (85,1 odstotka). Zadolženost lokalne ravni države ostaja pri ravni dveh odstotkov BDP, dolg podsektorja skladov socialnega zavarovanja pa predstavlja finančni leasing ZZZS. Vir: MF Vlada o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske politike 2014–2020 Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Uresničevanje aktivnosti na področju ukrepov za izboljšavo sistema poteka v skladu s pričakovanji. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je na podlagi Izvedbenega načrta Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 in predlogov ministrstev v marcu 2016 pripravila sveženj ukrepov za učinkovitejše izvajanje kohezijske politike na področjih, kjer je mogoče doseči dodatne izboljšave. Gre za ukrepe na področju procesov načrtovanja, usklajevanja med izvajanjem kohezijske politike in nacionalnih politik v smislu izvrševanja proračuna in financiranja iz javnih virov, informacijskega sistema in splošne optimizacije administrativnih postopkov. S predlogi ukrepov za dodatne izboljšave se je vlada seznanila marca v okviru Poročila o stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 na dan 31. januar 2016, prvo informacijo o realizaciji ukrepov pa je SVRK podala vladi v začetku maja letos. V tokratni informaciji je prikazano stanje na področju izvajanja dodatnih ukrepov in nadgradnja aktivnosti, ki so že bile izvedene oz. se izvajajo, na dan 30. junij 2016. Večina predvidenih aktivnosti zahteva sistematičen pristop, zato so bili roki za njihovo realizacijo že prvotno postavljeni v drugo polovico leta 2016. Uresničevanje aktivnosti poteka v skladu s pričakovanji, zato bodo predvideni ukrepi izboljšav sistema izvajanja izvedeni v predvidenih rokih. Vir: SVRK Vlada izdala novelo Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji 2014–2020 Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta. Objavila jo bo v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki jo je vlada izdala aprila 2015, podrobneje ureja del izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, ki je sicer utemeljen na neposrednem izvajanju predpisov EU. Uredba se spreminja v delu, ki se nanaša na celostne teritorialne naložbe. V izogib morebitnim nejasnostim, se s spremembo natančneje določa, da združenje mestnih občin v mehanizmu celostnih teritorialnih naložb svoje naloge opravlja kot posredniški organ. Združenje mestnih občin mora tako izkazati svojo zmožnost za zakonito in učinkovito opravljanje nalog, ki so mu zaupane kot posredniškemu organu, in kot tak predhodno uspešno prestati tudi postopek imenovanja organov. Vir: SVRK Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020 Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, ki navaja presek stanja od januarja 2014 do konca junija 2016 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta. Poročilo bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo med drugim predstavlja aktivnosti, izvedene v obdobju januar 2014–junij 2016 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014– 2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta, v okviru katere je Slovenija do leta 2023 upravičena do dobrih treh milijard evrov. V obdobju, ki ga obravnava poročilo, je bilo potrjenih za dobrih 570 milijonov evrov projektov oziroma 19 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). O tega je bilo za nekaj manj kot 370 milijonov evrov oziroma 12 odstotkov podpisanih pogodb, iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih več kot 20 milijonov evrov, kar predstavlja 0,7 odstotka razpoložljivih sredstev. Povračila iz evropskega proračuna še niso bila realizirana. Zahtevke za odobrene projekte pa za zdaj zalaga slovenski proračun iz 90 milijonov evrov avansa, ki ga je Slovenija (tako kot tudi druge države članice) prejela s strani Evropske komisije ob odobritvi operativnega programa za obdobje 2014–2020. Ko bo država zaključila z akreditacijo sistema izvajanja – predvidoma jeseni letos, bodo v Bruselj posredovani prvi zahtevki za povračilo sredstev, v naslednjem koraku pa bo slovenski proračun realiziral prve prilive iz blagajne EU iz naslova evropske kohezijske politike. Trenutni, najaktualnejši podatki do konca avgusta 2016 v primerjavi z junijskimi, kažejo napredek. Doslej je bilo skupno izdanih 99 odločitev o podpori v skupni vrednosti 647 milijonov evrov oziroma 21 odstotkov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del). Vir: SVRK Vlada pošilja predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v tretjo obravnavo poslancem Državnega zbora Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic za tretjo obravnavo in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlog zakona določa, da se bodo v slovenski pravni red prenesle določbe Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Vir: MGRT Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) Vlada RS je danes na redni seji je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije (DS) je podal mnenje k predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kjer poudarja, da predloga Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti ne podpira. Državni svetniki navajajo, da zaradi predlaganega koncepta ureditve pogrebne dejavnosti, po katerem se pogrebna dejavnost, z izjemo zagotavljanja 24-urne dežurne službe, prepušča trgu, predloga zakona ni podprl že v okviru zakonodajnega postopka sprejemanja predloga zakona. Pri tem se sklicuje na 140. člen Ustave in s tem povezani Zakon o lokalni samoupravi, ki v 21. členu med lokalne javne zadeve, ki jih občine urejajo samostojno, uvršča urejanje in skrb za lokalne javne službe in posebej tudi organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti. DS opozarja, da pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč, ostaja v pristojnosti občin, medtem ko se pogrebna dejavnost, razen zagotavljanja 24-urne dežurne službe, prepušča prostemu trgu, čeprav gre za izvirno občinsko nalogo in za zagotavljanje in izvajanje storitev, ki so v javnem interesu. Vlada Republike Slovenije pa se s temi navedbami ne strinja, saj je predlog zakona pripravljen v skladu z izhodišči, ki jih je sprejela in sicer, da bo pokopališka dejavnost tudi v prihodnje občinska javna služba, pogrebna dejavnost pa bo gospodarska dejavnost, razen zagotavljanja 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, saj tega dela pogrebne dejavnosti trg ne more ustrezno zagotavljati. Pri pripravi predloga zakona se je upoštevalo tudi dejansko stanje v RS in evropske smernice. Iz revizijskega poročila Računskega sodišča »Zagotavljanje izvajanja in nadzora nad pokopališko in pogrebno dejavnostjo ter urejanjem pokopališč«, izdano 25. novembra 2014. Iz poročila je razvidno, da je v obdobju od leta 2009 do 2012 le 55 občin imelo v svojih odlokih opredeljeno pokopališko in pogrebno dejavnost kot obvezno gospodarsko javno službo in samo 57 občin opredeljeno urejanje pokopališč kot obvezno gospodarsko javno službo. Predlagatelj je sledil priporočilom Računskega sodišča tudi pri ureditvi pogrebne dejavnosti, saj se razen izvajanja 24-urne dežurne službe, ki ostaja občinska gospodarska javna služba (zaradi zagotavljanja človekovih ustavnih pravic, predvsem dostojanstva in pietete do pokojnih se morata služba opravljati nemoteno), pogrebna dejavnost izvaja na trgu. Izvajalec je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. Pokopališka dejavnost ostaja javna služba in obsega upravljanje ter urejanje pokopališč. Zagotavlja ju občina, ki pa lahko za izvajanje določenih upravljavskih nalog pooblasti tudi koncesionarja. Prav tako se Vlada RS ne strinja z mnenjem DS, da pogrebne dejavnosti, zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu, saj je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. V predlogu zakona se pri pogrebni dejavnosti namreč sledi svobodni gospodarski pobudi po vzoru drugih držav in te države jasno izkazujejo, da je mogoče javni interes (pieteto, zdravstvene in sanitarno-higienskih razloge) kot civilizacijski dosežek pri pogrebni dejavnosti varovati tudi na prostem trgu. To izkazujejo tudi pogrebna podjetja, ki v Sloveniji že več kot 20 let izvajajo storitve pogrebne dejavnosti na trgu. Zaradi vsega navedenega Vlada RS ocenjuje, da je predlog zakona dober in uravnotežen, da jasno razmejuje tržni del od javnega, da na vseh ključnih področjih varuje javni interes, določa enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti. Prav tako določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona in skladnostjo lokalnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, zato predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme. Vir: MGRT Vlada potrdila spremembe Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti Vlada Republike Slovenije sprejema Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S spremembami uredbe Vlada RS na področju pridobivanja in najemanja stavb izpolnjuje dane zaveze iz odgovora, ki ga je posredovala na uradni opomin Evropske komisije iz leta 2014 zaradi nenotifikacije državnih predpisov za prenos direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti v pravni red Republike Slovenije. Spremembe in dopolnitve uredbe tako za ministrstva, organe v njihovi sestavi, upravne enote in vladne službe, torej za organe državne uprave, uvajajo pravilo, da se mora ob pridobivanju z nakupom in novem najemanju stavb za njihove potrebe zagotavljati energetska učinkovitost, kot jo določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju, to je uredba iz Energetskega zakona. Uredba je dopolnjena z dvema novima določbama, ki zahtevata, da se za delovanje organov državne uprave pod pogojem, da je to v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco, lahko z nakupom pridobivajo oziroma najemajo samo stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju. Vir: MJU Vlada potrdila spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih se zaradi spremenjenega Zakona o državni upravi spreminjata člena, ki urejata število in vrste direktoratov v ministrstvih. Pristojnosti za področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij se tako prenaša z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Ministrstvo za javno upravo. Ta prenos bo omogočal pospeševanje digitalnega razvoja na vseh področjih. Področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij je bilo do zdaj umeščeno v delovno področje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in sicer v okviru zaključene enote - Direktorata za informacijsko družbo. Zaradi prenosa delovnega področja, bo Direktorat za informacijsko družbo po uveljavitvi uredbe deloval v okviru Ministrstva za javno upravo, njegovo delovanje pa bo ločeno od delovanja Direktorata za informatiko, ki bo še vedno zadolžen le za delovanje in optimizacijo državne informatike. Zaradi umeščenosti obeh področij pod okrilje enotnega resorja se pričakujejo nekateri pozitivni učinki zaradi možnosti optimizacije in sinhronizacije. Učinkovito upravljanje informatike mora biti nujno centralizirano, saj je le tako mogoče izkoriščati sodobne infrastrukturne rešitve, pri katerih se vedno bolj souporabljajo spominske, procesorske in komunikacijske kapacitete. V tej smeri so napisane tudi vse, v zadnjem času sprejete strategije (Strategija razvoja javne uprave 2015 – 2020, Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, Strategija kibernetske varnosti). Vir: MJU Vlada sprejela Tretje vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 – Ničelna toleranca do korupcije Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Tretje vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 20152016 – Ničelna toleranca do korupcije, ki ga je Ministrstvo za javno upravo (MJU) pripravilo na osnovi poročil posameznih ministrstev (prvo poročilo je bilo sprejeto avgusta 2015, drugo pa februarja 2016), obsega pa izvedbo aktivnosti in ukrepov za preprečevanje korupcije in krepitev integritete v javni upravi v obdobju od januarja do junija 2016. Iz poročila izhaja, da: - je v letu 2016 Policija prioritetno nadaljevala z delom na področju gospodarske kriminalitete, v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2016 je bilo zaznanih devet novih sumov kaznivih dejanj, katerih zaznana premoženjska škoda znaša 36,4 mio evrov, zaključenih pa je bilo 31 zadev povezanih s kaznivimi dejanji na tem področju, potekale so tudi finančne preiskave. Kot storilci kaznivih dejanj so osumljene predvsem odgovorne osebe bank zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Skupna ugotovljena premoženjska škoda od leta 2013 do zdaj zaznanih sumov znaša 1.073 mio evrov. Konec junija 2016 je Policija preiskovala še 75 sumov, katerih zaznana premoženjska škoda znaša 518,1 mio evrov. - se bo obravnava »volilnega paketa« , kamor sodijo spremembe in dopolnitve Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o državnem svetu, Zakona o vladi Republike Slovenije, Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o volitvah predsednika republike, kot predvideno, nadaljevala v oktobru 2016. Glede na predlagano ureditev v navedenih predpisih ne bi mogli opravljati javnih funkcij pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. - so bili po zaključku dela medresorske delovne skupine za oblikovanje osnutka novele ZIntPK v aprilu oblikovani glavni cilji novele zakona. Na podlagi novele Zakona o državni upravi se izvaja prenos pristojnosti na tem področju na Ministrstvo za pravosodje, ki bo predlog novele jeseni posredovalo v javno razpravo. - OMEJEVANJE KORUPCIJSKIH TVEGANJ V JAVNI UPRAVI: Upravna akademija MJU je izvedla veliko usposabljanj v javnem sektorju na področju integritete in preprečevanja korupcije, prav tako tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je posebno pozornost namenila tudi usposabljanjem s področja boja proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Sklop predavanj na temo etike in integritete MJU načrtuje in pripravlja v okviru operacije v novi finančni perspektivi EU, z začetkom predvidoma v drugi polovici leta 2016. - s 1. aprilom se je začel uporabljati ZJN-3, s čimer je zagotovljena pravočasna implementacija novih direktiv v nacionalno zakonodajo, MJU pa je izvedlo brezplačne predstavitve zakona po več lokacijah v Sloveniji, za javne uslužbence, ki delajo na področju javnih naročil. - Vlada Republike Slovenije je v aprilu sprejela novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki med drugim določa tudi večjo stopnjo transparentnosti v zvezi z javnimi razpisi, in sicer preko minimalnih vsebin, ki jih mora vsak organ, ki razpisuje programe ali dodeljuje sredstva na podlagi javnih razpisov ali drugih oblik sofinanciranj iz proračuna, moral objaviti na spletu. - Podatke o e-računih Uprava za javna plačila Republike Slovenije nudi za potrebe spletne aplikacije finančnih transakcij javnega sektorja. V juniju je namreč KPK uvedla prenovljeno aplikacijo za celosten prikaz porabe transakcij javnega sektorja (Erar), med drugim, kot novost omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja in prejeta darila ter prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Podatki o e-računih se povezujejo tudi s transakcijami, kjer je to mogoče. Nova aplikacija nudi tudi prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. - OMEJEVANJE KORUPCIJSKIH TVEGANJ V PRAVOSODJU: Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu je sprejela Komentar Kodeksa sodniške etike, kjer je vsako načelo iz Kodeksa sodniške etike pojmovno razdelano, podane pa so tudi splošne smernice za sodnikovo vedenje. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč, Generalni državni tožilec je sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti državnih tožilstev, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa je v sodelovanju s KPK na podlagi analize odgovorov ankete o moralno-etičnih dilemah državnih tožilcev, ki je zajela vsa okrožna državna tožilstva, oblikovalo Smernice o moralno-etičnem ravnanju državnega tožilca izven službe in Smernice o ravnanju osebe, ki zapusti državnotožilsko funkcijo. Komisija za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu je sprejela Priporočila glede nasprotja interesov za državne tožilce v zvezi z ravnanji zunaj državnega tožilstva in za primere, ko državni tožilci odidejo v zasebni sektor. Vir: MJU Vlada o poročilu Ministrstva za javno upravo glede Pospešitve in zaključka postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 9. 1. 2014 za "Pospešitev in zaključek postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa številka 49900-1/2015/4 z dne 18. 3. 2015, v času od 1.1. 2016 do 30. 6. 2016. Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 9. 1. 2014 pozvala takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopni organ v vseh primerih odločanja o rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po zakonu o denacionalizaciji (ZDEN), odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm Zakona o splošnem upravnem postopku. Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti tega sklada. Vlada je s sklepom 18. 3. 2015 podaljšala obdobje poročanja o odločanju drugostopenjskih organov (MKGP, MOP, MGRT) zoper odločbe upravnih enot po ZDEN ter aktivnostih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na šest mesecev, zato vladno gradivo zajema prvo polovico leta 2016. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij upravnih enot, ministrstev ter podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o dogajanju na področju denacionalizacijske materije v času od 1.1. 2016 do 30.6. 2016 pripravilo šesto poročilo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade. Vir: MJU Odgovor vlade v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin Vlada Republike Slovenije je sprejela Odgovor Vlade Republike Slovenije Državnemu svetu Republike Slovenije k mnenju o odgovoru Ministrstva za javno upravo v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin. Državni svet Republike Slovenije je 6. 7. 2016 ob obravnavi točke dnevnega reda »Odgovor Ministrstva za javno upravo Državnemu svetu na vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin« sprejel mnenje k Odgovoru Ministrstva za javno upravo Državnemu svetu Republike Slovenije na vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin. Državni svet ugotavlja, da je razumevanje učinkov ukrepov za zmanjševanje stroškov za delovanje občin med Vlado Republike Slovenije in združenji občin diametralno nasprotno. Vlada o tem meni, da gre predvsem za različne ocene o višini prihrankov v občinskih proračunih, do česar je vsekakor prišlo, saj je bila sprejeta vrsta sprememb zakonov in podzakonskih aktov, obe strani pa se strinjata z ugotovitvijo, da učinki niso linearni v vseh občinah, temveč se razlikujejo. Vlada in ministrstva ob vsaki spremembi predpisa pripravijo oceno finančnih učinkov spremembe predpisa in to tudi objavijo. Stališče združenj, da prihrankov skoraj ni, je vladi znano, pri čemer pa opozarja, da je takšno stališče paradoksalno, saj so pretežni del predlogov sprememb predpisov predlagala prav združenja občin. Državni svetniki poudarjajo, da ima vlada neustrezen odnos do združenj občin, saj si ta že dalj časa prizadevajo za srečanje s predsednikom vlade. Trditev ne drži, saj se je predsednik vlade s predstavniki združenj sestal novembra 2014 in na podlagi njihove pobude oblikoval posebno koordinacijsko skupino za dialog med vlado in združenji. Dialog med predstavniki združenj in najvišjimi predstavniki države je stalen. Gre za široko zastavljene aktivnosti in ne za naključno ali enkratno dejanje enega ali več ministrstev, gre za trajno sistematično aktivnost celotne vlade. Mnenje Državnega sveta se v delu nanaša na pridobivanje podatkov, ki odražajo finančno stanje občin in financiranje velikih infrastrukturnih projektov. Vlada poudarja, da je sistem financiranja občin urejen v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne samouprave, ki uveljavljata načela lokalne samouprave na področju financiranja. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) ureja za vse občine enak sistem financiranja s ciljem, da se občanom zagotovi enakopravne možnosti za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov v občinah in hkrati zagotovi sorazmernost nalog občin z viri financiranja ter večjo finančno avtonomijo občin pri pridobivanju sredstev in pri njihovi porabi. Mnenje Državnega sveta se v delu nanaša tudi na sistem financiranja občin v celoti, na primerni obseg sredstev in na dogovor o povprečnini za posamezno leto. Vlada vztraja, da je sistem financiranja občin ustrezen, da pa je potreben posameznih popravkov, ki jih bo vlada predlagala v prihodnje. V postopek določanja višine povprečnine za posamezno proračunsko leto je vgrajen dogovor med reprezentativnimi združenji občin in vlado, ki ga mora vlada skleniti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor. Državni svetniki tudi opozarjajo na stališče združenj občin o nujnosti, da vlada zagotovi dodatna sredstva za izvajanje nalog občin zaradi povišanja izdatkov za ta namen (subvencija najemnin zaradi odločbe Ustavnega sodišča maja 2016.). Vlada oziroma Ministrstvo za finance bo za dogovor o povprečnini za leti 2017 in 2018 pripravilo izhodišča za določitev novega zneska povprečnine, pri tem bo upoštevalo dodatne finančne obremenitve občin, ki so nastale v letu 2016 in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Glede subvencij za najemnine v profitnih stanovanjih dodatno pojasnjujemo, da Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja spremembe stanovanjskega zakona. Zakon bo sistemsko uredil zadevo, k novi vsebinski rešitvi pa bodo povabljena tudi združenja občin. Vir: MJU Vlada določila besedilo Predloga Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017 Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017 ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje. Vsebino in postopek sprejemanja načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem urejata Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) in Uredba. Navedena predpisa urejata vsebino načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem in vsebino načrtov ravnanja s premičnim premoženjem, pri čemer je vsebina načrtov različna, postopek priprave in sprejemanja teh načrtov pa je za obe vrsti stvarnega premoženja enak. Načrti ravnanja z nepremičnim premoženje države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade ZSPDSLS določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Skladno z ZSPDSLS se načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem države predloži v sprejetje državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna. Načrti ravnanja s premičnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade ZSPDSLS določa, da je načrt ravnanja s premičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR in načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem se tako kot načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem predloži v sprejetje državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna, kar določa šesti odstavek 13. člena ZSPDSLS. Enako kot glede načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem vlada predlaga, da državni zbor ob sprejetju državnega proračuna sprejme odlok za leto 2017. Na podlagi predlogov upravljavcev nepremičnega premoženja naj bi prihodki od prodaje nepremičnega premoženja v letu 2017 znašali 65.036.668 EUR. Po drugi strani bi za nakupe nepremičnega premoženja skupaj potrebovali 36.813.998 EUR. Upoštevaje načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrt ravnanja s premičnim premoženjem v letu 2017 načrtujemo 74.665.668 EUR prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, po drugi strani pa v enakem obdobju načrtujemo nakupe premoženja v višini 138.921.398 EUR. V navedene načrte niso zajeti načrti ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrti ravnanja s premičnim premoženjem za druge državne organe. Načrti za druge državne organe so pripravljeni posebej. Te načrte in ustrezne odloke, ki so jih pripravili navedeni državni organi sami, vlada pošlje v sprejetje državnemu zboru skupaj z načrti ravnanja s stvarnim premoženjem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade. Za skladnost navedenih finančnih posledic z državnim proračunom so odgovorni posamezni proračunski uporabniki oziroma ministrstva in vladne službe. Vir: MJU Vlada o Odlokih o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018 Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi Odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018, in sicer: - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno volilno komisijo za leto 2017; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2017; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko sodišče Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni zbor Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni svet Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Komisijo za preprečevanje korupcije za leto 2018 ter jih pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje. Načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe ureja ZSPDSLS, pri čemer je vsebina načrtov za druge državne organe enaka kot vsebina načrtov ravnanj s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem tako zajema načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, načrt ravnanja s premičnim premoženjem države pa zajema načrt pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države. Upoštevaje na novo predložene načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države ob pripravi državnega proračuna za leto 2017 načrtujejo drugi državni organi v letu 2017 za nakupe premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 100.000 EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 289.263 EUR EUR. Upoštevaje načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države predložene ob pripravi državnega proračuna za leto 2018 načrtujejo drugi državni organi v letu 2018 za nakupe premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 290.000 EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 15.000 EUR. Vir: MJU Vlada o Odlokih o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018 Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi Odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018, in sicer: - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno volilno komisijo za leto 2017; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2017; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko sodišče Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni zbor Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni svet Republike Slovenije za leto 2018; - s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Komisijo za preprečevanje korupcije za leto 2018 ter jih pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje. Načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe ureja ZSPDSLS, pri čemer je vsebina načrtov za druge državne organe enaka kot vsebina načrtov ravnanj s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem tako zajema načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, načrt ravnanja s premičnim premoženjem države pa zajema načrt pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države. Upoštevaje na novo predložene načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države ob pripravi državnega proračuna za leto 2017 načrtujejo drugi državni organi v letu 2017 za nakupe premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 100.000 EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 289.263 EUR EUR. Upoštevaje načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države predložene ob pripravi državnega proračuna za leto 2018 načrtujejo drugi državni organi v letu 2018 za nakupe premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 290.000 EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 15.000 EUR. Vir: MJU Vlada o zbirnem kadrovskem načrtu (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2017 in 2018 Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2017 in 2018. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da skladno s svojimi pristojnostmi zagotovijo, da osebe javnega prava, ki sodijo v njihovo pristojnost dodatne zaposlitve realizirajo na tistih delovnih mestih, za katere ocenjujejo, da so nujno potrebne za izvajanje nalog. Ministrstva morajo o realizaciji navedenih zaposlitev in dodeljenih nalogah poročati vladi v roku enega meseca po realizaciji zaposlitev. Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za finance in Generalnemu sekretariatu Vlade RS Vlada RS nalaga, da v roku dveh mesecev po sprejemu tega sklepa pripravita gradivo za imenovanje delovne skupine za pripravo analize organizacijske in kadrovske učinkovitosti ter primerjave med ministrstvi. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da skladno s svojimi pristojnostmi v osebah javnega prava v njihovi pristojnosti, še posebej tistih, ki so posredovala predloge povečanja dovoljenih zaposlitev, da ob upoštevanju ugotovitev izvedene funkcijske analize subjektov javnega sektorja v letu 2015 in ugotovitev kadrovsko organizacijske analize, samostojno ali v sodelovanju z delovno iz prejšnje točke oblikujejo in izvedejo ukrepe za optimizacijo delovanja. O ugotovitvah in dodatnih ukrepih morajo poročati vladi v šestih mesecih po sprejetju ZKN za leti 2017 in 2018. Minister v okviru dovoljenega števila zaposlitev iz ZKN določi dovoljeno število zaposlenih pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost. Minister lahko med letom spreminja dovoljeno število zaposlitev iz ZKN pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost. Predlog ZKN oseb javnega prava po 22. členu ZJU za leti 2017 in 2018 kaže zmanjšanje zaposlitev za 30 v letu 2017 (iz 4.163 na 4.133) in v letu 2018 za 27 (iz 4.163 na 4.136). S ciljem doseganja učinkovite porabe proračunskih sredstev na kadrovskem področju in povečanju produktivnosti, MJU stremi k oblikovanju kadrovske politike, ki bo temeljila na strateškem/učinkovitem načrtovanju zaposlenih, glede na dejanske potrebe po kadrih danes in v prihodnosti, kar pomeni sistematično odločanje o prihodnjih potrebah po kadrih glede na postavljene cilje resorjev. Vir: MJU Vlada o kadrovskih načrtih nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2017 in 2018 Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi kadrovskih načrtov nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2017 in 2018. Vlada Republike Slovenije je na seji 23. 6. 2016 sprejela sklep, s katerim poziva, da kadrovske načrte za leti 2017 in 2018 pripravijo tudi nevladni uporabniki državnega proračuna in jih skupaj z obrazložitvami pošljejo Ministrstvu za javno upravo, ki jih kot sestavni del obrazložitve Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in Predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2018 predloži Vladi Republike Slovenije. Kadrovski načrti morajo biti usklajeni z načrtovanimi sredstvi za plače v predlogih finančnih načrtov proračunskih uporabnikov državnega proračuna. Kadrovski načrti nevladnih uporabnikov državnega proračuna so pripravljeni na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih. Upoštevaje določbe ZJU se sklepa delovna razmerja in upravlja s kadrovskimi viri v skladu s kadrovskim načrtom. Za pripravo kadrovskega načrta se smiselno uporablja tudi Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov. Z njim se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu zaposlenih javnih uslužbencev za obdobje dveh let, predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Dovoljeno število zaposlenih za posamezno leto se določi v skupnem številu, ki obsega vse zaposlene, za katere se sredstva za plače in druge prejemke zagotavljajo iz proračuna. Dovoljeno število zaposlenih vključuje: − število funkcionarjev, − število zaposlenih za nedoločen čas, preračunano na polni delovni čas in − število zaposlenih za določen čas, razen tistih, ki nadomeščajo začasno odsotne − javne uslužbence (in se sredstva za plačo refundirajo), preračunano na polni delovni čas. Med proračunskim obdobjem se kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti z obstoječim številom javnih uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za nove zaposlitve. Vir: MJU Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, ki jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloge 1, 2, 3 in 7 (zahtevki za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v programu učenja slovenskega jezika, za udeležbo v programu seznanjanja s slovensko družbo, kulturo in ustavno ureditvijo, za udeležbo v enotnem programu in za opravljanje brezplačnega prvega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni), ki so sestavni del te uredbe, se spreminjajo zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, ki je začel veljati 21. maja 2016. Na trenutno veljavnih obrazcih je namreč zapisano, da je zahtevek takse prost. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ne ureja takšne oprostitve za omenjene obrazce, zato se omenjene priloge spreminjajo. Vir: MNZ Vlada sprejela predlog stališča k predlogu direktive o modri karti Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visoko usposobljene zaposlitve (direktiva o modri karti). Direktiva o modri karti obstaja že od leta 2009 in je namenjena poenostavitvi sprejema in mobilnosti visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav in njihovih družinskih članov. Njen cilj je bil, da bi EU postala konkurenčnejša pri privabljanju visokokvalificiranih delavcev z vsega sveta, kar bi prispevalo k odpravljanju pomanjkanja delovne sile in strokovnega znanja na trgu dela EU ter krepitvi konkurenčnosti in gospodarske rasti EU. Vendar direktiva iz leta 2009 teh ciljev ni dosegla, saj so se v praksi pokazale pomanjkljivosti, kot so omejevalni pogoji za sprejem in zelo omejena poenostavitev mobilnosti znotraj EU. To je skupaj s številnimi različnimi svežnji vzporednih pravil, pogojev in postopkov za sprejem iste kategorije visoko usposobljenih delavcev, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah EU (t. i. nacionalnih shem), omejilo privlačnost in uporabo modre karte EU. Nov predlog direktive naj bi bil namenjen izboljšanju zmogljivosti EU, da privabi in zadrži visoko usposobljene delavce iz tretjih držav, povečanju njihove mobilnosti in olajšanju menjavanja delovnih mest v različnih državah članicah. Cilj predloga je izboljšati zmogljivost EU za uspešno in hitro odzivanje na obstoječe in nastajajoče potrebe po visoko usposobljenih državljanih tretjih držav in reševati pomanjkanje strokovnega znanja, da se poveča prispevek ekonomskega priseljevanja h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva EU in obravnavanju posledic demografskega staranja. Republika Slovenija pozdravlja nov predlog direktive o modri karti v smislu mobilnosti znotraj EU, saj je to ključnega pomena, da bo mehanizem uporaben. Republika Slovenija prav tako pozdravlja tudi olajšane pogoje za mobilnost družinskih članov imetnikov modre karte. Je pa Republika Slovenija zadržana do določenih elementov predloga, saj ti ne ustrezajo stanju in potrebam na slovenskem trgu dela, zato bo na predlog direktive vložila vsebinski pridržek. Vir: MNZ Vlada sprejela Strategijo kriptografske zaščite podatkov v Republiki Sloveniji Sprejetje strategije politike kriptografije je za Republiko Slovenijo pomembno zaradi več razlogov, njeno uresničevanje pa mora postati trajnostno. Gre za dokument, ki opredeljuje področje kriptografije in priporoča uporabo kriptografskih rešitev. Sedanja zakonodaja v nekaterih primerih sicer zahteva uporabo kriptografskih rešitev, vendar kljub temu še vedno nimamo enotnih stališč, ki bi jih lahko trajnostno upoštevali Pristop do kriptografije, zasnovan v strategiji, temelji na predpostavki, da država na eni strani vzpostavi lastne kriptografske rešitve za namene varovanja tajnih podatkov, na drugi strani pa potrjuje uporabo tujih, oboje pa priporoča tudi za varovanje drugih podatkov. Tako politiko ima večina držav članic zveze NATO in EU. K sprejemu zakonskega okvira za ustrezno uporabo kriptografskih mehanizmov na vseh področjih nas zavezujejo tudi usmeritve združenja OECD in priporočila evropske agencije ENISA. V primeru varovanja ne-tajnih podatkov se podpira uporaba odprtokodnih rešitev. Strategija se osredotoča na kriptografske rešitve in njihovo uporabo v javni upravi, zlasti za varno komuniciranje in hrambo podatkov. Vlada Republike Slovenije je zasnovala Strategijo kriptografske zaščite podatkov v Republiki Sloveniji z opredeljenimi cilji, za dosego katerih so oblikovani okvirni načrti in ukrepi za: • vrednotenje kriptografskih rešitev, • spodbujanje razvoja in uporabe kriptografskih rešitev, • zagotavljanje kriptografskih rešitev, • raziskovanje na področju kriptologije, • usposabljanje uporabnikov kriptografskih rešitev, • zagotavljanje kadrovskih virov: Navedeni cilji so v dokumentu vsebinsko podrobneje opredeljeni s predstavitvijo obstoječega stanja in ciljnega stanja, ključnih nosilcev razvoja in deležnikov, ukrepov za doseganje ciljnega stanja in opredelitvijo tveganj. Odgovorni nosilci in deležniki za izvedbo strategije kriptografske zaščite podatkov oblikujejo skupni akcijski načrt za posamezne cilje v roku enega leta od sprejetja strategije. Vir: UVTP Sprememba Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. Hlapne organske spojine so večinoma topila, ki se uporabljajo med drugim pri tiskanju, čiščenju površin, kemičnem čiščenju tekstila, proizvodnji obutve, usnja, proizvodnji farmacevtskih izdelkov, proizvodnji barv in lakov. Uredba je bila izdana maja 2015. Z njo se je v pravni red RS prenesla EU direktiva o industrijskih emisijah (2010/75/EU) v delu, ki se nanaša na hlapne organske spojine. Predlagane spremembe te uredbe v ničemer ne posegajo v prenos omenjene direktive. Spremembe se nanašajo le na popravke uredbe v napačnih sklicih in na podrobnejša navodila upravnemu organu, glede izdaje upravnega akta v posamezni fazi postopka. Vir: MOP Razpisna dokumentacija za izvedbo javnega razpisa podelitve koncesije za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi Vlada RS je potrdila razpisno dokumentacijo za izvedbo mednarodnega javnega razpisa podelitve koncesije za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ministrstva za okolje in prostor (MOP); za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in za finance so pripravila razpisno dokumentacijo za izvedbo mednarodnega javnega razpisa, za izvedbo katerega sta pristojna MOP in MKGP. MOP bo po potrditvi razpisne dokumentacije objavil javni razpis v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU, razpisna dokumentacija pa bo na voljo na spletni strani MOP. Ministra za okolje ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta aprila 2011 po pooblastilu vlade, na podlagi zaključenega javnega razpisa, podpisala pogodbo o izvajanju javne službe z družbo Koto d. d., Ljubljana, ki izteče aprila 2017, zato je treba izvesti nov postopek izbire na osnovi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Vir: MOP Aneks v zvezi z odvzemanjem naplavin iz reke Soče - lokacija pod Kamnim Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 31. 3. 2011 za odvzem naplavin v letu 2016 iz struge reke Soče – lokacija pod Kamnim, s koncesionarjem Avtoprevozništvo in storitve TGM, Vladimir Jeklin, s. p. Odvzem naplavin iz reke Soče se mora izvajati v skladu s Programom odvzema naplavin reke Soče - lokacija pod Kamnim v letu 2016. Program, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, določa odvzemna mesta na reki Soči, količino naplavin za odvzem, način odvzema naplavin, čas odvzema naplavin, mesta začasnih odlagališč in ostale obveznosti koncesionarja, ki jih mora izpolnjevati pri odvzemu naplavin v letu 2016. Pogodbeni stranki soglašata, da znaša možna količina naplavin za odvzem v letu 2016, po oceni iz programa, 100 m3. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Aneks v zvezi z rabo rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Paradiso Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 21. 1. 2016 s koncesionarjem Marjanom Cvetkovičem s. p., in sicer v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine VC-1/09 za ogrevanje in potrebe kopališča – v Termah Paradiso Marjan Cvetkovič s. p. Z aneksom vlada potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2010 do 2013 ter za leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Skupno nadomestilo za obdobje od 2010 do 2013 znaša 1.582 evrov, za leto 2014 3.658 za leto 2015 pa 5.009 evrov. Nadomestilo za rabo vode se plača v enkratnem znesku, in sicer za vsako obdobje oz leto posebej. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Poročilo o meteorološki dejavnosti v letu 2015 Vlada RS je sprejela Poročilo o meteorološki dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2015. Poročilo o meteorološki dejavnosti za preteklo leto mora, skladno z Zakonom o meteorološki dejavnosti (ZMetD), pripraviti ministrstvo pristojno za meteorologijo, in sicer v sodelovanju z ministrstvi pristojnimi za promet, za kmetijstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. K pripravi poročila se pozove tudi druga ministrstva in vladne službe, visokošolske in raziskovalne ustanove ter zasebnike, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje meteorologije. Glavnino poročila predstavlja pregled delovanja državne meteorološke službe, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Podan je tudi opis vremenskih in podnebnih razmer v Sloveniji v preteklem letu, poseben poudarek pa je namenjen izrednim vremenskim dogodkom, na katere ARSO opozarja in tako omogoča pravočasno in učinkovito ukrepanje pristojnih služb in prebivalcev Slovenije. Dodano je poročilo Uprave RS za zaščito in reševanje o posledicah in intervencijah ob vremensko pogojenih naravnih nesrečah. Opisani so ukrepi, ki jih je izvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za blažitev negativnih podnebnih in vremenskih učinkov na kmetijstvo. V zaključnem delu so priložena kratka poročila o dejavnosti na področju meteorologije drugih javnih ustanov in zasebnikov, ki so se odzvali pozivu za pripravo skupnega poročila o meteorološki dejavnosti na območju Slovenije. Vir: MOP Stališče o predloženih predlogih na 17. zasedanju konference pogodbenic Konvencije CITES Vlada RS je sprejela stališče o Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu EU sprejme o določenih predlogih, predloženih na 17. zasedanju konference pogodbenic (CoP 17) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 24. 9. do 5. 10. 2016 v Johannesburgu v Južni Afriki. Slovenija podpira predlagani sklep in večino predlaganih izhodišč v Prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del tega sklepa. Slovenija še naprej zagovarja enojno (okoljsko) pravno podlago za sprejem sklepa Sveta, saj Slovenija izvaja CITES predvsem kot okoljski sporazum. Slovenija tudi izpostavlja sprejetje Poslovnika za CoP17, ki temelji na določbah predvidenih v Konvenciji ter z upoštevanjem določb poslovnikov, ki veljajo za druge mednarodne konvencije, katerih pogodbenica je tudi EU. Slovenija se zavzema za povečanje preglednosti in odgovornosti v okviru Konvencije ter okrepitvi legitimnosti in celovitosti postopka odločanja, zato še posebej podpira resolucijo, ki stremi k zagotavljanju preglednega sistema, z združevanjem denarne pomoči donatorjev in jo vodi sekretariat CITES za zagotavljanje udeležbe predstavnikov držav v razvoju na zasedanjih Konference pogodbenic (CoP) CITES. Nadalje se zavzema, da predlogi za spremembe dodatkov konvencije temeljijo na najboljših znanstvenih podatkih, ki so na voljo o stanju vrst in vplivu, ki ga trgovina ima ali bi ga lahko imela na te vrste ali njihove posamezne populacije. Slovenija si bo med drugim tudi prizadevala, da se pogodbenice dogovorijo o ukrepih za zmanjšanje krivolova na slone in nosoroge v Afriki ter za zaustavitev nezakonite trgovine z njihovimi deli in izdelki iz njih. Slovenija načeloma ne podpira dvojnega uvrščanja (split listing) pri obravnavanju predlogov za spremembe dodatkov konvencije, razen v primerih kadar je prepričana, da bo takšna uvrstitev najugodnejša rešitev za ohranjanje in/ali izboljšanje stanja teh populacij. Slovenija tudi podpira stališče EU, da so predlogi, povezani z nezakonito trgovino s prosto živečimi vrstami skladni s tremi prednostnimi cilji, opredeljenimi v akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami. Vir: MOP Vlada se je seznanila s stališčem do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med EU in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku Vlada RS se je seznanila s stališčem o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske, 54956-20/2016 in ga podpira. Novi sporazum plovilom Danske, Norveške in Švedske še naprej omogoča vzajemni izključni dostop do voda druge države dlje kot štiri morske milje od temeljnih črt. Zagotavlja hkrati stalni vzajemni dostop obeh držav članic in Norveške do zadevnih voda drugih pogodbenic na območju Skagerraka ter dobre ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribolova na tem območju. Predlog sklepa Sveta sicer ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. Vir: MKGP Vlada se je seznanila s stališčem do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe glede nekaterih ribolovnih možnosti Vlada RS se je seznanila s stališči do predlaganih sprememb o ribolovnih možnosti. Namen predlaganih sprememb je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2016/72, ki določa ribolovne možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Te ribolovne možnosti se v obdobju, v katerem veljajo, običajno večkrat spremenijo. Predlagane spremembe gredo v smer prenosov kvot za posamezne članice in možnosti zbiranja podatkov o staležih, na podlagi katerih bi se izboljšala znanstvena mnenja o teh staležih. Vsi predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja, ki pa slovenskega ribištva ne zadevajo neposredno. Vir: MKGP Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah Vlada RS se je seznanila s stališčem do Predloga sklepa Sveta o podpisu Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 in njegovi začasni uporabi ter ga podpira. Sporazum bo nadgradil obstoječi Mednarodni sporazum pri širitvi mednarodne trgovine z oljčnim oljem in namiznimi oljkami in postavil norme in postopke za trgovanje. Za Slovenijo je nov Mednarodni sporazum pomemben, saj je oljkarstvo močno prisotno v Slovenski Istri, delu Goriških Brd ter Goriškem, kjer na več kot 2000 ha pridelamo letno od 500 do 650 ton oljčnega olja. Panoga je v Sloveniji zadnja leta doživela velik napredek, rezultat tega pa je svetovno dokazana kakovost in prva slovenska zaščitena označba porekla vpisana v register EU. Strategija razvoja oljkarstva je zajeta tudi v Strategiji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, kjer so ključni cilji izboljšati konkurenčnost in kakovost olja, povečati porabo visokokakovostnega oljčnega olja in zagotoviti stabilno infrastrukturo za potrebe razvoja panoge. Mednarodni sporazum pomeni dodano vrednost proizvajalcem oljčnega olja v Sloveniji, saj bo izvoznikom oljčnega olja prinesel lažji dostop do tujih trgov in določil pravila za trgovanje. Sporazum bo omogočil redno sledenje in analizo trga oljčnega olja in namiznih oljk, spremljanje nacionalnih politik (glede proizvodnje, trženja, domače porabe, mednarodne trgovine), spremljanje ekonomskih raziskav na področju oljčnega olja in namiznih oljk ter aktivnosti za standardizacijo oljčnega olja in namiznih oljk v mednarodni trgovini. Vir: MKGP Vlada se je seznanila s predlogom Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 - 11636/16. Cilj predloga uredbe je oblikovanje načrta upravljanja za pridnene staleže in njihov ribolov v Severnem morju. Cilj načrta je zagotovili trajnostno izkoriščanje teh staležev, torej da se izkoriščajo v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa in načelom ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. Glede na to, da bo upravljanje temeljilo na najnovejših znanstvenih informacijah o staležih, mešanem ribolovu ter drugih vidikih ekosistema in okolja, bo večletni načrt prispeval k stabilnosti ribolovnih možnosti. Republika Slovenija podpira sprejem predloga uredbe a jo le ta ne zadeva neposredno, saj slovenski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu Vir: MKGP Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se gospodarski družbi Admiral koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Admiral Casino Mediteran podaljša do 30. 9. 2021. Gospodarska družba Admiral je zaprosila vlado za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Admiral Casino Mediteran. Za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu ima koncesionar sklenjeno koncesijsko pogodbo, ki jo je 29. 10. 2008 z njim sklenil minister, pristojen za finance. Koncesionar za igralni salon je v zahtevi za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu navedel podatke in priložil vso potrebno dokumentacijo, kot to določa Zakon o igrah na srečo. Ministrstvo za finance je prejeto dokumentacijo pregledalo in ob dejstvu, da bo podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu ugodno vplivalo na zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti in dopolnjevanje turistične ponudbe, kot tudi z vidika izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo ter dejavnosti, po prostem preudarku odločila, da se koncesionarju za igralni salon koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Admiral Casino Mediteran podaljša do 30. 9. 2021. Vir: MF Vlada je sprejela mnenje na predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega delovanja RTV Slovenija, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, in ga pošilja v Državni zbor Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko) je Državnemu zboru predložila predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega delovanja RTV Slovenija. V predlogu poslanci priporočajo Vladi Republike Slovenija, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da zagotovi dosledno izvajaje določb zakona o RTV Slovenija, spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike ter da v skladu z evropskimi standardi ustanovi neodvisen medijski svet, ki mora biti nadziran s strani Evropske komisije, da se zagotovi skladnost z evropskimi vrednotami. Vlada podaja naslednje mnenje: Vlada ne more sprejeti predlaganih priporočil, saj bi tovrstna priporočila Vlade pomenila grob poseg v institucionalno in uredniško avtonomijo Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija). Republika Slovenija je skladno z 2. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija. Poleg veljavnih pravnih norm (določbe ZRTVS-1) morajo novinarke in novinarje RTV Slovenija pri svojem delu spoštovati tudi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, ki jih je leta 2000 sprejel Svet RTV Slovenija. Glede na navedeno bi bil poziv Vlade Republike Slovenije vodstvu RTV Slovenije, da zagotovi dosledno izvajanje določb ZRTVS-1, v nasprotju z njeno uredniško in institucionalno avtonomijo. Poleg navedenega pa bi tovrstna praksa pomenila odmik od načela pravne države, saj bi to lahko pomenilo, da je zakone treba spoštovati in izvajati šele na podlagi poziva Vlade oziroma vladnega priporočila. Vir: MK Vlada je odgovorila na mnenje Nacionalnega sveta za kulturo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 in oboje posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru Vlada Republike Slovenije je obravnavala mnenje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) o Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2014–2017 v letu 2015 in se do njega opredelila. Vlada bo s svojim odgovorom seznanila Nacionalni svet za kulturo, mnenje Nacionalnega sveta za kulturo in svoj odgovor nanj pa posreduje v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Mnenje NSK uvodoma izraža zaskrbljenost nad potrditvijo Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014‒2017 v Državnem zboru, saj » /…/ drastično zmanjševanje javnih sredstev za uresničevanje kulturnega programa na preštevilnih področjih ni omogočilo in ne omogoča njegove realizacije.« Ker so odstopanja med načrtovanim javnim sofinanciranjem in dejanskim zelo velika, NSK meni, da bi bila na mestu vsaj revizija NPK. Ministrstvo za kulturo (MK) je 12. 10. 2015 v zvezi s spremembami Resolucije o nacionalnem programu za kulturo pridobilo mnenje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki je spremembe odsvetovala zaradi njihovega obsega. MK je pred tem namreč opravilo podrobnejšo analizo nujnih sprememb, ki bi vodile v finančno uresničljiv dokument. Izsledki so pokazali, da bi morali spremeniti približno polovico besedila. Glede na navedeno se je MK usmerilo na spremembe na področju strateškega razvojnega načrtovanja za celotno področje kulture. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je trenutno v vladnem postopku, predvideva, da bi se resolucija o nacionalnem programu za kulturo sprejemala za obdobje dvanajstih let; na njegovi podlagi pa bi vsak minister za čas svojega mandata pripravil in predlagal vladi v sprejem akcijski načrt, s katerim bi določil ukrepe (obseg in vrsto kulturnih dejavnosti), cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Vir: MK Vlada je izdala odlok o razglasitvi Samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je vlada razglasila, da je ta kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Samostanski kompleks nekdanjega nemškega tevtonskega viteškega reda (križnikov ali križevnikov) zaključuje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeveškega mestnega obzidja nad Novim trgom. Vzporedno s tem je del obzidja vzdolž Emonske ceste tudi nadzidani obrambni zid vzhodnega roba antične Emone. Samostanski sklop je nastajal v dolgotrajnem gradbeno-razvojnem procesu na prostoru svetišča templjarjev od prve polovice 13. stoletja dalje. Ohranjeno je nekaj kamnitih fragmentov te zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, shranjen v Narodni galeriji v Ljubljani. Po potresu leta 1511 so posamezne stavbe samostana dobile renesančne poudarke. Likovno izjemna sta bili nova poznobaročna cerkev in njena oprema, nastala v letih 1714–1716. Poseben značaj in nove vsebine je območje dobilo s preureditvijo v petdesetih letih 20. stoletja, ko so po načrtih Jožeta Plečnika uredili dvorišča, zunanjo lupino šole in prostore poletnega festival, kar je bilo Plečnikovo zadnje večje delo, ki ga je dokončal njegov asistent Anton Bitenc. Vir: MK Vlada se je seznanila s predlogi skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leti 2017 in 2018. Ministrstvo za pravosodje je prejelo Predloge skupnih kadrovskih načrtov Vrhovnega sodišča RS, Vrhovnega državnega tožilstva RS ter Državnega pravobranilstva RS. Vrhovno sodišče RS je v obrazložitvi izpostavilo, da so bila izhodišča za skupni kadrovski načrt za leti 2017 in 2018 vizija slovenskega sodstva 2020, strateške usmeritve sodstva na kadrovskem področju, skupni kadrovski načrt za leto 2016 in statistični podatki o delu sodišč v zadnjih letih, vključno s prvimi 6 meseci leta 2016. Organ Vrhovno sodišče RS Sodni svet RS Višja sodišča Okrožna sodišča Okrajno sodišče v Ljubljani Upravno sodišče RS Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani Delovna sodišča SKUPAJ Predlog SKN 2017 2018 179 179 7 7 511 511 3142 3142 551 551 Zasedenost - Stanje na dan 8. 8. 2016 163 7 391 3125 514 Razmerje Predlog SKN/ trenutna zasedenost 2017 2018 1,10:1 1:1 1,31:1 1,01:1 1,07:1 73 35 73 35 68 34 1,07:1 1,03:1 169 4667 169 4667 160 4462 1,06:1 1,05:1 Državno pravobranilstvo RS v svoji obrazložitvi Predloga SKN navaja, da, upoštevajoč podatke o številu prejetih zadev v obdobju 2010 - 2015, v proračunskem obdobju 2017/2018 pričakuje trend povečanja števila zadev predvsem na področju postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, postopkov izvršbe in zavarovanja, postopkov na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, upravnih sporov v zvezi z Zakonom o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi številka 60642/08, postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in postopkov po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, nepravdnih postopkov, predhodnih postopkov, delovnopravnih in socialnih zadev, postopkov pred SEU, EFTA Sodiščem in drugimi mednarodnimi oz. evropskimi organi, postopkov razlastitev, upravnih postopkov, odškodninskih zahtevkov zoper državo, projekta e-pravosodje ter informatizacije in uvajanja različnih rešitev informacijske tehnologije na sodiščih. Organ Državno pravobranilstvo RS Predlog SKN 2017 2018 177 177 Zasedenost - Stanje na dan 8. 8. 2016 158 Razmerje Predlog SKN/ trenutna zasedenost 2017 2018 1,12:1 Vrhovno državno tožilstvo RS je v svoji obrazložitvi Predloga SKN izpostavilo, da število zaposlenih na vseh okrožnih državnih tožilstvih ostaja na nivoju leta 2015, na Specializiranem državnem tožilstvu RS (v nadaljevanju: SDT RS) in na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pa je število zaposlenih povečano za skupno 7. Navedeno je odraz povečanih potreb po delovnih mestih, delno kot posledica povečane kvantitete del in nalog, pretežno pa kot posledica dodatnih naporov pri zasledovanju višje kvalitete dela teh državnih tožilstev in državnega tožilstva kot celote. Organ Vrhovno državno tožilstvo RS Državnotožilski svet Specializirano državno tožilstvo Okrožna državna tožilstva SKUPAJ Predlog SKN 2017 2018 65 65 Zasedenost - Stanje na dan 8. 8. 2016 51 Razmerje Predlog SKN/ trenutna zasedenost 2017 2018 1,27:1 2 43 2 43 3 59 0,67:1 0,73:1 453 453 406 1,12:1 563 563 519 1,08:1 Vir: MP Vlada zavrnila zahtevo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence Vlada je izdala odločbo glede zahteve prosilca Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika d.d., dopisništvo Maribor, za posredovanje podatkov iz kazenske evidence. Ministrstvo za pravosodje je prejelo vlogo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da prosilec želi podatek iz kazenske evidence o neizbrisanih in izbrisanih sodbah zoper Teodorja Lorenčiča, upoštevajoč priloženi odgovor Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 8. 2016, v katerem mu je le-to predlagalo, da se glede izdanih sodb zoper imenovanega obrne na ministrstvo, ki vodi centralno kazensko evidenco. Prosilec hkrati navaja, da obstaja javni interes glede razkritja podatka o morebitni izbrisani obsodbi, predvsem, ker gre za osebo, ki je že večkrat nastopala za najvišji položaj v mestni politiki, zasedala enega najvišjih položajev v vodstvu Univerze v Mariboru, interna komisija je ugotovila mobing in spolno nadlegovanje sodelavke, kljub temu Teodor Lorenčič še vedno zaseda vodstveni položaj v rektoratu Univerze v Mariboru. Če bi se razkrilo, da je bila ta oseba nekoč že obsojena zaradi kakšnega spolnega delikta, bi to vsekakor bil podatek, za katerega obstaja javni interes. Ministrstvo je ugotovilo, da ni zakonske podlage za posredovanje podatka iz kazenske evidence, pri čemer ne more ne potrditi ne zanikati vpisa oziroma nevpisa v kazensko evidenco za Teodorja Lorenčiča, saj bi se že iz same navedbe, ali v kazenski evidenci obstaja podatek o izrečeni sodbi ali ne, dalo razbrati vsebino zahtevane informacije. Glede na vse navedeno v predmetni zadevi tudi ni moč uporabiti delnega dostopa do zahtevane informacije v skladu s 7. členom ZDIJZ. Navedba prosilca, da je interna komisija Univerze v Mariboru ugotovila mobing in spolno nadlegovanje ne pomeni, da je javnost upravičena tudi do katerega koli/kakršnega koli podatka iz kazenske evidence, saj bi to pomenilo prekomeren poseg v zasebno sfero posameznika. Četudi je v nekem drugem postopku, ki nima narave kazenskega postopka, morebiti ugotovljeno moralno zavržno dejanje posameznika, katerega podatki iz kazenske evidence se zahtevajo, to še ne pomeni, da je javnost upravičena do vseh podatkov/informacij v zvezi s tem posameznikom, ki se kakorkoli nanašajo na njegovo morebitno pravnomočno ugotovljeno kazensko odgovornost, pa čeprav je ta posameznik zaposlen v javnem zavodu. Ob tem ne gre spregledati, da ne obstaja pravna podlaga, v skladu s katero bi bil npr. državni organ zavezan javno objavljati podatke o posameznikih, ki so bili pravnomočno obsojeni npr. le za določena, družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja. Vir: MP Vlada se je seznanila z informacijo o enajsti mednarodni konferenci Strateški forum Bled 11. Strateški forum Bled (BSF) bo potekal 5. in 6. septembra 2016 in bo pod naslovom Varnost prihodnosti (Safeguarding the Future) ponovno ponudil platformo za razpravo o perečih političnih, varnostnih in razvojnih problematikah. Kot gostiteljica zdaj že tradicionalnega foruma, ki vsako leto privabi vodilne politike, gospodarstvenike, akademike in nevladnike iz regije in sveta, se Slovenija kaže kot aktivna članica mednarodne skupnosti, ki spodbuja konstruktiven dialog in iskanje mirnih rešitev za učinkovito reševanje svetovne problematike. Forum obenem predstavlja priložnost za izvedbo številnih dvostranskih srečanj in obiskov ob robu konference. Forum bo v luči aktualnih razmer naslovil tematike, ki zadevajo evropsko in globalno varnost iz različnih vidikov, prav tako pa tudi številne problematike, s katerimi se ukvarja mednarodna skupnost, med njimi ključna vprašanja razvoja, človekovih pravic, miru in varnosti, kar je skladno s prioritetami slovenske zunanje politike. Kot vsako leto, bo BSF v okviru Poslovnega BSF (Business BSF), ki predstavlja pomemben element gospodarske diplomacije, odkrival tudi gospodarske priložnosti in se osredotočil na ključne tematike evropskega ter globalnega gospodarskega in finančnega sistema. Poslovni BSF bo ponudil naslednje razprave o digitalni preobrazbi, pametnih mestih in skupnosti, mobilnosti in prihodnosti avtomobilske industrije ter varnosti in trajnosti v turizmu. Tudi v letu 2016 bo BSF gostil dogodek na temo turizma in ločene dogodke v okviru Skritih dimenzij mednarodnih odnosov. V okviru BSF bo tudi letos potekal Strateški forum Bled za mlade (Young BSF), ki bo že šesto leto zapored predstavljal platformo za mlade voditelje, ki ponuja prostor za razpravo o globalnih izzivih in priložnostih. Dogodki v sklopu Young BSF vsako leto privabijo perspektivne mlade podjetnike, diplomate, politike, aktiviste in intelektualce iz tujine in Slovenije. Vir: MZZ Vlada zavrnila zahtevo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence Vlada je izdala odločbo glede zahteve prosilca Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika d.d., dopisništvo Maribor, za posredovanje podatkov iz kazenske evidence. Ministrstvo za pravosodje je prejelo vlogo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da prosilec želi podatek iz kazenske evidence o neizbrisanih in izbrisanih sodbah zoper Teodorja Lorenčiča, upoštevajoč priloženi odgovor Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 8. 2016, v katerem mu je le-to predlagalo, da se glede izdanih sodb zoper imenovanega obrne na ministrstvo, ki vodi centralno kazensko evidenco. Prosilec hkrati navaja, da obstaja javni interes glede razkritja podatka o morebitni izbrisani obsodbi, predvsem, ker gre za osebo, ki je že večkrat nastopala za najvišji položaj v mestni politiki, zasedala enega najvišjih položajev v vodstvu Univerze v Mariboru, interna komisija je ugotovila mobing in spolno nadlegovanje sodelavke, kljub temu Teodor Lorenčič še vedno zaseda vodstveni položaj v rektoratu Univerze v Mariboru. Če bi se razkrilo, da je bila ta oseba nekoč že obsojena zaradi kakšnega spolnega delikta, bi to vsekakor bil podatek, za katerega obstaja javni interes. Ministrstvo je ugotovilo, da ni zakonske podlage za posredovanje podatka iz kazenske evidence, pri čemer ne more ne potrditi ne zanikati vpisa oziroma nevpisa v kazensko evidenco za Teodorja Lorenčiča, saj bi se že iz same navedbe, ali v kazenski evidenci obstaja podatek o izrečeni sodbi ali ne, dalo razbrati vsebino zahtevane informacije. Glede na vse navedeno v predmetni zadevi tudi ni moč uporabiti delnega dostopa do zahtevane informacije v skladu s 7. členom ZDIJZ. Navedba prosilca, da je interna komisija Univerze v Mariboru ugotovila mobing in spolno nadlegovanje ne pomeni, da je javnost upravičena tudi do katerega koli/kakršnega koli podatka iz kazenske evidence, saj bi to pomenilo prekomeren poseg v zasebno sfero posameznika. Četudi je v nekem drugem postopku, ki nima narave kazenskega postopka, morebiti ugotovljeno moralno zavržno dejanje posameznika, katerega podatki iz kazenske evidence se zahtevajo, to še ne pomeni, da je javnost upravičena do vseh podatkov/informacij v zvezi s tem posameznikom, ki se kakorkoli nanašajo na njegovo morebitno pravnomočno ugotovljeno kazensko odgovornost, pa čeprav je ta posameznik zaposlen v javnem zavodu. Ob tem ne gre spregledati, da ne obstaja pravna podlaga, v skladu s katero bi bil npr. državni organ zavezan javno objavljati podatke o posameznikih, ki so bili pravnomočno obsojeni npr. le za določena, družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja. Vir: MP Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju o vzpostavitvi politično-posvetovalnega mehanizma med MZZ Slovenije in Šrilanke Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju o vzpostavitvi političnoposvetovalnega mehanizma med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Demokratične socialistične republike Šrilanke. S podpisom Memoranduma o soglasju o vzpostavitvi političnoposvetovalnega mehanizma med MZZ Slovenije in MZZ Šrilanke se vzpostavlja mehanizem političnih konzultacij na ravni namestnika ministra ali visokih uradnikov, načeloma vsaki dve leti, izmenično v Ljubljani ali v Kolombu ali po dogovoru ob robu multilateralnih dogodkov. Namen memoranduma je nadaljnja krepitev prijateljskih odnosov in poglabljanja obstoječega sodelovanja med državama. Konzultacije so namenjene pregledu stanja in možnosti za nadaljnjo krepitev celostnih odnosov med državama, vključno na političnem, ekonomskem, konzularnem, kulturnem, tehnološkem in znanstvenem področju ter izmenjavi stališč o regionalnih in mednarodnih zadevah v skupnem interesu. Vir: MZZ Vlada sprejela stališče o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Kosovom Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijskopridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani. Uredba vsebuje pravila in postopke za sprejem podrobnih pravil za implementacijo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani, ki je bil podpisan 27.10.2015 in je stopil v veljavo 1.4.2016. Vir: MZZ Vlada razširila mandat in naloge Skupine za evropske zadeve na vse vidike izstopa Združenega kraljestva iz EU Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Skupine za evropske zadeve. Mandat in naloge Skupine za evropske zadeve se s sklepom vlade razširijo na vse vidike izstopa Združenega kraljestva iz EU in sklenitve novega sporazuma o nadaljnjih odnosih med Združenim kraljestvom EU. Naloge skupine vključujejo pripravo izhodišč in stališč pri obravnavi skupnih pogajalskih pozicij Evropske unije v pogovorih z Združenim Kraljestvom o pogojih izstopa iz EU, kot pripravo stališč v okviru priprave podlag za prihodnje urejanje odnosov med EU in Združenim kraljestvom, oziroma med RS in Združenim kraljestvom, v obsegu, v katerem ne bodo urejeni s skupnim dogovorom med EU in Združenim kraljestvom. Skupino vodi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, pristojen za zadeve EU, sestavljajo pa jo državni sekretarji ministrstev in vladnih služb, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, vodja Stalnega predstavništva RS pri EU in njegov namestnik ter predstavnik kabineta predsednika vlade, ki je pristojen za zadeve Evropske unije. Vlogo sekretariata skupine opravlja Ministrstvo za zunanje zadeve. Vir: MZZ Vlada spremenila sklep o ustanovitvi Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje. Glede na kadrovske spremembe v ministrstvih so bile predlagane spremembe članic in članov MDT ter njihovih namestnic in namestnikov. Novi člani in njihovi namestniki MDT so: • • • • • • • • Sabina Stadler Repnik, v.d. generalne direktorice na MZZ, namestnica vodje delovnega telesa; Aleš Mišmaš, generalni direktor na MORS, namestnik člana; Ružica Boškić, sekretarka na MDDSZ, namestnica članice; Tit Neubauer, vodja službe na MIZŠ, namestnik članice; Lidija Stebernak, državna sekretarka na MOP, članica; Tanja Bogataj, državna sekretarka na MJU, članica; Damjana Pečnik, državna sekretarka na MK, članica; Dolores Mijatović, podsekretarka na MK, namestnica članice. Vir: MZZ Vlada sprejela stališče do sklepa, s katerim Poljska lahko odstopa od skupnega sistema DDV Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta ki dovoljuje Republiki Poljski, da še naprej uporablja ukrep o odstopanju od člena 26(1)(a) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenija tem predlogu ne nasprotuje. Nekatera cestna motorna vozila so zaradi svoje funkcionalnosti enako primerna tako za poslovno kot tudi za zasebno rabo. Po Direktivi Sveta 2006/112/ES (Direktiva o DDV) velja, da davčni zavezanec, kadar namerava vozilo, za nakup katerega se je vstopni DDV že v celoti ali delno odbil, uporabljati v zasebne namene, dolžan plačati izstopni DDV od zasebne rabe. Vendar pa je zasebno rabo težko natančno določiti, tako za davčnega zavezanca, kot tudi za davčne organe, ki izvajajo nadzor. Zato je Poljska za poenostavitev obračunavanja DDV, kot tudi potrebe po preprečevanju davčnih utaj, povezanih z nepravilnim vodenjem evidenc in lažnimi davčnimi napovedmi, prvotno (junija 2013) vložila zahtevek za odstopanje od 168. člena Direktive o DDV, s katerim bi se pravica do odbitka DDV pri nakupu vozil, ki so tako v poslovni kot v zasebni rabi, omejila na 50% DDV, obračunan pri nakupu, pridobitvi, uvozu, najemu ali leasingu določenih vozil. Ta delež v odstotkih po mnenju Poljske ustreza času, v katerem so taka vozila uporabljena v poslovne namene. Prav tako pa davčni zavezanec ne bi več bil dolžan plačati izstopnega DDV na zasebno rabo vozila, kar predstavlja odstopanje od (a) točke prvega odstavka 26. člena Direktive o DDV. Ukrep se ne nanaša na vozila, za katera je razvidno, da se uporabljajo zgolj za poslovne dejavnosti, zlasti za vozila, ki so kupljena za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem ter vozila z več kot 9 sedeži ali katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg. Dovoljenje za uporabo ukrepa je bilo Poljski odobreno z Izvedbenim sklepom 2013/805/EU, ki preneha veljati 31. decembra 2016. Sedaj pa je Poljska vložila novo zahtevo za podaljšanje uporabe tega ukrepa ter obenem predložila tudi poročilo o njegovi uporabi, vključno s ponovnim pregledom odstotka omejitve, ki se uporabi za pravico do odbitka. Poljska meni, da je stopnja 50% še vedno upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo motornega vozila ukiniti, kadar zanj velja ta omejitev. Upravičenost ukrepa je mogoče utemeljiti s potrebo po poenostavitvi postopka obračunavanja DDV ter potrebo po preprečevanju davčnih utaj z nepravilnim vodenjem evidenc in lažnimi davčnimi napovedmi. Podaljšanje uporabe ukrepa je predvideno za nadaljnje omejeno obdobje, in sicer do 31. decembra 2019. Vir: MF Vlada sprejela stališče do novele Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES - 10678/16. Republika Slovenija soglaša s predlogom direktive, ker sprejem te direktive omogoča oblikovanje učinkovitejšega sistema predvsem za boj proti financiranju terorizma in pranju denarja pa tudi davčnim utajam. Večja učinkovitost bo dosežena z nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na teh področjih, razširitvijo področja uporabe Direktive 205/849/EU na zavezance, ki izdajajo virtualne valute, zagotavljanjem visoke ravni zaščitnih ukrepov za finančne tokove iz tretjih držav z visokim tveganjem,povečanjem pristojnosti finančnih obveščevalnih enot EU (FIU) in olajšanje njihovega sodelovanja, obvladovanjem tveganj, povezanih z anonimnimi predplačniškimi instrumenti okrepitvijo določb v zvezi z dostopom do informacij o dejanskih lastnikih vpisanih v centralnih register, polnim dostopom javnosti do registrov dejanskih lastnikov in razširitvijo obsega informacij, ki so na voljo pristojnim organom. V nadaljnjih razpravah bo Republika Slovenija pri posameznih vprašanjih in členih zagovarjala stališča, ki predstavljajo nadgradnjo sedanjega sistema na tem področju v Republiki Sloveniji ob sočasnem spoštovanju najvišjih standardov s področja pravnega varstva osebnih podatkov in nasprotovala določbi, ki zahteva, da se podatki o dejanskih lastniki strank – imetnikov bančnih računov vpišejo v centralni register transakcijskih računov, saj to pomeni nepotrebno podvajanje vpisa podatkov tako v register dejanskih lastnikov kot tudi v register transakcijskih računov. Vir: MF Vlada sprejela stališče do mnenja Komisije DS o obdavčenju dohodkov iz naslova družinske pokojnine Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče do mnenja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide o obdavčenju dohodkov otrok iz naslova družinske. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je sprejela mnenje o obdavčenju dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine in poziva vlado k dopolnitvi 23. člena ZDoh-2, in sicer tako, da se seznam dohodkov iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, od katerih se ne plača dohodnine, dopolni z navedbo družinske pokojnine, katere prejemnik je otrok do starosti 18 let oziroma 26 let, v primeru, da se redno šola. Vlada je sprejela stališče do mnenja Komisije DS in do poziva k dopolnitvi 23. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Predloga in mnenja vlada ne podpira, saj dohodkov iz naslova preživnin in iz naslova družinskih pokojnin ni mogoče primerjati ne vsebinsko, ne po pogojih, potrebnih za pridobitev teh dveh vrst dohodkov, kot tudi ne po višini teh dveh vrst dohodkov. Vir: MF Uresničevanje ukrepov RiSS v letih 2013 in 2014 Vlada je sprejela poročilo o uresničevanju ukrepov iz Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RiSS) za leti 2013 in 2014. Iz analize izhaja, da je bilo od 68 ukrepov v omenjenih dveh letih uresničenih deset ukrepov, 41 jih je v izvajanju, 18 pa je takšnih, ki se še niso začeli izvajati. Slabše izvajanje ukrepov Resolucije gre pripisati predvsem padcu državnih proračunskih sredstev za raziskave in razvoj v tistem obdobju za več kot četrtino. Teh je bilo 26,5 odstotka v letu 2014 manj kot v letu 2011 ob začetku izvajanja Resolucije. Prav tako v tem obdobju še ni prišlo do napovedanih sprememb zakonodaje. Barcelonski cilj kot del lizbonske strategije v državah EU postavlja za cilj vlaganje v znanost in razvoj v višini 3 odstotke BDP. V Sloveniji so se v letu 2014, po daljšem obdobju rasti, ki je trajalo od leta 2007 do leta 2013, ko je Slovenija dosegla 2,6 % za raziskave in razvoj, vlaganja prvič zmanjšala. Tako so znašala 2,39 % BDP, kar je manj kot v letu 2011, ko je znašal ta odstotek 2,42. Vir: MIZŠ Vlada se je seznanila z informacijama o vajah Takojšen odgovor 2016 in Triglavska zvezda 2016 Republika Slovenija leta 2014, 2015 in 2016 skupaj z Republiko Hrvaško gosti regionalne vaje Evropskega poveljstva sil Združenih držav Amerike (USEUCOM) pod imenom Takojšen odgovor (Immediate Response). Letošnje skupno usposabljanje bo potekalo na Hrvaškem med 9. in 22. septembrom. Na vaji bo sodelovalo do 500 pripadnikov vojaških sil ZDA za Evropo, do 500 pripadnikov Slovenske vojske in do 400 pripadnikov drugih držav udeleženk. Splošni cilji mednarodne regionalne vaje so krepitev regionalne stabilnosti, utrjevanje sodelovanja in povečevanje ter preizkušanje povezljivosti med oboroženimi silami zavezništva ter partnerskimi državami. Namen vaje je urjenje večnacionalnih brigadnih in bataljonskih oziroma polkovnih poveljstev, urjenje poveljnikov in poveljstev v načrtovanju bojnih delovanj, urjenje bojnih postopkov ter povečanje zavedanja o pomenu enotnega razumevanja situacije v večnacionalnih poveljstvih. Ker del vaje poteka tudi v Republiki Hrvaški, bo USEUCOM z Republiko Hrvaško kot državo gostiteljico sklenil memorandum, h kateremu bo Republika Slovenija pristopila s podpisom note o pristopu. Vlada se je seznanila tudi z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o dvostranski vaji Triglavska zvezda 2016. Vaja bo potekala v Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, med 8. in 25. septembrom letos. Za izvedbo vaje je treba podpisati tehnični dogovor, ki opredeljuje časovni okvir skupnega usposabljanja, splošna načela, obveznosti udeležencev, standarde in vrsto, raven, obseg ter način podpore, ki jo bo Republika Slovenija kot država gostiteljica med skupnim usposabljanjem zagotovila Oboroženim silam Združenega kraljestva kot gostujoči sili. Vaji sta načrtovani v letnem Načrtu vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Vir: MO Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem je 14. julija 2016 v Državni zbor RS vložila predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi, s katerim predlagajo, da se dopolnita prvi odstavek 82. člena in tretji odstavek 84. člena Zakona o obrambi. Skladno s prvo predlagano dopolnitvijo naj bi se tako v 82. členu, ki opredeljuje pristojnosti Državnega zbora RS na področju vodenja in nadzora obrambe, za 4. točko prvega odstavka tega člena dodali novi 5. in 6. točka, s katerima se predlaga, da bi Državni zbor RS določil vrsto, obseg in druge, praviloma večletne usmeritve za sodelovanje države, zlasti Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah ter pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, ter dajal predhodno soglasje k predlogom vlade za napotitev Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije oz. za sodelovanje Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Z drugo predlagano dopolnitvijo naj bi se v 84. členu Zakona o obrambi določilo, da mora Vlada RS pridobiti predhodno soglasje Državnega zbora RS pred sprejemom odločitve o napotitvi Slovenske vojske v novo mednarodno operacijo o izvrševanju mednarodnih obveznosti v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe oz. o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb. Vlada RS predlaganih dopolnitev Zakona o obrambi ne podpira, saj predlagani dopolnitvi 82. in 84. člena ZObr po oceni vlade ne bi prispevali k izboljšanju stanja na obravnavanem področju, lahko bi pomenili celo korak nazaj v smislu potrebe po hitrejši odzivnosti, fleksibilnosti in učinkovitosti države pri sprejemanju tovrstnih odločitev. Poleg tega bi po oceni vlade predlagani dopolnitvi ZObr v praksi povzročili dokaj zapletene procese, ki bi otežili odločanje o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, zlasti pa o napotitvah Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije. Postopki bi lahko postali neučinkoviti, odziv Republike Slovenije v fazi načrtovanja, usklajevanja in odločanja o posameznih aktivnostih pa v luči mednarodne skupnosti posledično neodločen oz. nekredibilen, na kar vlada ne more pristati. Po oceni vlade sedanji postopki strokovne priprave, usklajevanja in odločanja tako v vsebinskem kot tudi postopkovnem smislu ustrezajo demokratičnim standardom in načelom, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, v smislu slednjega tudi načelu delitve oblasti. V procese odločanja so ustrezno vključeni vsi relevantni deležniki, od ministrstev, vlade, pristojnih odborov Državnega zbora RS in Državnega zbora RS do strokovne in druge javnosti. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka glede odstranitve začasnih tehničnih ovir na območju Črnomlja in Podčetrtka Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka glede odstranitve začasnih tehničnih ovir na območju Črnomlja in Podčetrtka. Na podlagi Načrta uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško je Policija v sodelovanju s Slovensko vojsko in Ministrstvom za zunanje zadeve pripravila Izvedbeni načrt za začetek postavitve začasnih tehničnih ovir. Vlada se je z izvedbenim načrtom seznanila in sprejela sklep o začetku izvajanja z 11. 11. 2015. Zaradi nevarnosti onesnaženja rek ob naraščanju vodostajev, zagotavljanja varnosti ljudi, preprečitve poškodovanja živali in zagotavljanja opravljanja gospodarskih dejavnosti ljudem v obmejnem območju (turizem, ribištvo, črpanje kohezijskih skladov) je bilo odločeno, da se na takšnih mestih začasne tehnične ovire nadomestijo s panelnimi. Na območju občin Črnomelj in Podčetrtek je bila začasna tehnična ovira (concentina), ki je bila nameščena nad panelno, odstranjena na podlagi pobude županov obeh občin in skladno s prej navedeno odločitvijo, da se omogoči čim bolj normalno opravljanje gospodarskih dejavnosti na območjih, kjer so postavljene tehnične ovire. Izvajanje sklepov in prilagoditve stanja koordinira Policija na podlagi sklepov strokovne medresorske delovne skupine. Predsednik vlade je ob obisku v Beli krajini s strani predstavnikov medijev dobil vprašanja o potrebnosti takšne oblike tehničnih ovir. Ob preverjanju je dobil potrditev, da je že sprejeta odločitev o prilagoditvi stanja, upoštevajoč aktualno oceno gibanja migrantskih tokov v tistem obdobju, in da so pripravljalne aktivnosti že stekle. S strani Policije je bilo zunanjemu pogodbenemu izvajalcu naročeno, da se na določenih lokacijah začasna tehnična ovira (concentina), nameščena nad panelno, odstrani. Panelne začasne tehnične ovire pa na vseh lokacijah ostajajo. Vir: MNZ Vlada odgovorila na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi z napotitvijo enote Slovenske vojske v Latvijo Poslanec Miha Kordiš je na Vlado RS 19. julija 2016 naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z napotitvijo enote Slovenske vojske v Latvijo. Poslanec navaja, da je z zasedanja Nata v Varšavi v javnost prišla neuradna informacija, da bo Slovenija prispevala vod s približno 30 vojaki za večnacionalni bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji. Vlada na poslansko vprašanje odgovarja, da so voditelji držav in vlad na vrhu Nata v Varšavi 8. in 9. julija 2016 sprejeli paket obrambne in odvračalne drže ter tako potrdili razširitev varnostnih zagotovil z okrepljeno vnaprejšnjo namestitvijo sil (angl. Enhanced Forward Presence – eFP) na območju vzhodnih zaveznic, ki so varnostno najbolj izpostavljene. Izhodišča Vlade RS za udeležbo slovenske delegacije na vrhu so bila potrjena 30. junija 2016 s sklepom Vlade RS, št. 87000-9/2016/7. V njih je bilo med drugim opredeljeno stališče, da mora biti okrepljena vnaprejšnja namestitev sil na vzhodu skladna s principi vojaške nujnosti, finančnih zmožnosti in vzdržljivosti sil. Skladno z načelom solidarnosti »28 za 28« in z vidika priložnosti za krepitev bojne sposobnosti in povezljivosti nacionalnih sil je Slovenija potrdila pripravljenost za zagotovitev slovenskega prispevka v eno izmed štirih bataljonskih bojnih skupin. V skladu s tem je na novinarski konferenci po koncu zasedanja ministrica za obrambo medije obvestila o morebitnem slovenskem prispevku, in sicer o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v večnacionalni bataljon v Latvijo, ki mu bo poveljevala Kanada, pri čemer se kot ena od možnosti nakazuje sodelovanje v okviru italijanske enote. Ministrica za obrambo je 13. julija 2016 o tem seznanila tudi Odbor Državnega zbora za obrambo na nujni seji. Glede na nadaljnji proces načrtovanja in odločanja o implementaciji odločitev iz Varšave ima Slovenija še dovolj časa, da podrobneje prouči obseg nacionalnega prispevka in uskladi z vodilno državo, državo gostiteljico ter potencialno partnersko državo obseg in časovne okvire slovenskega sodelovanja. Dokončna odločitev glede implementacije okrepljene vnaprejšnje prisotnosti bo predvidoma sprejeta na oktobrskem srečanju obrambnih ministrov Nata. Napotitev pripadnikov Slovenske vojske v Latvijo je odvisna predvsem od potreb in načrtov Kanade, ki je nosilna država in bo oblikovala večnacionalno bataljonsko bojno skupino, od dogovorov z drugimi sodelujočimi partnerji ter od zmožnosti in razpoložljivih zmogljivosti Slovenske vojske. Možnost za slovenski prispevek se torej išče v sestavi bataljonske bojne skupine, tako da bi ponujeni prispevek v okviru sklenjenih dogovorov racionalno in optimalno prispeval k ustrezni stopnji pripravljenosti in učinkovitosti večnacionalne enote in bil obvladljiv z vidika potrebnih virov. Rotacije enot Slovenske vojske bodo potekale v odvisnosti od doseženega dogovora v zavezništvu o pričakovanem obdobju delovanja bojnih skupin, pri čemer bodo verjetno imele glavno vlogo vodilne države. Predvidenih izdatkov sodelovanja v tem trenutku še ni mogoče dokončno oceniti, saj bodo odvisni od vrste zmogljivosti, ki jo bo Slovenija napotila v bataljonsko bojno skupino, od obdobja napotitve in vrste aktivnosti na območju delovanja. Sredstva bodo zagotovljena iz rednega proračuna. Predvidene aktivnosti bataljonske bojne skupine oz. vanjo vključenih pripadnikov na območju razmestitve bodo usmerjene v usposabljanje in integracijo vseh modulov v učinkovito ter kohezivno bojno skupino. Bojne skupine bodo zagotavljale stalno pripravljenost za delovanje na območju odgovornosti. Sile okrepljene vnaprejšnje prisotnosti moči štirih bataljonskih bojnih skupin so sile zelo omejenega obsega, ki nikakor ne morejo predstavljati kakršnekoli grožnje ali izraza agresivnosti proti Ruski federaciji. Sestavljene so iz prispevkov vseh 28 članic, zato bi kakršnakoli agresija proti tem silam na ozemlju štirih članic pomenila agresijo proti celotnemu zavezništvu. Prisotnost teh sil v treh baltskih državah in na Poljskem kaže jasno zavezanost članic zavezništva, da bodo spoštovale določila 5. člena Severnoatlantske pogodbe, zato ima s tega vidika močno odvračalno vlogo. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede DUTB in prodanih slabih terjatvah Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Janka Vebra glede poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in informacije o prodanih slabih terjatvah. Veber je na vlado naslovil precej vprašanj povezanih z DUTB in prodajo slabih terjatev. Zanima ga: − Ali Vlada Republike Slovenije razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB? − Ali Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB? − Ali je Vlada Republike Slovenije mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno? − Ali bo Vlada Republike Slovenije zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo? − Ali je Vlada Republike Slovenije seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi? − Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko? − Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes? − Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu? − Ali Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB? − Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB? − Ali bo Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti? Vlada odgovarja: - Skupščina (vlada) ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo. DUTB je namreč delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja, za katero se načeloma uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah. Organa vodenja oziroma nadzora DUTB sta skupščina in upravni odbor. Slednji vodi DUTB in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Za poslovanje DUTB in nepravilnosti pri poslovanju DUTB je tako v prvi vrsti odgovoren upravni odbor DUTB. - Da, vlada kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB. Vebru ministrstvo ponovno pojasnjuje, da nima pristojnosti opredeljevati se do posameznih poslovnih odločitev DUTB. Temeljno vodilo urejanja DUTB namreč je, da mora biti njeno delovanje neodvisno od političnih navodil in interesov. Da je to pogoj za uspešno delovanje DUTB, so Republiko Slovenijo opozorile tudi mednarodne institucije. Zahteva po neodvisnosti poslovanja DUTB izhaja tudi iz Priporočila Sveta v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2015 in mnenje Sveta o programu Slovenije za stabilnost za leto 2015. V njem je zapisano, da mora Republika Slovenija »ohraniti trdno korporativno upravljanje v DUTB«. Zahteva, da se ohrani trdno korporativno upravljanje namreč pomeni, da mora biti DUTB tista (in ne vlada ali ministrstvo), ki sprejema svoje odločitve. - Vlada Republike Slovenije ob seznanitvi s (i) Poročilom Ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad DUTB, (ii) izdanih pisnih usmeritvah za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 4. 2016 ter (iii) seznanitvi s Poročilom o poslovanju DUTB Državnemu zboru za leto 2015 ni ugotovila morebitnih neprimernosti korporativnega nadzora nad poslovanjem DUTB. - V zvezi z nadzorom DUTB izpostavljamo tri določbe ZUSKB, in sicer 4., 15. in 19. člen ZUKSB ter Smernice za delovanje DUTB. - Vlada v zadnjem času ni bila seznanjena s primeri konflikti interesov v DUTB. Obenem izpostavljamo, da je moral Upravni DUTB, skladno s Statutom DUTB, imenovati pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto. - Vlada Republike Slovenije ne razpolaga celostno s podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB. Nadzor nad delovanjem DUTB izvaja Ministrstvo za finance, ki sicer na podlagi 4. člena ZUKSB lahko zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna razmerja. Ministrstvo lahko da DUTB usmeritve, ki jih mora DUTB upoštevati. Usmeritve so pisne, obrazložene, splošne in abstraktne in ne smejo biti navodilo za ravnanje v posameznem primeru. - S podatki o sklenjenih poslih razpolaga DUTB kot njihov nosilec. Ministrstvo za finance lahko sicer od DUTB zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna razmerja. - Glavna naloga DUTB je upravljanje premoženja, ki ga je DUTB prevzela od bank. DUTB v skladu z ZUKSB posluje gospodarno, učinkovito in uspešno, če so dosežene naslednje ciljne vrednosti kazalnikov poslovanj. Glavni cilj DUTB je premoženje upravljati tako, da bo lahko poplačan dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je DUTB izdala, da je z njimi plačala tvegane postavke, ki so bile na DUTB prenesene v okviru ukrepa za krepitev stabilnosti bank, in sicer prenosa tveganih postavk. Cilj DUTB je tudi zagotoviti, da so davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni. DUTB doseže cilj s prestrukturiranjem in upravljanjem premoženja tako, da vrednost premoženja maksimira. V ta namen DUTB razpolaga s premoženjem le takrat, če je to komercialno upravičeno in v skladu z zakonodajo. Vlada je mnenja, da je poslovanje DUTB poteka v skladu s pričakovanji čim večje povrnitve davkoplačevalskih sredstev. Vlada Republike Slovenije meni tudi, da je za uspešno prestrukturiranje podjetij ključna vloga DUTB, ki ima v številnih primerih vodilno vlogo v procesu prestrukturiranja. Vlada Republike Slovenije obenem ocenjuje, da je sedanji institucionalni okvir, ki predvideva nadaljnji obstoj DUTB, ustrezen, zato ne načrtuje postopkov v zvezi ukinitvijo DUTB. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Breznika Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z omogočanjem zaslužkov na račun davkoplačevalcev in ga poslala DZ. Vlada poudarja, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti storila vse, da bosta SDH in DUTB delovala kakovostno in v dobro države. Poslanca je med drugim zanimalo, ali prodaja terjatev s strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in kasnejši nakup s strani SDH po bistveno višji ceni po mnenju vlade pomeni učinkovito upravljanje s terjatvami, s katerimi upravlja država prek DUTB, ter kakšne ukrepe bo sprejela vlada, da ne bo več prihajalo do tako očitnega oškodovanja državnega premoženja oz. davkoplačevalskega denarja. Vlada pojasnjuje, da je temeljno vodilo urejanja DUTB načelo njene neodvisnosti od političnih navodil in interesov. Odločitve vodstva te družbe so avtonomne in neodvisne, je pa DUTB v skladu z zakonom o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank dolžna pri upravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti. Ključne usmeritve in strateški cilji DUTB, kot jih določa sprejeta poslovna strategija DUTB, so sledeči: • finančni cilj DUTB je zagotoviti največji mogoči donos za državo in davkoplačevalce ter v zvezi s tem: (1) odplačati obveznice z državnim poroštvom, ki so bile izdane kot plačilo za prenesena sredstva, in (2) ustvariti zahtevani donos na prvotno vplačani kapital s strani RS; • skladno s predhodnim ciljem prestrukturirati družbe, če je to ekonomsko upravičeno, ter prispevati k ponovni vzpostavitvi vzdržnega delovanja nepremičninskega in drugih trgov v Sloveniji. • intenzivno upravljati sredstva in dodatno investirati vanje z namenom optimiziranja njihovega poslovnega potenciala in povečevanja njihove unovčljive vrednosti. Glede delovanja DUTB v razmerju do SDH vlada pojasnjuje, da je iz upravljanja SDH skladno z zakonodajo izvzeta kapitalska naložba RS v DUTB, na katero so bile prenesene slabe terjatve bank in zato zaradi svoje posebne narave in nalog DUTB ostaja ločen upravljavec premoženja v 100-odstotni lasti RS. Poleg tega upravljanje naložb v SDH temelji na strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki vse naložbe razvrsti na strateške, pomembne in portfeljske. DUTB pa na drugi strani upravlja predvsem terjatve in tudi kapitalske naložbe s ciljem prodaje le-teh v določenem časovnem obdobju, preostalo premoženje pa po tem obdobju preide na SDH. Vlada poudarja, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti storila vse, da bosta SDH in DUTB delovala kakovostno in v dobro države. Vir: MF Gospodarsko okrevanje podpira skupek več politik Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z gospodarsko rastjo in ga poslala DZ. Pojasnila je, da okrevanje podpira skupek več politik – politična stabilnost, postopna fiskalna konsolidacija in strukturne reforme. Poslanca Breznika je zanimalo, kako in kdaj namerava vlada s svojimi ukrepi okrepiti gospodarsko rast Slovenije in s kakšnimi ukrepi namerava spodbuditi bruto naložbe, ki so v prvem četrtletju letošnjega leta negativno vplivale na gospodarsko rast. Vlada pojasnjuje, da gospodarsko okrevanje in njegovo vzdržnost podpira skupek več politik. Gre za politično stabilnost, postopno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, opredeljene v nacionalnem reformnem programu 2016-2017 iz letošnjega aprila. Rezultati teh politik prispevajo h krepitvi zaupanja in omogočajo nizke stroške financiranja za državo ter podjetja. Ključni ukrep politike za spodbujanje naložb je nadaljevanje politične in ekonomske stabilnosti, saj je ta izjemno pomembna za nadaljevanje urejenega razdolževanja korporativnega sektorja, ki je bilo v zadnjih dveh letih pospešeno. Stabilnost bančnega sistema in dobro kapitalizirane institucije so zagotovile okvir za zniževanje presežnega dolga podjetij, na ta način pa je bil narejen tudi prostor za bolj zdrave investicije, ki izhajajo iz sprememb povpraševanja. Konkretni ukrepi politik za spodbujanje investicij so predstavljeni v nacionalnem reformnem programu. Vir: MF Vlada za varen razvoj slovenskega trga kapitala Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Jožeta Slivška glede t. i. financializacije in ga poslala DZ. Poudarila je, da si prizadeva za takšno regulacijo finančnega sektorja, ki bo omogočala varen in trajen razvoj slovenskega trga kapitala. Državnega svetnika je med drugim zanimalo, ali namerava vlada t. i. financializacijo različnih segmentov sistema delovanja države omejevati ali celo dodatno spodbujati, ali špekulativne globalne finančne akterje, ki delujejo po doktrini financializacije, prepoznava kot subjekte, ki lahko slovensko gospodarstvo in družbo peljejo v smer stabilnega delovanja v interesu državljanov, pa tudi, kakšno je stališče vlade do oblikovanja prihodnjih politik na področju pokojninskega sistema ter celotnega sistema socialnega varstva v odnosu do financializacije. Vlada poudarja, da je bilo tako v Sloveniji kot v EU sprejetih več aktov, ki omejujejo špekulativno poslovanje s finančnimi instrumenti. Vlada si zato prizadeva za takšno regulacijo finančnega sektorja, ki bo omogočala varen in trajen razvoj slovenskega trga kapitala. Delujoč trg kapitala je po njenem mnenju akvadukt, ki napaja gospodarstvo. Zato mora biti vsaka regulacija trga kapitala taka, da prepreči nevarne špekulacije, pri čemer pa ne sme omejiti zdrave rasti trga kapitala. Glede vprašanja, povezanega s pokojninami, pa vlada pojasnjuje, da je razvoj politik na področju pokojninskega sistema opredeljen v beli knjigi o pokojninah in da možnost izvajanja naložbene politike življenjskega cikla, ki jo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne predstavlja spodbude špekulacijam in ne vzpodbuja uporabe tveganih finančnih instrumentov. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s odpuščanjem v gozdarstvu Vlada RS je sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanca DZ RS Jožeta Tanka v zvezi s spremenjenim sistemom gospodarjenja z državnimi gozdovi. Poslanec DZ RS je na vlado RS naslovil vprašanja, ali je državno podjetje SiDG sposobno uresničiti letošnje načrte poseka in spravila lesa, zagotoviti sanitarno sečnjo, odstranitev lesa po žledolomu, kdaj in kako se bo po načrtu vlade vzpostavila gozdno-lesna veriga, za koliko se bo po projekciji vlade letos zmanjšalo število zaposlenih v gozdarstvu in žagarstvu ter koliko so ocenjeni stroški za nadomestila za povečanje brezposelnih od bivših koncesionarjev. Vlada RS v svojih odgovorih pojasnjuje naslednje: Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljevanju: SiDG) bo uresničila letošnji letni načrt poseka in spravila lesa. Skladno z izdanimi odločbami Zavoda za gozdove Slovenije je do konca leta 2016 predvidena redna sečnja v obsegu 390.000 m3 lesa. SiDG je že objavil razpis za sečnjo in spravilo z rokom 31. 8. 2016 za 53.000 m3 lesa. Dela so se pričela izvajati v ponedeljek, 25. 7. 2016. Za preostanek redne sečnje bo SiDG mesečno objavljal razpise za sečnjo in spravilo, in sicer po sklopih in v različnem obsegu. Na posamezne sklope se bodo, glede na sposobnost opravljanja dela po obsegu, tako lahko prijavili manjši (visokogorski kmetje) kot večji izvajalci. SiDG redno zagotavlja sečnjo dreves napadenih od podlubnikov skladno z odločbami za sanitarno sečnjo, ki jih SiDG vroča Zavod za gozdove Slovenije. Do sedaj je SiDG objavil skupaj 110 sklopov za sečnjo in spravilo. Za 80 sklopov (od objavljenih 110) je SiDG že izbral ponudnike. Izbrani ponudniki so vezani na gozdnogospodarska območja (od 1 do 141). Devet delovišč (sklopov) je tudi že zaključenih. Po vseh do sedaj prejetih odločbah je zahtevana sečnja 56.600 m3 lesa. SiDG s strani Zavoda za gozdove Slovenije sicer prejema navedene odločbe dnevno, tako da se količine dnevno tudi spreminjajo. Skladno z odločbami ima SiDG določen 14- oziroma 21-dnevni rok za njihovo realizacijo. Z ustanovitvijo nove gospodarske družbe se je nanjo preneslo gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Izvajanje sečnje in spravila lesa v državnih gozdovih je še vedno omogočeno gospodarskim družbam, ki sedaj izvajajo koncesijo v državnih gozdovih, kakor tudi drugim usposobljenim in opremljenim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve s področja izkoriščanja gozdov ter hribovskim in gorskim kmetom. Na podlagi javnih razpisov se zagotavlja enakopravne možnosti vsem, ki konkurirajo na javnih razpisih za izvajanje del v državnih gozdovih. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih bo do leta 2020 letni možni posek lahko znašal do 1.550.000 m3 lesa (800.000 m3 iglavcev in 750.000 m3 listavcev). To posledično pomeni, da se bodo potrebe po usposobljenih in opremljenih izvajalcih del v državnih gozdovih v prihodnjih letih predvidoma še povečale. Izvedene spremembe na področju gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije ne prinašajo ustvarjanja novih delovnih mest v gozdarstvu na račun obstoječih, nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja ter pritiska na povečano brezposelnost, socialne transferje in ekonomski položaj gozdarstva. Delavci pri sedanjih koncesionarjih, kot tudi pri večini drugih gozdarskih izvajalskih podjetjih, so za težko in nevarno delo v gozdu najbolj usposobljeni, opremljeni in izkušeni. Ti kriteriji bodo zagotovo prednostni tudi v prihodnje ob predvideni oddaji del v gozdovih (sečnja spravilo, gojenje), zato ne pričakujemo izgube nobenega sedanjega delovnega mesta. Iz podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidno trenutno stanje trga dela na področju gozdarstva: 1. Stanje brezposelnih v evidenci brezposelnih na zavodu in potrebe delodajalcev: V evidenci brezposelnih je bilo konec junija 2016 registriranih 158 brezposelnih oseb, ki so bile pred brezposelnostjo zaposlene v gozdarski dejavnosti. Priliv v brezposelnost je razpršen, kar pomeni, da sta se iz posameznega podjetja prijavili v evidenco v povprečju 1 – 2 osebi. V Sklop 1: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Tolmin; Sklop 2: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Bleda; Sklop 3: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Kranja; Sklop 4: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Ljubljane; Sklop 5: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Postojne; Sklop 6: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Kočevja; Sklop 7: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Novega mesta; Sklop 8: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Brežic; Sklop 9: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Celja; Sklop 10: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Nazarje; Sklop 11: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Slovenj Gradca; Sklop 12: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Maribora; Sklop 13: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Murska Sobote; Sklop 14: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Sežane evidenco se je prijavilo največ gozdarjev (nekaj več kot 40 %), sledijo delavci za preprosta gozdarska dela in upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev. V letu 2015 so delodajalci s področja gozdarske dejavnosti sporočili zavodu 171 prostih delovnih mest, v prvi polovici leta 2016 pa že 192 prostih delovnih mest. Po številu sporočenih prostih delovnih mest izstopa letos podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki je zavodu sporočil 109 prostih delovnih mest. Delodajalci so iskali predvsem gozdarje, manj pa delavce za preprosta dela v gozdarstvu ter laboratorijske tehnike in asistente svetovalce v gozdarstvu. 2. Napoved večjih presežkov v tej panogi Dva delodajalca sta zavodu sporočila oz. napovedala presežke v obdobju od julija do septembra 2016, in sicer: prvi delodajalec 26 delavcev, od katerih se bo 21 delavcev prezaposlilo v drugi družbi ter - drugi delodajalec 50 delavcev. V raziskovanje »Napovednik zaposlovanja«, izvedeno v aprilu in maju letos, je bilo zajetih tudi 13 poslovnih subjektov iz dejavnosti A02 Gozdarstvo, odgovorilo jih je osem. Napovedi za teh osem podjetij, od katerih je verjetno marsikatero imelo koncesijo do 30. 6. 2016, kažejo, da se bo zaposlenost pri njih zmanjšala za več kot 20 %, predvsem zaradi negotovosti poslovanja po izteku koncesijskih pogodb. Sklepamo lahko, da v primeru, da ta podjetja pridobijo dela (posle) v državnih gozdovih, do večjih odpuščanj ne bo prišlo. Prav tako je smiselno upoštevati tudi dejstvo, da na trg prihajajo novi poslovni subjekti, ki bodo iskali tovrstne profile delavcev. Informacije s terena in številke o morebitnem odpuščanju, s katerimi razpolagajo na zavodu, ne pomenijo bistvenega povečanja števila brezposelnih v evidenci zavoda in s tem povečanja stroškov za denarno nadomestilo. Vir: MKGP Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi s storitvami Airbnb in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije Vlada pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Tomaža Lisca. Poslanec Tomaž Lisec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga zanima: 1. Kdaj je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki naj bi pripravila akcijski načrt poenostavitev zakonodaje, ki bi uredila zakonodajo za oddajanje stanovanj, tudi preko spletnega portala Airbnb? 2. Kakšna je bila sestava medresorske delovne skupine, pri čemer prosim za poimenski podatek? 3. Kakšna je bila naloga omenjene medresorske delovne skupine? 4. Kakšni so bili zaključki dela medresorske delovne skupine? Zakaj ni zaključila svojega dela? 5. Ali in na kakšne ovire je naletela pri svojem delu? 6. Ali in kaj bo Vlada Republike Slovenije storila, da bo poenostavljena zakonodaja na podlagi katere bo možno oddajati stanovanja turistom, tudi preko spletnega portala Airbnb? Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da je bila Medresorska delovna skupina za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ustanovljena 23. 9. 2015, ko jo je na svoji 72. dopisni seji imenovala Vlada Republike Slovenije. Medresorska delovna skupina je bila ustanovljena zato, da bi poiskala in oblikovala rešitve za posodobitev predpisov s področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Med drugim za: - identifikacijo predpisov, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, proučitev možnosti za poenostavitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom Rešitve je delovna skupina iskala v smeri: - - nižjih zahtevanih soglasij v večstanovanjskih stavbah (pravna podlaga: Stanovanjski zakon), odprave ali nižjega plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje (pravna podlaga: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), odprave ali nižjega plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pravna podlaga: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), opravljanja občasnega sobodajalstva kot osebnega dopolnilnega dela (pravna podlaga: Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), definiranja kratkoročnega oddajanja nepremičnin kot »odpiranja vrat lastnih domov« in ne kot profesionalno dejavnost, s čimer bi odpadla večina obveznosti sobodajalcev (razen plačila davkov, turistične takse in prijave turistov), izključitve nepremičnin sobodajalcev iz obvezne kategorizacije nastanitvenih obratov (pravna podlaga: Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov), poenostavitve minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti (pravna podlaga: Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti). Medresorska delovna skupina v več točkah ni bila soglasna in zato znotraj nje ni bilo mogoče najti rešitve, ki bi vodile v posodobitev in omilitev predpisov. Prav tako nobeno od ostalih ministrstev, razen Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki so sodelovali v medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se tiče kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač pa le usmeritve in predloge glede preučitve zakonodaje in ukrepov na resornih področjih ostalih ministrstev, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin. Ključna ovira pri delu medresorske delovne skupine je bila razdrobljenost pogojev za opravljanje dejavnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin med šest različnih resorjev. Pravni temelj za nudenje zasebnih sob in stanovanj je Zakon o gostinstvu, ki sodi v pristojnost MGRT, na urejanje tega področja pa posega še vrsta predpisov z drugih področij, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za finance. Naslednja ovira je bila nesoglasnost medresorske delovne skupine glede identificiranih možnih rešitev problematike, saj nobena od njih ni bila sprejemljiva s strani pristojnih ministrstev. Turistična gospodarska dejavnost je specifična, saj je izredno multisektorsko zasnovana in podvržena zakonodaji različnih ministrstev oz. resorjev, ki zasledujejo lastne cilje in usmeritve. To dejstvo otežuje pripravo ustreznega pristopa oblikovalcem politik in ustrezno uravnoteženje interesov javne in zasebne sfere pri pripravi konkurenčnih pravil za izvajanje različnih zvrsti delitvene ekonomije ob ohranjanju formalne ekonomije. Prav to pa je bil tudi največji izziv pred katerim se je znašla medresorska delovna skupina. Ob tem Vlada RS opozarja, da ne samo v Sloveniji, tudi drugje, so vlade primorane začeti razmišljati o tem, kako v aktualno zakonodajo vključiti dejavnosti, ki so povezane s pojavi delitvene ekonomije. Pri tem ugotavljajo, da se ta zvrst ekonomije zelo težko prilagaja obstoječi zakonodaji. Vsekakor je potrebno vključiti dejavnosti delitvene ekonomije v sistem formalnega modelov. gospodarstva, čeprav gre za bistveno drugačno naravo teh novih poslovnih Menimo, da se bomo na ravni države, katere naloga je skrb za varnost, kakovost, ustvarjanje primernih razmer za delovanje vseh gospodarskih subjektov in ne nazadnje za pobiranje davkov, morali prilagoditi ponudbi delitvene ekonomije na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin v najem turistom. Številni predpisi in zahteve niso ne učinkoviti ne smiselni glede na obseg dejavnosti, vendar bo potrebno poudarek posvetiti tudi obsegu opravljanja dejavnosti. Nekdo, ki za kratek čas (npr. 2 meseca) odpre turistom vrata svojega doma ne more biti obravnavan enako kot nekdo, ki sobodajalstvo opravlja kot profesionalno dejavnost celo leto (čeprav bomo tudi v tej skupini iskali možnosti poenostavitev). Poleg tega je potrebno ločiti opravljanje dejavnosti sobodajalstva oziroma kratkoročnega oddajanja nastanitev turistom v individualnih hišah ali počitniških hišah, kjer problemov glede uporabe stanovanj praktično ni in v večstanovanjskih stavbah, kjer se pojavljajo težave, povezane z mirno uporabo stanovanj, namenjenih trajnemu bivanju, in skupnih delov. Vlada Republike Slovenije pa bo z aktivno vključenim MGRT še naprej iskala možne rešitve v smeri iskanja omilitev ali poenostavitve predpisov in postopkov. Vir: MGRT Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s storitvami AirBnB in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije Vlada RS pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Andreja Čuša. Poslanec Andrej Čuš je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga zanima: 1. Zakaj je prišlo do nesprejetja akcijskega načrta? 2. Katera ministrstva so bila še posebej proti predlaganim rešitvam? 3. Kdaj boste poiskali primerne rešitve, ki bi morale biti že sprejete ter uveljavljene? 4. Kakšno škodo bo to povzročilo slovenskemu turizmu? Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da je Medresorska delovna skupina, ki je bila ustanovljena za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ki jo je 23. 9. 2015, imenovala Vlada RS, opravila osem sestankov in se tekom le-teh seznanila s primeri ureditve tega področja v nekaj drugih državah in destinacijah ter ugotovila, da za enkrat še ni enakih pristopov k reševanju te problematike. Medresorska delovna skupina je iskala rešitve tako glede posodobitve predpisov in zahtev za tiste sobodajalce, ki oddajajo en del svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa oddajajo nepremičnino na naslovu, na katerem imajo stalno prebivališče (kar na splošno ustreza definiciji delitvene ekonomije), nadalje glede posodobitve predpisov, ki se nanašajo na plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter glede sprememb višine zahtevanega odstotka soglasij v večstanovanjskih stavbah, opravljanja dejavnosti kot osebnega dopolnilnega dela in možnosti pavšalne obdavčitve dejavnosti. Nobena od zgoraj predlaganih rešitev ni bila sprejemljiva s strani pristojnih ministrstev, zato znotraj skupine ni bilo mogoče najti rešitev, ki bi vodile v posodobitev predpisov, razen na resornem področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: MGRT), kjer so se zavezali k preučitvi možnosti odprave obvezne kategorizacije za sobodajalce in preučitvi omilitve minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti. Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač pa le usmeritve glede preučitve nekaterih sprememb zakonodaje. Vlada RS pa si bo, v sodelovanju s pristojnimi resornimi ministrstvi, še naprej aktivno prizadevala za iskanje rešitev omilitev ali poenostavitev predpisov in postopkov glede kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Identifikacijo teh rešitev pričakujemo še v tem letu. Vir: MGRT Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Matjaža Nemca v zvezi s sprejemom sistemskega zakona za ureditev področja delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji Vlada RS pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Matjaža Nemca. Poslanec Matjaž Nemec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri navaja dosedanjo problematiko reševanja urejenosti področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji ter Vladi Republike Slovenije predlaga, da pod vodstvom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) nemudoma oblikuje medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila predlog sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji. Nadalje poslanec Matjaž Nemec predlaga, da se pri oblikovanju sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji, po zgledu avstralskih laburistov (priložen je dokument avstralske laburistične stranke z naslovom National Sharing Economy Principles), upoštevajo naslednja načela: - svojo lastnino imajo ljudje pravico deliti; - opravljene storitve morajo delavcem omogočati pošteno plačilo in ustrezne delovne pogoje; - vsak mora plačati svoj pošten delež davkov (vsako delo šteje); - upoštevati se mora ustrezna javna varnost, enakopravna dostopnost za vse, zakonitost poslovanja. Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da podpira poslansko pobudo za oblikovanje sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v RS. Vendar pa ocenjuje, da bi bil postopek do morebitnega sprejema takšnega zakona v tem trenutku predolgotrajen, da bi z njim dosegli osnovni namen poslanske pobude, ki se nanaša na hitro in učinkovito ureditev področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Upoštevati je potrebno, da bi morali pri oblikovanju sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v RS najprej identificirati vsa področja, kjer se delitvena ekonomija pojavlja ali se še bo pojavila, identificirati predpise, ki posegajo na vsako od teh področij, določiti razumne pragove za vsak posamezen sektor delitvene ekonomije, ob tem pa urediti tudi vprašanja varstva uporabnikov, pravic delavcev, obdavčevanja in nadzora. V Sloveniji se delitvena ekonomija trenutno v večjem obsegu pojavlja na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Že 23. 9. 2015, ko je Vlada RS na svoji 72. dopisni seji imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, je bilo to področje identificirano kot področje, kjer so potrebne posodobitve predpisov. Medresorska delovna skupina je s svojim delom zaključila 7. 7. 2016, ko se je RS seznanila s poročilom o njenem delu in sprejela sklep o prenehanju njenega delovanja. Medresorska delovna skupina je identificirala predpise, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom in proučila možnosti za poenostavitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, vendar zaradi neenotnosti pri predlogih ukrepov ni pripravila akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo to področje. Medresorska delovna skupina za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ni dosegla svojega namena, zato Vlada RS trenutno ne bo ustanovila nove medresorske delovne skupine, katere namen bi bil priprava predlog sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji. Za področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin v najem turistom, kjer je delitvena ekonomija v Sloveniji najbolj razširjena, predpisi pa nesorazmerno obsežni glede na obseg dejavnosti, se bo rešitve iskalo na drugačen način, in sicer s preučitvijo predlogov MGRT za omilitev in poenostavitev predpisov na tem področju ter v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi. V skladu z usmeritvami Evropske komisije, podanimi v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki ga je Evropska komisija sprejela 2. 6. 2016, bomo stremeli k temu, da bodo pogoji za opravljanje dejavnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom jasni, sorazmerni glede na obseg dejavnosti in objektivni. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje o 3a razvojni osi Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s 3a razvojno osjo. Vprašanja poslanca se nanašajo na pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za obvoznico Škofljica oz. novo obvozno cesto na glavni cesti G2-106 v dolžini približno 5,5 km. V odgovoru je pojasnjeno, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v postopku priprave DPN za obvoznico Škofljica sodeluje kot koordinator postopka. Državni nosilci urejanja prostora, ki dajejo splošne in posebne smernice, zagotavljajo podatke in strokovne podlage s svojega delovnega področja, usmeritve in podatke iz lastnih strateških načrtov ter mnenje in morebitne pogoje za podrobnejše načrtovanje ali projektne pogoje, so skupaj s pobudnikom (Ministrstvo za infrastrukturo), koordinatorjem (MOP) in investitorjem (Direkcija RS za infrastrukturo), soodgovorni za pripravo DPN. V pripravo DPN so aktivno in v vseh fazah vključene tudi občine, na območju katerih se načrtuje državna prostorska ureditev. Prav tako je v odgovoru pojasnjeno, da v dosedanjem postopku priprave DPN niso bile najdene take variante obvoznice, ki bi posegale izven območja Ljubljanskega barja in ki bi bile ustrezne oz. sprejemljive z vseh vidikov primerjave (prostorski, ekonomski, funkcionalni in okoljski), zato je bilo ocenjeno, da je, med drugim tudi s stališča porabe javnih financ, nadaljnje preučevanje takih variant neustrezno. Zaradi navedenih razlogov je bilo v »Poročilu o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov za obdobje julij 2014 - marec 2016 s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov njihove priprave« vladi predlagano, da se poskuša prometna problematika najprej reševati z izvedbo drugih ukrepov za zagotovitev normalne pretočnosti in prometne razbremenitve (izgradnja štiripasovnice v obstoječem koridorju Dolenjske ceste, rekonstrukcija železniške proge Ljubljana - Kočevje, dograditev AC priključka Šmarje - Sap in drugi prometni »negradbeni ukrepi«, ki lahko razbremenijo obstoječe prometnice (npr. javni prevoz v povezavi s sistemom P+R). V istem poročilu je bilo predlagano tudi, da se šele po izvedbi takih ali drugih ustreznih ukrepov ponovno preverijo prometne razmere in po tem, po potrebi tudi možnosti za nadaljevanje priprave DPN. Poročilo je vlada sprejela 12. 5. 2016. Vlada si bo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi tudi v nadaljnje prizadevala ustvarjati pogoje za kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Vir: MOP Odgovor na poslansko vprašanje o DPN od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug. V odgovoru je pojasnjeno, da postopku priprave DPN, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot koordinator postopka sodeluje z lokalnimi skupnostmi in javnostjo. Poleg aktivnosti, ki so določene s predpisi (javne razgrnitve in seznanitve), so v teku tudi neformalne oblike sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, pri čemer se poskušajo najti najbolj optimalne rešitve. Vlada je v aprilu 2015 ponovno odločala o ustrezni cestni povezavi med Velenjem in avtocesto A1 in sprejela sklep, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko– Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami, nadaljuje priprava DPN za državno cesto med avtocesto A1 in priključkom Velenje jug po optimizirani varianti F2-2, ki je bila v študiji variant opredeljena kot najustreznejša in za katero je že izdelan osnutek DPN in je v javnem interesu. Najbolj aktivno je sodelovanje s civilno iniciativo Braslovče, ki v svojih gradivih trdi, da je varianta F6 med drugim cenejša, ustreznejša in porabi manj kmetijskih zemljišč. Kljub številnim pojasnilom in argumentom, ki so jih podali koordinator, pobudnik in naročnik, civilna iniciativa vztraja pri svojih stališčih. MOP je julija 2016 civilno iniciativo pisno pozval, naj posreduje strokovne podlage, izdelane za F6, ki bi bile primerne za enakovredno primerjavo med variantama F2-2 in F6. Civilna iniciativa strokovnih podlag ni posredovala. Vir: MOP Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stanjem vodotokov v Sloveniji Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s stanjem vodotokov v Sloveniji in izbire koncesionarja za območje Savinje. V odgovoru je pojasnjeno, da so bili v zadnjih 25-ih letih posamezni predeli Slovenije večkrat poplavljeni. Pri tem je nastala večja gospodarska škoda tako na vodni infrastrukturi kot tudi na drugi državni in lokalni infrastrukturi ter škoda, ki je bila povzročena gospodarskim subjektom in na premoženju posameznikom. Žal smo se v tem obdobju soočili tudi s človeškimi žrtvami. Po oceni iz Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav (november 2014) je skupna škoda povzročena po poplavah v zadnjih 25-ih letih znašala 1,5 milijarde evrov, od tega v zadnjih 10-ih letih 900 milijonov evrov. Poplave so naravni pojav in jih ni možno v celoti odpraviti. Lahko pa zmanjšamo poplavno ogroženost z gradbenimi ukrepi (na primer z urejanjem vodotokov, gradnjo zadrževalnikov in visokovodnih nasipov) in negradbenimi ukrepi (ozaveščanjem prebivalstva, zgodnjim opozarjanjem, prepuščanjem prostora vodi, rabi prostora z upoštevanjem pojavnosti vode – poplav). Določene izboljšave so bile dosežene z izvedbo dveh kohezijskih projektov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, v pripravi je projektna dokumentacija za izvedbo dveh novih kohezijskih projektov za zagotavljanje poplavne varnosti JZ Ljubljane in Železnikov, izvajajo se priprave za nadaljevanje, oziroma izvedbo II. faze projektov poplavne varnosti na Savinji in Dravi, v pripravi je tudi Načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki bo za območje Slovenije opredelil usmeritve in izpostavil ključna območja, kjer so posledice poplav največje in jih je treba zmanjšati. Višino sredstev za dela na vodotokih v prihodnjih letih je težko napovedati. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Direkcija RS za vode aktivno iščeta še dodatne finančne vire za povečanje sredstev namenjenih za vodotoke. Postopek izbire koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda za območje Savinje je še v teku, saj se je ta na podlagi odločitve Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnega naročanja, z dne 11. 4. 2016, ponovno znašel v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. MOP bo predlog odločitve o izbiri koncesionarja vladi podal, po tem, ko bo strokovna komisija končala s ponovnim pregledom in vrednotenjem ponudb posameznih prijaviteljev. Komisija naj bi svojo odločitev sporočila MOP predvidoma v mesecu septembru. Vlada še pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila za izbor koncesionarjev za urejanje voda 8 od 9-ih sklopov pravnomočno zaključenih. V postopkih so ponudniki uveljavili različna možna pravna sredstva po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki so bili v večini pozitivno rešeni v korist naročnika. Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z Luko Koper Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša, ki se nanaša na privatizacijo Luke Koper oz. drugega tira železniške povezave Divača Koper. Poslanec navaja, da so druge države, in pri tem izpostavlja Švico in Avstrijo, svoje železniške povezave gradile s proračunskimi sredstvi, medtem ko se je Slovenija odločila za gradnjo s podelitvijo koncesije. Po mnenju poslanca koncesijska gradnja pomeni privatizacijo. Vlado zato sprašuje, zakaj pristanišče potrebuje nove koncesionarje in zakaj je to dobro za Luko Koper. Poslancu se v odgovoru pojasnjujejo omejitve javno-finančnega financiranja pomembnih infrastrukturam projektov in da primerjave s Švico in Avstrijo niso ustrezne. Obe državi imata znatno višji BDP na prebivalca kot Slovenija, poleg tega Švica ni država članica EU, kar pomeni, d a j e ne zavezujejo omejitve prava EU glede uravnoteženosti državnega proračuna oziroma dodeljevanja državnih pomoči. Republika Slovenija se je zavezala spoštovati standarde in predpise Evropske unije, kar je opredelila tudi z Zakonom o fiskalnem pravilu ter z vnosom t.i. fiskalnega pravila v Ustavo RS. V nadaljevanju se poslancu izčrpno pojasnjuje, da javno-zasebno partnerstvo, konkretno predvidena koncesija po modelu BOT, ne pomeni privatizacije. V tem modelu bi bila ustanovljena stavbna pravica na zemljiščih, po katerih bo potekala novozgrajena železniška proga drugega tira. To pomeni, da bodo zemljišča ves čas ostala v lasti Republike Slovenije. Infrastruktura, objekt na zemljišču, bi bila v času trajanja koncesijskega razmerja, torej zgolj začasno, v lasti koncesionarja, kar bi tudi preprečilo preklasifikacijo objekta v sektor država in s tem prenos dolga, ki bi ga za svoj račun najel koncesionar. Zasebni partner (koncesionar), ki izgradnjo objekta financira, tako pridobi pravico do upravljanja objekta in do izkoriščanja njegovih donosov oziroma do določenega nadomestila za upravljanje.Trajanje obdobja ustanovitve stavbne pravice je enako obdobju trajanja koncesije. Prvenstveno je za koncesionarja predvidena družba 2TDK d.o.o., ki je slovenska družba v 100-odstotni državni lasti. V družbo bil lahko vstopil zasebni partner, ki bi s svojim vložkom znatno razbremenil slovenske davkoplačevalce. Poslanec zastavlja tudi dve konkretni vprašanji, in sicer zakaj potrebuje pristanišče nove koncesionarje ter zakaj je to dobro za Luko Koper in državljane RS. Vlada odgovarja, da je pri tem treba poudariti, da se koncesija za gradnjo drugega tira ne nanaša tudi na koncesijo, ki jo Luka Koper že ima v pristanišču. Koncesiji torej nista medsebojno povezani. Osnutek zakona se ne ukvarja s podeljeno koncesijo v koprskem pristanišču in ne posega v podeljeno koncesijo na pristaniški infrastrukturi, še manj pa v morebitno privatizacijo infrastrukture. Vir: MP Odgovor vlade na poslanska vprašanje Andreja Čuša v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na štiri pisna poslanska vprašanje Andreja Čuša v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri. Na vprašanje kakšen je pogled Vlade RS na gradnjo HE na Muri, je vlada odgovorila, da bo prva priložnost za razpravo o tem vprašanju ob sprejemanju Akcijskega načrta za obnovljive vire energije, AN OVE 2010-2020 s pogledom do 2030. Prejšnje vlade so idejo podpirale do te mere, da so podelile koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala podjetju Dravske elektrarne Maribor (DEM) ter da so sprejele sklep o začetku postopka izdelave Državnega prostorskega načrta za eno HE na Muri, konkretno za HE Hrastje Mota. Na vprašanje poslanca, ali je bila narejena analiza vpliva na okolje, predvsem na biotsko raznolikost, ob primeru gradnje več HE na reki Muri, je vlada pojasnila, da so bile narejene različne delne študije vplivov na okolje, ki vključujejo tudi analize vplivov na biotsko raznovrstnost. Študija trajnostnega razvoja območja je podala stanje okolja na podlagi takratnih spoznanj v preliminarni fazi ter vplive potencialnih HE na okolje in naravo. Izdelane so bile strokovne podlage, kjer so upoštevana možna območja energetske izrabe ter izdelane projektno tehnične rešitve kje bi bilo, z upoštevanjem pogojev okolja in narave, po mnenju koncesionarja možno umestiti objekte HE. Zaključki študij že sami opozarjajo na težave pri umeščanju elektrarn na Muri zlasti v povezavi z ribami in pticami (zlasti gnezdilke poplavnega gozda in gnezdilke struge). Študije tudi opozarjajo, da bi bilo za ta namen potrebno izvesti obsežno nadomeščanje habitatov, ob vprašanju, ali je tako obsežne ukrepe sploh realno mogoče izvesti v obmurskem prostoru. V teku je postopek celovite presoje sprejemljivosti vplivov na okolje le za elektrarno Hrastje Mota, za katero se že od leta 2012 izdeluje DPN. V pobudi za pripravo DPN za izgradnjo HE Hrastje – Mota, oziroma gradivu za obseg in vsebino okoljskega poročila, ostale potencialne elektrarne na Muri niso bile obravnavane. Koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije je bila sicer podana za 8 elektrarn na odseku med Sladkim Vrhom in Veržejem, kar daje izhodišče za postopek za umeščanje več elektrarn. Možni vplivi verige elektrarn na Muri na okolje, še posebej na naravo, so bili obravnavani že v strokovnem gradivu za pripravo Nacionalnega energetskega programa (NEP). Že takrat je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor podana ocena, da bi bili z izgradnjo HE uničeni habitati varovanih vrst in varovani habitatni tipi v takem obsegu, da bi jih bilo potrebno nadomestiti, kar pa pomeni, da so vplivi izgradnje bistveni. Taka ocena je bila že za izgradnjo vsake posamezne elektrarne. V okviru DPN za HE Hrastje Mota je podjetje DEM naročilo izdelavo še drugih strokovnih podlag s področij okolja in prostora, ki ocenjujejo stanje območja ob Muri in opredeljujejo vplive novega objekta. Zaključki bodo podani v Okoljskem poročilu za DPN za HE Hrastje Mota. Na vprašanje poslanca, ali je povečanje obsega hidroenergije primarni ukrep pri povečanju OVE, je vlada odgovorila pritrdilno. Pri pripravi predloga posodobitve strateškega dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije za dosego ciljev v letu 2020, so upoštevani vsi relevantni viri, zato ni mogoče špekulirati v smeri, da bi en obnovljivi vir nadomestili z drugim obnovljivim virom. Za orientacijo povzemamo podatek, da je po varianti, ki daje prednost vetrnim elektrarnam, še vedno potrebno zgraditi najmanj 106 MW novih kapacitet iz hidroenergije do leta 2020, od tega 86 MW iz velikih HE, 7 MW iz srednje velikih HE, ki bodo imele moč med 1-10 MW in 13 MW iz malih HE. Nujno je potrebna izraba hidroenergije v malih in velikih HE, če želimo kot država članica izpolniti zaveze, ki smo jih dali EU na področju OVE. Ob tem ne smemo prezreti, da so bile potrebe po inštalirani moči za področje hidroenergije izračunane šele potem, ko smo najprej že upoštevali ukrepe na področju učinkovite rabe energije (URE), ki se bodo izvajali v skladu s sprejetim Akcijskim načrtom URE. Na zadnje vprašanje poslanca, s kakšnim razlogom je gradnja HE tako pomembna na reki Muri, da se ta potencialno pridobljena energija ne bi dala proizvesti z gradnjo kakšnih drugih, alternativnih oblik pridobivanja električne energije, je vlada pojasnila da je za utemeljeno in sprejemljivo energetsko načrtovanje nujno sprejeti strateške dokumente, bodisi Energetskega koncepta Slovenije ali vsaj posodobljenega AN OVE. Oba ta dva strateška dokumenta sta v postopku izdelave. Zato lahko na to vprašanje vlada odgovori samo, da so se izdelave teh dveh strateških dokumentov na Ministrstvu za infrastrukturo lotili tako, da so izhajali iz dejanske ugotovljene dolgoročne potrebe po energiji, usmerjali rabo in proizvodnjo tudi glede na učinkovitost tehnoloških procesov, lokalno samopreskrbo ter upoštevali vse ekonomsko izkoristljive vire energije in tehnologije za njihovo pridobivanje. Energetski koncept Slovenije pa se bo moral razvijati hkrati s strateškim razvojem Republike Slovenije, ki naj bi bil usmerjen k vzdržnemu, energetsko učinkovitemu in energetsko varčnemu razvoju Slovenije na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju. Reka Drava je že v celoti energetsko izkoriščena, zato se sedaj iskanje možnosti za obnovljive vire iz vodne energije usmerja na srednjo Savo in Muro in ob tem upoštevati varovanje okolja in koristi območja za trajnostni razvoj. To pa je pomembna strateška oziroma politična odločitev, o kateri bo odločila vlada ob sprejemanju posodobljenega AN OVE in ob upoštevanju že sprejete okoljske strategije. Vir: MzI Odgovor vlade poslanki Anji Bah Žibert Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Anje Bah Žibert v zvezi z javnostjo sej vlade in ga pošlje Državnemu zboru. Vlada Republike Slovenije v odgovoru uvodoma pojasnjuje, da se obseg zagotavljanja javnosti in transparentnosti dela vlade ne zmanjšuje, temveč vlada javnosti v primerjavi s preteklimi leti ponuja čedalje več vsebin, tudi preko različnih komunikacijskih oblik in poti. Poslovnik Vlade RS, ki ureja organizacijo in način dela vlade, določa, da je delo vlade javno, razen načina glasovanja članov vlade na sejah vlade, sporočil med dopisno sejo, dobesednih zapisov sej vlade ter razprav članov in drugih udeleženih na sejah vlade. Nadalje Poslovnik Vlade RS določa, da se javnost dela vlade zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami na svetovnem spletu, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada in predsednik vlade odgovarjata na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih služb. Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbi Urad vlade za komuniciranje. Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki spadajo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih odločitvah s svojega delovnega področja obveščajo javnost tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb. Delo vlade se lahko spremlja preko spletnih strani vlade in sicer ves postopek od nastajanja gradiv, ki čakajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave), do obravnave na sejah vlade (dnevni redi sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor oziroma vladne uredbe in sklepe v objavo v Uradni list. Po vsaki seji vlade Urad vlade za komuniciranje pripravi tudi sporočilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je vlada sprejela in jih objavi na vladnem spletnem portalu. Z javnostmi se komunicira tudi preko drugih neposrednih in interaktivnih komunikacijskih oblik in poti (splet, socialni mediji, …). Upoštevaje prvi odstavek 50. člena v zvezi s 52. členom Poslovnika vlade v povezavi z 11. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa razprave na sejah vlade že do sedaj niso bile javne in posledično niso bili dostopni javnosti niti zvočni posnetki sej vlade. Na podlagi 40.a člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije se dobesedni zapisi uporabljali zgolj za pripravo odpravkov sklepov vlade in zapisnika seje vlade. Ob dejstvu, da so generalni sekretarji in drugi, ki imajo v skladu s poslovnikom pravico vpogleda v magnetogram, le redkoma poslužili vpogleda v magnetogram oziroma poslušanja posnetka, je bila sprejeta odločitev, da se magnetogramov sej vlade ne prepisuje več oziroma da se sej vlade ne snema več. S tem se je sledilo zahodnemu delu držav članic EU, vključno z Evropsko komisijo, kjer sej vlad ne snemajo, kljub temu pa o seji sestavijo zapisnik s podobno vsebino, kot to določa naš Poslovnik Vlade RS. Do podobnih odločitev tako glede snemanja sej vlade kot tudi pisanja magnetogramov je prihajalo tudi že v preteklosti. Glede na to, da gre za notranje delovanje vlade, ima namreč vlada diskrecijsko pravico odločiti, kako bo ravnala s posnetki oziroma magnetogrami. Glede na navedeno je javnost, kljub ukinitvi prepisovanja dobesednih zapisov sej vlade in snemanja sej vlade, tako kot doslej še vedno seznanjena z vsemi odločitvami vlade preko novinarskih konferenc in objav o njenih odločitvah na vladni spletni strani, s čimer se zagotavlja pravica iz drugega odstavka 39. člena Ustave. Delovanje vlade se v našem političnem sistemu presoja samo skozi končne odločitve vlade, izražene v njenih sklepih, in ne preko stališč njenih posameznih članov v razpravi. Vlada pa javnosti kljub temu ponuja raznovrstne možnosti seznanitve z njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oziroma transparentnost njenega delovanja. Vir: GSV Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša o urgentnem centru Ptuj Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša o urgentnem centru Ptuj in ga bo poslala Državnemu zboru RS. Poslanec Andrej Čuš je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v katerem sprašuje v kakšni fazi je proces izgradnje urgentnega centra Ptuj in ali so sredstva, zagotovljena v proračunu RS, zadostna za izgradnjo UC Ptuj? Ministrstvo za zdravje je julija 2015 potrdilo investicijski program za izvedbo investicije izgradnje Urgentnega centra Ptuj (UC Ptuj). Vrednost projekta UC Ptuj je po potrjenem investicijskem programu znašala 2.493.609,89 eurov z DDV. Ministrstvo za zdravje je za investicijo zagotavljalo sredstva v višini 1.908.936,23 eurov z DDV, Splošna bolnišnica Ptuj (SB Ptuj) pa 584.673,66 eurov z DDV. V začetku leta 2016 je SB Ptuj zaradi povečanja vrednosti investicije za več kot 20 %, spremenjene finančne konstrukcije in spremenjenega terminskega plana posredovala Novelacijo investicijskega programa. Vrednost projekta se je povečala za 1.054.025,00 eurov z DDV. V skladu z 31. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 je treba vsako spremembo vrednosti projekta nad 20 % izhodiščne vrednosti, predložiti v sprejetje Vladi RS. Ministrstvo ima v proračunih za leti 2016 in 2017 zagotovljen svoj delež financiranja v višini 1.908.936,23 EUR z DDV, SB Ptuj pa še ne. Nadaljevanje projekta bo torej mogoče, ko bo SB Ptuj zagotovila sredstva za svoj del vložka financiranja investicije. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z gostovanjem Evropske agencije za zdravila v Sloveniji Poslanec dr. Franc Trček je Vladi RS postavil pisno poslansko vprašanje v zvezi Evropsko agencijo za zdravila (European Medicines Agency – EMA). Poslanec navaja, da naj bi se »ob izstopu Velike Britanije (VB) iz Evropske Skupnosti nekatere Evropske Institucije, ki imajo zdaj sedež v VB, preselile na teritorij držav članic«. Tako naj bi obstajala »velika verjetnost«, da se bo »na novo lokacijo preselila tudi EMA in da bi bila Slovenija »glede na tradicijo farmacevtske industrije primeren gostitelj te agencije«. Vladi RS je postavil naslednji vprašanji, in sicer: 1. Kako se je vlada opredelila do možnosti, da Slovenija gosti EMA oziroma dele te agencije, v kolikor ta v prihodnosti ne bo več delovala kot enotna ustava? 2. V kolikor je vlada predvidela kandidaturo za državo gostiteljico, kakšne ukrepe je za to povzela? Vlada odgovarja, da je referendum o izstopu Združenega kraljestva VB in Severne Irske (Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (EU) šele prva raven odločanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Po uradni notifikaciji namere o izstopu bodo sledila pogajanja o sporazumu o izstopu, ki lahko trajajo največ dve leti, z možnostjo podaljšanja s soglasjem Evropskega sveta. V tem obdobju bo Vlada RS temeljito proučila možnosti glede kandidature za sedež oziroma prevzem enot, ki delujejo znotraj EMA. Navedena agencija, ki ima sedež v Londonu, ima prek 600 zaposlenih in redno sodeluje z okoli 4500 strokovnjaki s področja zdravil in medicinskih pripomočkov iz vseh držav članic EU, kar pomeni, da je zagotovitev pogojev za učinkovito, kakovostno in nemoteno delovanje EMA izjemno zahtevna. Zaradi navedenega se pričakuje, da se z njeno selitvijo iz Združenega kraljestva najverjetneje ne bo hitelo, vse morebitne aktivnosti pa bodo potekale izjemno premišljeno. V procesu sprejemanja odločitve vlade o morebitni kandidaturi bo, poleg vsebinskih, organizacijskih in ekonomskih analiz, treba upoštevati, da je Evropski svet junija 2008 v sklepih potrdil, da naj bi se nove agencije ustanavljale v novih državah članicah EU, pri čemer bi se dalo ustrezno prednost tistim, ki sedeža agencij še nimajo. Poleg navedenega sta pomembni tudi dejstvi, da bo uradno kandidaturo mogoče oddati šele z izstopom Združenega kraljestva iz EU in da se bo odločitev glede selitve EMA (ali delitev njenih sestavnih enot na več lokacij po posameznih državah članicah EU) sprejemala soglasno na ravni držav članic EU. Tradicionalno države članice EU v okviru svoje kandidature zagotovijo tudi prispevek, ki vključuje zagotovitev prostorov, subvencioniranje najemnine za določen čas ali druge prispevke. Odločitev o najavi kandidature za EMA oziroma njenih enot, katerih naloge bi lahko kakovostno opravili v Sloveniji, bo vlada sprejela pravočasno, v času pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Pri presoji možnosti za najavo kandidature bo upoštevala tudi možnosti podpore drugih držav članic EU. Vnaprejšnja napoved kandidature, ki ne bi temeljila na tovrstnem tehtnem razmisleku, na preliminarnih ugotovitvah glede zmožnosti zagotavljanja ustreznega delovnega okolja in na oceni podpore drugih držav članic EU, ne bi bila kredibilna. Vir: MZ Vlada izdala seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena Zakon o javnih financah Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah. Skladno z zakonom o javnih financah mora vlada v primeru sprememb izdati dopolnjen seznam pravnih oseb javnega sektorja. Tokrat sta na predlagani novi seznam uvrščeni dve novoustanovljeni pravni osebi in sicer Slovenski državni gozdovi in 2TDK, Družba za razvoj projekta. Poleg uvrstitve dveh novih pravnih oseb na navedeni seznam je iz seznama izločena Adria Airways. Vir: MF Vlada sprejela stališče do novele Direktive glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja. Slovenija podpira namene in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive. Predlog DAC5 spreminja Direktivo 2011/16/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/107/EU, Direktivo 2015/2376/EU in Direktivo 2016/881/EU, s predlogom določbe, ki omogoča davčnim organom dostop do posebnih informacij o preprečevanju pranja denarja za namene obdavčevanja. Spremembe so vsebovane v členu 1 predloga, in sicer se člen 22 Direktive 2011/16/EU dopolni z odstavkom 1a, ki omogoča davčnim organom dostop do izvedbenih ukrepov, dokumentacije in informacij o dejanskem lastništvu ter skrbnem preverjanju strank v okviru četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Ta odstavek je dodan k splošnemu členu 22 o posebnih obveznostih držav članic in ne k posebnemu členu 8(3a) o izvajanju avtomatične izmenjave. Razlog je v tem, da bo avtomatična izmenjava nedvomno povzročila izmenjave informacij na zahtevo ali spontane izmenjave v zvezi s kakovostjo in celovitostjo avtomatično izmenjanih informacij. Vodi lahko tudi do dodatnih preiskav na primer računov ali drugih sredstev, ki niso bila predmet avtomatične izmenjave. Cilj predloga DAC5 je, da se davčnim organom omogoči konsistenten dostop do informacij o dejanskih lastnikih podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih dogovorov, in izvedenih postopkih dolžne skrbnosti imetnikov računov, vključno z dokumentacijo in informacijami, ki so na voljo na podlagi določb AMLD, za izvajanje njihovih nalog pri spremljanju ustrezne uporabe Direktive o upravnem sodelovanju s strani finančnih institucij. Omogočanje tega dostopa je vprašanje notranje organizacijske ureditve v državah članicah in ne vključuje nobenih dodatnih poročanj ali drugih upravnih obveznosti. Veljavnost direktive je predvidena na dan sprejetja, uporabljala pa naj bi se v vseh državah članicah od 1. januarja 2017. Finančna uprava Republike Slovenije že ima dostop do teh informacij, saj je na generalni ravni urejen dostop v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Vir: MF Članstvo Slovenije v Pobudi Krožno gospodarstvo 100 regij Fundacije Ellen MacArthur Vlada RS se je seznanila z informacijo o članstvu Slovenije v pobudi Krožno gospodarstvo 100 regij Fundacije Ellen MacArthur. Vlada je za podpis pogodbe o članstvu pooblastila ministrico za okolje in prostor, Ireno Majcen. Neprofitna Fundacija Ellen MacArthur iz Velike Britanije je v svetovnem merilu vodilna institucija, ki je izdelala že več analiz o gospodarskem, družbenem in okoljskem potencialu prehoda v krožno gospodarstvo in predstavlja globalno inovativno platformo za krepitev usposobljenosti o konceptu krožnega gospodarstva; izmenjave znanj in primerov dobrih praks; razvoja čezsektorskih, medpodjetniških, predkomercialnih pobud in mrež za sodelovanje. Od leta 2012 izvajajo pobudo Krožno gospodarstvo 100 regij (Circular Economy 100 regions), ki je namenjena izobraževanju in povezovanju podjetij in drugih nevladnih deležnikov na področju krožnega gospodarstva z lokalnimi, regionalnimi in državnimi oblastmi. K vključitvi v pobudo je bila kot majhna država z zanimivim geopolitičnim položajem in s tem pomembnim gospodarskim potencialom za prehod v krožno gospodarstvo povabljena tudi Slovenija. Včlanitev v pobudo – podprogram za regije, tako Sloveniji prinaša možnost dviga usposobljenosti vseh ključnih akterjev za preoblikovanje gospodarstva, s čimer bomo znali bolje prepoznavati priložnosti in potenciale prehoda v krožno gospodarstvo ter identifikaciji in odpravi ovir, ki tak prehod otežujejo; prepoznavanje ključnih sektorjev v Sloveniji, ki imajo največje možnosti, da s prehodom na poslovne modele krožnega gospodarstva pridobijo znatne koristi in identifikacija možnih projektov (nacionalnih, mednarodnih, demonstracijskih…), ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo in bi jih bilo mogoče prednostno podpreti za sofinanciranje. Članstvo v fundaciji bo v največji meri namenjeno krepitvi zmogljivosti Slovenije kot države na poti v krožno gospodarstvo, kar je skladno z usmeritvijo EU in vlade. Članarina se bo krila iz Sklada za podnebne spremembe, kar je utemeljeno v Programu porabe sredstev Sklada v letih 2015 in 2016 v okviru postavke tehnične pomoči. Vir: MOP Vlada razrešila državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejel sklep, na podlagi katerega se z dnem 15. 9. 2016 zaradi prevzema novih delovnih obveznosti z navedenim datumom razreši Francija Povšeta s funkcije državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, pristojnega za nacionalno varnost. Vir: KPV Vlada imenovala državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejela sklep o imenovanju dr. Erika Kopača za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, pristojnega za nacionalno varnost z nastopom funkcije dne 16. 9. 2016. Dr. Erik Kopač je mednarodno priznan strokovnjak za področje nacionalne varnosti. Njegova področja raziskovanja med drugim pokrivajo nacionalne in nadnacionalne varnostne in obrambne sisteme, nacionalno in mednarodno varnost, ekonomsko varnost, obrambne izdatke, obrambno industrijo, upravljanje s človeškimi viri v oboroženih silah, krizno upravljanje in vodenje ter kritično infrastrukturo. Leta 2010 je doktoriral s področja obramboslovja z doktorsko disertacijo Trg vojaške delovne sile na primeru Slovenije in se specializiral za področje obrambne ekonomike ter upravljanja z obrambnimi viri. Po diplomah na Ekonomski Fakulteti (1996) ter Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999), za katero je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je v letu 2003 pridobil magistrski naziv z delom Ekonomski vidiki alternativnih načinov popolnjevanja oboroženih sil z vojaško delovno silo: Študija primera Slovenije. Od 1999 do 2000 je bil zaposlen na Ministrstvu za obrambo, od leta 2000 pa je raziskovalec na Obramboslovnem raziskovalnem centru. Kot gostujoči raziskovalec pa je med drugimi univerzami gostoval tudi na Defence Resource Management Institute, Naval Postgraduate School, Monterey, ZDA. Od leta 1999 predava na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V pedagoškem procesu Katedre za obramboslovje sodeluje kot docent za področja obrambne ekonomike, vojaške logistike, primerjalnih obrambnih sistemov, oborožitvenih sistemov ter obramboslovne geografije. Predava tudi na študiju nacionalne in mednarodne varnosti na Fakulteti za politične znanosti v Zagrebu in na Poveljniško-štabni šoli Centra vojaških šol Slovenske vojske. V zadnjih petnajstih letih je dr. Kopač sodeloval pri 20-ih slovenskih in evropskih raziskovalnih projektih in objavil več kot 150 znanstvenih in strokovnih prispevkov. Dr. Erik Kopač govori tekoče angleško in hrvaško ter funkcionalno nemško in italijansko. Vir: KPV Vlada za generalnega državnega pravobranilca predlaga mag. Jurija Groznika Na razpisano prosto mesto generalnega državnega pravobranilca so se prijavili štirje kandidati, in sicer: mag. Jurij Groznik, Neva Aleš Verdir, dr. Boštjan Tratar in Anamarija Zajc Kovačič. Vlada se je v skladu s 36. členom Zakona o državnem pravobranilstvu seznanila z mnenjem ministra za pravosodje in sklenila, da predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da za generalnega državnega pravobranilca imenuje mag. Jurija Groznika. Prijavljeni kandidati so svojim prijavam priložili tudi programe dela Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje, kot jih določa Zakon o državnem pravobranilstvu. Z vsemi prijavljenimi kandidati so bili opravljeni tudi razgovori, na katerih sta poleg ministra prisostvovali še državna sekretarka in namestnica vodje Sektorja za pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje. Na podlagi razpisne dokumentacije, dosedanjega dela, predstavljenega programa in vizije dela ter ocene razgovora pred komisijo z ministrstva za pravosodje je minister za pravosodje ocenil, da je najprimernejši kandidat za zasedbo mesta generalnega državnega pravobranilca mag. Jurij Groznik. Mag. Groznik ima dolgoletne izkušnje z delom na državnem pravobranilstvu. Zaveda se potrebnosti sprememb na področju zastopanja finančnih in pravnih interesov države pred domačimi in tujimi pravnimi forumi in izkazuje osebno in vodstveno energijo, potrebno za njihovo udejanjenje. Na podlagi kandidatovega predloženega programa dela in razgovora pred komisijo na ministrstvu za pravosodje je mogoče utemeljeno sklepati, da je dobro seznanjen z delom in funkcijo generalnega državnega pravobranilca, da ima pričakovane osebne in strokovne sposobnosti, integriteto in energijo za izvajanje te funkcije, pa tudi vizijo za potrebne spremembe in reforme državnega pravobranilstva. Nekaj podatkov o mag. Grozniku: mag. Jurij GROZNIK rojen v letu 1970, državljan Republike Slovenije, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani dne 14. 2. 1995. Pravniški državni izpit je opravil dne 9. 7. 1997. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu se je zaposlil kot odvetniški kandidat, najprej v Odvetniški pisarni Mira Senice in nato v Odvetniški pisarni Nika Sedonje. Od 1. 11. 1999 je zaposlen na Državnem pravobranilstvu, in sicer na delovno-pravnem in civilnem oddelku, sprva kot strokovni sodelavec in nato kot višji strokovni sodelavec. Dne 24. 12. 2002 je bil imenovan za pomočnika državnega pravobranilca. Leta 2003 končal magistrski študij ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Od 22. 2. 2007 dalje opravlja funkcijo državnega pravobranilca na sedežu Državnega pravobranilstva v Ljubljani. Dela na področju delovnih in socialnih sporov, izvršilnih postopkov in postopkov v gospodarskih sporih. Je tudi namestnik vodje delovnopravnega in socialno-pravnega oddelka na sedežu Državnega pravobranilstva v Ljubljani ter predsednik Komisije za odločanje o odškodninah zaradi neupravičenih obsodb in neupravičenih odvzemov prostosti. Za svoje delo na Državnem pravobranilstvu je leta 2013 prejel diplomo Ministrstva za pravosodje, za nadpovprečne delovne uspehe ali prizadevanja ter uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Vir: MP Vlada podpira kandidaturo dr. Boštjana M. Zupančiča za predsednika Posebnega sodišča za Kosovo Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogom kandidature prof. dr. Boštjana M. Zupančiča za predsednika Posebnega sodišča za Kosovo s sedežem v Haagu (EULEX) in naložila Ministrstvu za zunanje zadeve, da preko Stalnega predstavništva RS pri EU posreduje kandidaturo za predsednika Posebnega sodišča za Kosovo (EULEX) na Evropsko službo za zunanje delovanje. Na podlagi objavljenega razpisa Evropske službe za zunanje delovanje glede oblikovanja seznama sodnikov za sojenje v posameznih zadevah ter za predsednika na Posebnem sodišču za Kosovo s sedežem v Haagu na Nizozemskem (v nadaljevanju KSC) je Ministrstvo za pravosodje objavilo javni poziv za kandidature dne 18. 7. 2016 z namenom čim širšega obveščanja zainteresirane strokovne javnosti o možnosti podaje kandidatur. Kandidati za predsednika sodišča KSC in za sodnike KSC namreč ne morejo posredovati prijav neposredno, ampak samo preko vlad držav članic. Vlade držav članic predhodno preverijo ali kandidati izpolnjujejo pogoje iz razpisa, to potrdijo s pismom o primernosti in prijave za kandidature posredujejo na Evropsko službo za zunanje delovanje. Po objavljenem pozivu dne 18. 7. k posredovanju kandidatur in preteku roka za posredovanje kandidatur dne 17. 8. je Ministrstvo za pravosodje zbralo prijave primernih kandidatov. Vlada RS v skladu s postopkom predlaga kandidaturo dr. Boštjana M. Zupančiča za predsednika sodišča KSC. Vir: MP Vlada je imenovala novega člana Upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo Vlada RS je razrešila mag. Dušana Pšeničnika, predstavnika ustanovitelja. Ob tem je Vlada RS na to mesto v Upravni odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo, za mandatno obdobje štirih let imenovala Jerneja Tovšaka, vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kot predstavnika ustanovitelja. Vir: MGRT Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam. Ustanovitev medresorske delovne skupine je eden od ključnih korakov k celovitemu, medresorsko usklajenemu prilagajanju podnebnim spremembam, predstavlja pa tudi pomemben kriterij za oceno uspešnosti prilagajanja držav članic v okviru pregleda stanja, ki ga Evropska komisija izvaja z namenom preverjanja potrebe po pripravi zakonodajnega predloga na tem področju. Hkrati predstavlja ključen forum za obravnavo in dopolnitev dolgoročnega strateškega dokumenta s področja prilagajanja podnebnim spremembam, ki je del Akcijskega načrta za izpolnitev predhodne pogojenosti za koriščenje evropskih sredstev. Člani delovne skupine so predstavniki ministrstev (za okolje in prostor, za infrastrukturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za obrambo, za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za finance, za zunanje zadeve, za kulturo, za izobraževanje, znanost in šport ter Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), Agencije RS za okolje, Direkcije RS za vode, Zavoda RS za varstvo narave, Direkcije RS za infrastrukturo, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vir: MOP Vlada je podprla kandidaturo izr. prof. dr. Barbare Kresal za članstvo v Evropskem odboru za socialne pravice. Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope (EOSP) je nadzorni organ, ustanovljen na podlagi Evropske socialne listine ( ESL). Glavna naloga EOSP je spremljanje izvajanja ESL v državah pogodbenicah in sprejemanje odločitev o ustreznosti izvajanja. EOSP sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz držav pogodbenic. Izvoli jih Odbor ministrov pri Svetu Evrope na predlog države pogodbenice za obdobje šestih let z možnostjo ponovne izvolitve. V letu 2016 se izteče mandat petim članom EOSP. Kandidaturo je treba predložiti najkasneje do 23. septembra 2016 generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope bo na osnovi prispelih kandidatur ter veljavnih pravil pripravil seznam kandidatov, ki bodo izvoljeni na tajnih volitvah na enem od jesenskih zasedanj Odbora ministrov. Ker v EOSP trenutno ni člana oziroma članice iz Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga kandidaturo izr. prof. dr. Barbare Kresal. Barbara Kresal je doktorica pravnih znanosti. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1994, leta 1997 tam zaključila magistrski študij gospodarskega prava in leta 2000 doktorirala z disertacijo Pravni vidiki plače. Leta 1998 je opravila državni pravniški izpit. Barbara Kresal je izredna profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti. Je prodekanja za raziskovanje, razvoj in doktorski študij na Fakulteti za socialno delo, kjer je zaposlena od 2001 in je nosilka predmetov Delovno pravo, Protidiskriminacijsko pravo in Socialna varnost družine, Delovno pravo predava tudi na Ekonomski fakulteti, v dopolnilnem delovnem razmerju je na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot raziskovalka za področje delovnega in socialnega prava. Barbara Kresal ima 21 let delovnih izkušenj na področju delovnega in socialnega prava. Je avtorica približno 200 znanstvenih in strokovnih del in uvrščena med 20 najuspešnejših raziskovalcev v Sloveniji za področje prava po kazalcu izjemni dosežki (Slovenska raziskovalna agencija ARRS-SICRIS). Je članica Akademske mreže za Evropsko socialno listino in socialne pravice, Mreže ekspertov za transnacionalne sindikalne pravice in Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost iz Ženeve. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da ima izr. prof. dr. Barbara Kresal bogate mednarodne izkušnje in ustrezna znanja na področju delovnega in socialnega prava, s katerimi bi lahko prispevala tako h kakovostnejšemu delu Evropskega odbora za socialne pravice kot ugledu Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Vir: MDDSZ Vlada o imenovanju nadomestnega člana Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije namesto razrešenega člana Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Jožeta Kreševiča, na podlagi Javnega poziva št. 01380/2013/132 z dne 21. 3. 2016, v soglasju Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za infrastrukturo, imenuje nadomestnega člana Aleša Ivkovića, do izteka mandata sedanjega Sveta Agencije, in sicer do 28. 1. 2019. Svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ima pet članov, od katerih je eden predstavnik sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije iz 229. člena ZEKom-1. Člani Sveta Agencije so imenovani za dobo petih (5) let in so lahko ponovno imenovani. Dosedanji član Sveta agencije Jože Kreševič je bil na lastno pobudo predčasno razrešen z Odločbo Vlade Republike Slovenije 31. 3. 2016. Vir: MJU
© Copyright 2024