Celotno sporočilo za javnost

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 1. september 2016
99. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela predlog novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga pošlje v obravnavo
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Glavno vodilo pri pripravi sprememb je učinkovitejše delovanje policije kot celote, s
predlaganimi spremembami pa Vlada hkrati izpolnjuje zaveze iz stavkovnih sporazumov. Cilj
predloga zakona je zagotoviti boljšo organiziranost in delovanje policije, tako da se bo lahko
učinkovito odzivala na vse varnostne izzive, ter urediti nekatere posebnosti delovnopravnih
razmerij, ki omogočajo fleksibilnejšo organizacijo in izvajanje nalog policije.
S predlaganimi rešitvami bomo dosegli naslednje cilje:
• Večja učinkovitost dela policije, racionalnost, usmerjenost k uporabnikom: uvaja
se podobna stopnja pravic za ožje družinske člane policista, ki je pri opravljanju
svojega dela izgubil življenje, kot jih sicer določa tudi Zakon o posebnih pravicah žrtev
vojne za Slovenijo leta 1991; ureja se varnostno preverjanje tudi za izvajalce del za
policijo pred sklenitvijo javnega naročila; ustrezneje se ureja varovanje objektov
policije ali objektov, ki so posebnega pomena.
•
Ureditev delovnopravnih razmerij, ki omogočajo nemoteno izvajanje operativnih
nalog (opravljanje nalog v posebnih delovnih razmerah), s posebnim poudarkom
in skrbjo za zaposlene in upoštevanjem načela enake obravnave in načela
sorazmernosti: enak položaj za policiste, ko opravljajo naloge skupaj s posebno
policijsko enoto (PPE); pravičnejša ureditev prenehanja delovnega razmerja
uslužbencu policije glede na ostale javne uslužbence; ureditev dopusta za ohranjanje
psihofizične pripravljenosti, kot je urejeno za pripadnike Slovenske vojske; ustreznejši
postopek dodelitve pravne pomoči uslužbencem policije; zagotavljanje varnosti
nekdanjim uslužbencem policije, če so ogroženi zaradi opravljanja svojega dela;
ustreznejša ureditev dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih.
Zasleduje se priporočila zdravstvene stroke v primerih, ko imajo uslužbenci policije
težave z duševnim zdravjem, tako da se jim omogoči rehabilitacija na obstoječih
delovnih mestih z omejitvijo izvajanja pravice do policijskih pooblastil. Uvaja se
upravičeno razlikovanje v višini dodatka, če gre za pripravljenost za delo na domu in
pripravljenost za delo na določenem kraju, ki izhaja iz analize učinkov in ugotovljenih
pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki jo je 23. 6. 2011 obravnavala
vlada. Pri tem zasleduje obveznosti Vlade, ki se je v socialnem dialogu izrecno
zavezala, da se dodatek za čas pripravljenosti za delo na določenem drugem kraju iz
71. člena ZODPol poviša. Upoštevanje povečanega obsega v času posebnih
obremenitev tudi za določene neuniformirane policiste, ki opravljajo poleg specialne
enote in PPE najnevarnejše naloge v policiji.
•
Predlog prinaša tudi definicijo kariernega policista, ki je pomembna tako za
organizacijo kot posameznika, saj ureditev ustreznega kariernega sistema ob
sodelovanju sindikatov zagotavlja predvidljivost načrtovanja karierne poti ob
doseganju dogovorjenih ciljev (z vsemi mehanizmi morajo biti namreč, tako kot tudi
določa kolektivna pogodba za policiste, natančno določene kompetence in merila za
karierno pot). Poklic policista je specifičen poklic, zato bo uvedba kariernega sistema
omogočila izkoriščanje kadrovskih potencialov znotraj policije, načrtovanje osebnega
strokovnega razvoja in napredovanje policista ali kriminalista. Določitev pojma karierni
policist je zagotovilo, da se bodo tudi v prihodnosti dosegali delovni rezultati in
družbeno pogojena pričakovanja policije na področju zagotavljanja varnosti
državljanom.
Vir: MNZ
Vlada potrdila spremembe ključnega zakona v kulturi, Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
Na današnji seji je Vlada RS določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Predlagane spremembe prihajajo pred
temeljito prenovo kulturnega modela Republike Slovenije. Med spremembami velja še posebej
izpostaviti naslednje:
• Nacionalni program za kulturo oziroma strategija kulturne politike kot strateški razvojni
akt bo veljal za daljše časovno obdobje osmih let, postavil resnično strateške cilje ter
realistično ocenil načrtovanje kulturne politike v tem obdobju. Znotraj obdobja,
predvidenega za uresničevanje te strategije, se bo za obdobje mandata ministra
sprejel akcijski načrt, ki bo določal ukrepe (obseg in vrsto kulturnih dejavnosti), cilje,
obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo merilo
njihovo doseganje. Vlada RS bo o izvajanju nacionalnega programa oziroma strategije
kulturne politike državnemu zboru poročala za pretekli dve leti in ne več vsako leto.
• Ključna sprememba, ki jo prinaša predlog novele se nanaša na izboljšanje položaja
samozaposlenih v kulturi, s katero bodo ti upravičeni do primerljivega plačila za enako
opravljeno delo, kot ga dobivajo redno zaposleni v javnih zavodih.
Obdobje priznavanja pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za
samozaposlene v kulturi iz državnega proračuna se podaljša s treh let na pet let. Z
zvišanjem starostne meje za pridobitev trajne pravice s 50 na 55 let bo samozaposleni
to pravico pridobil brez preverjanja izjemnega kulturnega prispevka samozaposlenega
v zadnjem petletnem obdobju, ostal pa bo pogoj, da je imel samozaposleni v
preteklosti to pravico priznano v skupnem obdobju 20 let, vključno z morebitno
zaposlitvijo v javnem zavodu s področja kulture, kot to velja že sedaj.
Uvede se možnost dodeljevanja delovnih štipendij samozaposlenim v kulturi.
• Ureja se problematika poklicnega zavarovanja baletnih plesalcev tako, da se določi
prispevna stopnja za poklicno zavarovanje v višini 16 odstotkov od osnove, s
prehodnim obdobjem do 31. 12. 2016, ko prispevna stopnja znaša 12 odstotkov od
osnove. Nedvoumno se opredeli, da gre za dodano dobo iz poklicnega zavarovanja,
na podlagi katere zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine.
• Predlagane rešitve na področju javnih zavodov se nanašajo na strateške načrte javnih
zavodov, evidenco javnih zavodov s področja kulture in usposabljanje članov svetov
javnih zavodov:
- Z namenom odprave administrativnih ovir bo na podlagi novele zakona kadar je
ustanovitelj javnega zavoda država, predhodno mnenje k strateškemu načrtu
javnega zavoda podalo Ministrstvo za kulturo. Predhodno mnenje k strateškemu
načrtu javnega zavoda podal le tisti financer, ki ni ustanovitelj javnega zavoda,
katerega delež predstavlja največji delež javnih sredstev za izvajanje javne službe
oziroma programa javnega zavoda.
- Z zakonom se natančneje opredelijo javni zavodi, ki se vpisujejo v evidenco javnih
zavodov s področja kulture.
- Ker se je na podlagi že izvedenih usposabljanj članov svetov javnih zavodov
izkazalo, da vsakoletna usposabljanja niso potrebna, predlog uvaja usposabljanja
članov svetov le ob začetku nastopa prvega mandata.
• Z namenom skrajšanja postopkov sofinanciranja projektov, izbranih na razpisih EU,
predlog uvaja sklepanje neposrednih pogodb, ob upoštevanju nediskriminatorne in
enakopravne obravnave.
•
Na področju zagotavljanja prostorskih pogojev se za izvajanje javnih kulturnih
programov in kulturnih projektov, ki so v javnem interesu, na podlagi izraženega
javnega interesa za izvedbo programa ali projekta, ki je v javnem interesu, omogoči
državi in lokalnim skupnostim najem nepremičnin. Tako bodo zagotovljene kapacitete
in pogoji za kakovostno in raznovrstno kulturno produkcijo ter dostopnost kulturnih
dobrin.
Vlada RS bo predlog novele poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS.
Vir: MK
Starejši in trg dela
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z dokumentom »Starejši in trg dela v Sloveniji«.
Vlada RS bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s
socialnimi partnerji.
Temeljni izhodišči za pripravo dokumenta »Starejši in trg dela v Sloveniji« sta bili naslednji:
-
zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in
pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno
starostno strukturo prebivalstva z manjšim številom delovno sposobnega prebivalstva
in večjim deležem starejših.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se omenjenih dveh izzivov
loteva z več vidikov. Eden izmed teh so aktivnosti, ki potekajo na podlagi »Bele knjige o
pokojninah«, ki vključuje nabor možnih prilagoditev pokojninskega sistema. Dokument “Starejši
in trg dela v Sloveniji” predstavlja drugi vidik, in sicer vključuje analizo položaja starejših v
povezavi s trgom dela in nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne
aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših.
Dokument »Starejši in trg dela v Sloveniji« poleg uvodnega opisa pričakovanih demografskih
gibanj in njihovega vpliva na delež delovno sposobnega prebivalstva ter socialnega položaja
starejših prebivalcev vsebuje analizo situacije starejših na trgu dela. Osrednji del v
nadaljevanju dokumenta na podlagi analize stanja vključuje nabor možnih ukrepov, ki so
vsebinsko razdeljeni na naslednja področja, ki bistveno vplivajo na stopnjo delovne aktivnosti
starejših:
- zagotavljanje zdravega delovnega okolja,
- izobraževanje in vseživljenjsko učenje,
- sistemske ovire, ki starejših ne spodbujajo v zadostni meri k daljšemu ostajanju na trgu
dela,
- ukrepi aktivne politike zaposlovanja in drugi ukrepi na trgu dela,
- ukrepi za večjo vključenost težje zaposljivih in prejemnikov denarne socialne pomoči,
- delovanje institucij, ki starejšim nudijo podporo z namenom ohranitve zaposlitve ali pri
vključevanju na trg dela, ter
- ozaveščenost in informiranost javnosti.
Omenjeni nabor možnih ukrepov na trgu dela v tej fazi predstavlja podlago za razpravo s
socialnimi partnerji in zainteresirano javnostjo o potrebnih ukrepih, ki bodo v prihodnje lahko
pomembno vplivali na stopnjo delovne aktivnosti starejših in s tem v določenem delu odgovorili
tudi na izzive, ki jih postavljajo spremenjene demografske razmere.
Vir: MDDSZ
Nova Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov
Veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov se izteče 8. septembra 2016. Zato je
Vlada RS danes na redni seji izdala novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov
in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba začne veljati 9. septembra 2016
in velja dva meseca. Ta uredba določa mehanizem oblikovanja cen določenih naftnih
derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje teh
naftnih derivatov in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine.
Predpisana je metodologija oblikovanja cen za 95- oktanski neosvinčeni motorni bencin in
dizelsko gorivo, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (Vir: PLATT'S
European Marketscan) in gibanju tečaja USD/€. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14dnevnih povprečij, kar je po izsledkih opravljenih študij najoptimalnejši časovni okvir za
oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji. Marži distributerjev se ne spreminjata.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se po metodologiji oblikujejo že od leta 2000. Distributerji
naftnih derivatov so že večkrat dali pobudo za liberalizacijo cen. Prvi korak je liberalizacija cen
za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra lahkega kurilnega olja. Ukrep
določitve cen ostaja v veljavi za 95- oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo
(dizel), ki sta vključena v predlog uredbe.
Vir: MGRT
Vlada seznanjena s podatki o dolgu v letu 2015
Vlada je danes sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom za leto 2015 in ga posredovala
v seznanitev DZ. Dolg državnega proračuna, ki predstavlja največji del javnega dolga, je 31.
decembra 2015 znašal 27,279 milijarde evrov oz. 70,8 odstotka BDP.
Država se je skladno s programom financiranja za leto 2015 zadolžila z izdajo dolgoročnih
obveznic v evrih, z izdajo tri-, šest-, dvanajst- in osemnajstmesečnih zakladnih menic ter
posojil v skupni višini 3.575.629.034,96 evra. Dolg državnega proračuna je 31. decembra 2015
znašal 27,279 milijarde evrov oz. 70,8 odstotka BDP in se je od 1. januarja 2015 do konca leta
povečal za 1,3 milijarde evrov.
Dolg pravnih oseb javnega sektorja, opredeljenih v 87. členu zakona o javnih financah, je 31.
decembra 2015 znašal 6,904 milijarde evrov, kar predstavlja 17,91 odstotka BDP. Njihov dolg
se je v primerjavi s preteklim letom znižal za 523,7 milijona evrov, glavni razlog za to pa je
višje razdolževanje v primerjavi z novim zadolževanjem.
Brez zadolževanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je že v letih 2013 in 2014
možno govoriti o padcu dolga preostalih pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah,
kar je v bistvenem delu posledica slabših razmer na finančnem trgu oz. manjše sposobnosti
kreditiranja domačih bank, predvsem večjih investicij teh pravnih oseb.
Večji del dolga predstavlja dolgoročni dolg, in sicer 96,85 odstotka. Kratkoročna zadolženost
se je v letu 2015 v primerjavi z letom prej povečala za 1,3 odstotne točke. Razlog za to tiči v
kratkoročni premostitveni zadolžitvi Holdinga Slovenske elektrarne, ki naj bi jo v letu 2016
nadomestila nova dolgoročna zadolžitev. V skupni višini izdanih jamstev ima še vedno
pomemben delež Slovenski podjetniški sklad, ki je v letu 2015 povečal izdana jamstev v
primerjavi z letom 2014. Notranji dolg v letu 2015, tako kot v preteklih letih, presega tuji dolg in
v celotnem dolgu pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah predstavlja 57,71
odstotka.
V letu 2015 je bilo izdanih za 295 milijonov evrov državnih poroštev, medtem ko se jih je
unovčilo za sedem milijonov evrov. Največji delež izdanih poroštev se nanaša na poroštva,
izdana za obveznosti Družbe za avtoceste v RS (Dars), saj je bil v aprilu 2015 sprejet zakon o
poroštvu RS za obveznosti Darsa (ZPKROD), na podlagi katerega lahko država za upravljalca
avtocest izdaja poroštva, in sicer za namen refinanciranja obstoječega dolga.
Največji delež unovčitev v lanskem letu 2015 pa se nanaša na izpolnitev poroštvene
obveznosti RS za obveznosti Mariborske livarne Maribor. Lani je država 45 milijonov evrov
prejela nazaj v proračun, in sicer iz naslova terjatev iz unovčenih poroštev, največ iz naslova
terjatev iz unovčenega poroštva za Factor banko in Probanko.
V letu 2015 se je stanje državnih poroštev in jamstev občutno znižalo, in sicer za 1,217
milijarde evrov, iz 8,276 milijarde evrov na dan 31. decembra 2014 na 7,059 milijarde evrov
na dan 31. december 2015.
Stanje državnih poroštev in jamstev tako konec leta 2015 v deležu BDP predstavlja 18,3
odstotka, od tega predstavlja 11,7 odstotka BDP stanje nekriznih poroštev in 6,6 odstotka BDP
stanje poroštev in jamstev, izdanih za omejevanje učinkov finančne krize. Na znižanje je
vplivalo predvsem odplačilo prve serije obveznic s strani DUTB, odplačilo obveznosti še
preostalih dveh bank iz naslova obveznic, ki so imele poroštvo po ZJF-D, pa tudi redna oz.
predčasna odplačila obveznosti SID banke, Darsa, SDH, SŽ idr.
Konsolidirani dolg sektorja država v letu 2015 znaša 83,2 odstotka BDP. Dolg državnega
proračuna predstavlja največji del dolga v podsektorju centralne države (86,7 odstotka) in s
tem tudi v konsolidiranem dolgu celotnega sektorja države (85,1 odstotka). Zadolženost
lokalne ravni države ostaja pri ravni dveh odstotkov BDP, dolg podsektorja skladov socialnega
zavarovanja pa predstavlja finančni leasing ZZZS.
Vir: MF
Vlada o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske politike 2014–2020
Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja sistema evropske kohezijske
politike za obdobje 2014–2020. Uresničevanje aktivnosti na področju ukrepov za
izboljšavo sistema poteka v skladu s pričakovanji.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je na podlagi
Izvedbenega načrta Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za
programsko obdobje 2014–2020 in predlogov ministrstev v marcu 2016 pripravila
sveženj ukrepov za učinkovitejše izvajanje kohezijske politike na področjih, kjer je
mogoče doseči dodatne izboljšave. Gre za ukrepe na področju procesov načrtovanja,
usklajevanja med izvajanjem kohezijske politike in nacionalnih politik v smislu
izvrševanja proračuna in financiranja iz javnih virov, informacijskega sistema in splošne
optimizacije administrativnih postopkov.
S predlogi ukrepov za dodatne izboljšave se je vlada seznanila marca v okviru Poročila o
stanju sistema izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 na dan 31.
januar 2016, prvo informacijo o realizaciji ukrepov pa je SVRK podala vladi v začetku
maja letos.
V tokratni informaciji je prikazano stanje na področju izvajanja dodatnih ukrepov in
nadgradnja aktivnosti, ki so že bile izvedene oz. se izvajajo, na dan 30. junij 2016.
Večina predvidenih aktivnosti zahteva sistematičen pristop, zato so bili roki za njihovo
realizacijo že prvotno postavljeni v drugo polovico leta 2016. Uresničevanje aktivnosti
poteka v skladu s pričakovanji, zato bodo predvideni ukrepi izboljšav sistema izvajanja
izvedeni v predvidenih rokih.
Vir: SVRK
Vlada izdala novelo Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v
Republiki Sloveniji 2014–2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj
naložbe za rast in delovna mesta. Objavila jo bo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki jo je vlada
izdala aprila 2015, podrobneje ureja del izvajanja evropske kohezijske politike v
Republiki Sloveniji, ki je sicer utemeljen na neposrednem izvajanju predpisov EU.
Uredba se spreminja v delu, ki se nanaša na celostne teritorialne naložbe. V izogib
morebitnim nejasnostim, se s spremembo natančneje določa, da združenje mestnih
občin v mehanizmu celostnih teritorialnih naložb svoje naloge opravlja kot posredniški
organ. Združenje mestnih občin mora tako izkazati svojo zmožnost za zakonito in
učinkovito opravljanje nalog, ki so mu zaupane kot posredniškemu organu, in kot tak
predhodno uspešno prestati tudi postopek imenovanja organov.
Vir: SVRK
Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, ki
navaja presek stanja od januarja 2014 do konca junija 2016 v okviru cilja Naložbe za rast
in delovna mesta. Poročilo bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poročilo med drugim predstavlja aktivnosti, izvedene v obdobju januar 2014–junij 2016 v
okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–
2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta, v okviru katere je Slovenija do leta 2023
upravičena do dobrih treh milijard evrov.
V obdobju, ki ga obravnava poročilo, je bilo potrjenih za dobrih 570 milijonov evrov
projektov oziroma 19 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). O tega je bilo za nekaj
manj kot 370 milijonov evrov oziroma 12 odstotkov podpisanih pogodb, iz državnega
proračuna pa je bilo izplačanih več kot 20 milijonov evrov, kar predstavlja 0,7 odstotka
razpoložljivih sredstev. Povračila iz evropskega proračuna še niso bila realizirana.
Zahtevke za odobrene projekte pa za zdaj zalaga slovenski proračun iz 90 milijonov
evrov avansa, ki ga je Slovenija (tako kot tudi druge države članice) prejela s strani
Evropske komisije ob odobritvi operativnega programa za obdobje 2014–2020. Ko bo
država zaključila z akreditacijo sistema izvajanja – predvidoma jeseni letos, bodo v
Bruselj posredovani prvi zahtevki za povračilo sredstev, v naslednjem koraku pa bo
slovenski proračun realiziral prve prilive iz blagajne EU iz naslova evropske kohezijske
politike.
Trenutni, najaktualnejši podatki do konca avgusta 2016 v primerjavi z junijskimi, kažejo
napredek. Doslej je bilo skupno izdanih 99 odločitev o podpori v skupni vrednosti 647
milijonov evrov oziroma 21 odstotkov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike
(EU del).
Vir: SVRK
Vlada pošilja predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih
pravic v tretjo obravnavo poslancem Državnega zbora Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o kolektivnem upravljanju
avtorske in sorodnih pravic za tretjo obravnavo in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru
Republike Slovenije. Predlog zakona določa, da se bodo v slovenski pravni red prenesle
določbe Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju
avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za
spletno uporabo na notranjem trgu.
Vir: MGRT
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu
Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej)
Vlada RS je danes na redni seji je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike
Slovenije k predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) in ga pošlje v
obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Državni svet Republike Slovenije (DS) je podal mnenje k predlogu Zakona o pogrebni in
pokopališki dejavnosti, kjer poudarja, da predloga Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti
ne podpira. Državni svetniki navajajo, da zaradi predlaganega koncepta ureditve pogrebne
dejavnosti, po katerem se pogrebna dejavnost, z izjemo zagotavljanja 24-urne dežurne službe,
prepušča trgu, predloga zakona ni podprl že v okviru zakonodajnega postopka sprejemanja
predloga zakona. Pri tem se sklicuje na 140. člen Ustave in s tem povezani Zakon o lokalni
samoupravi, ki v 21. členu med lokalne javne zadeve, ki jih občine urejajo samostojno, uvršča
urejanje in skrb za lokalne javne službe in posebej tudi organiziranje opravljanja pokopališke in
pogrebne dejavnosti. DS opozarja, da pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje
pokopališč, ostaja v pristojnosti občin, medtem ko se pogrebna dejavnost, razen zagotavljanja
24-urne dežurne službe, prepušča prostemu trgu, čeprav gre za izvirno občinsko nalogo in za
zagotavljanje in izvajanje storitev, ki so v javnem interesu.
Vlada Republike Slovenije pa se s temi navedbami ne strinja, saj je predlog zakona pripravljen
v skladu z izhodišči, ki jih je sprejela in sicer, da bo pokopališka dejavnost tudi v prihodnje
občinska javna služba, pogrebna dejavnost pa bo gospodarska dejavnost, razen zagotavljanja
24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, saj tega dela pogrebne dejavnosti trg
ne more ustrezno zagotavljati.
Pri pripravi predloga zakona se je upoštevalo tudi dejansko stanje v RS in evropske smernice.
Iz revizijskega poročila Računskega sodišča »Zagotavljanje izvajanja in nadzora nad
pokopališko in pogrebno dejavnostjo ter urejanjem pokopališč«, izdano 25. novembra 2014. Iz
poročila je razvidno, da je v obdobju od leta 2009 do 2012 le 55 občin imelo v svojih odlokih
opredeljeno pokopališko in pogrebno dejavnost kot obvezno gospodarsko javno službo in
samo 57 občin opredeljeno urejanje pokopališč kot obvezno gospodarsko javno službo.
Predlagatelj je sledil priporočilom Računskega sodišča tudi pri ureditvi pogrebne dejavnosti,
saj se razen izvajanja 24-urne dežurne službe, ki ostaja občinska gospodarska javna služba
(zaradi zagotavljanja človekovih ustavnih pravic, predvsem dostojanstva in pietete do pokojnih
se morata služba opravljati nemoteno), pogrebna dejavnost izvaja na trgu. Izvajalec je lahko
vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje in je pridobila dovoljenje za opravljanje
pogrebne dejavnosti. Pokopališka dejavnost ostaja javna služba in obsega upravljanje ter
urejanje pokopališč. Zagotavlja ju občina, ki pa lahko za izvajanje določenih upravljavskih
nalog pooblasti tudi koncesionarja.
Prav tako se Vlada RS ne strinja z mnenjem DS, da pogrebne dejavnosti, zaradi pietete do
pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče
zagotavljati na prostem trgu, saj je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih
potreb.
V predlogu zakona se pri pogrebni dejavnosti namreč sledi svobodni gospodarski pobudi po
vzoru drugih držav in te države jasno izkazujejo, da je mogoče javni interes (pieteto,
zdravstvene in sanitarno-higienskih razloge) kot civilizacijski dosežek pri pogrebni dejavnosti
varovati tudi na prostem trgu. To izkazujejo tudi pogrebna podjetja, ki v Sloveniji že več kot 20
let izvajajo storitve pogrebne dejavnosti na trgu.
Zaradi vsega navedenega Vlada RS ocenjuje, da je predlog zakona dober in uravnotežen, da
jasno razmejuje tržni del od javnega, da na vseh ključnih področjih varuje javni interes, določa
enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju
pokopališke dejavnosti. Prav tako določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona in
skladnostjo lokalnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, zato predlaga Državnemu zboru, da
predlog zakona sprejme.
Vir: MGRT
Vlada potrdila spremembe Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih
lokalnih skupnosti
Vlada Republike Slovenije sprejema Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in jo objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
S spremembami uredbe Vlada RS na področju pridobivanja in najemanja stavb izpolnjuje dane
zaveze iz odgovora, ki ga je posredovala na uradni opomin Evropske komisije iz leta 2014
zaradi nenotifikacije državnih predpisov za prenos direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o
energetski učinkovitosti v pravni red Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve uredbe tako za ministrstva, organe v njihovi sestavi, upravne enote
in vladne službe, torej za organe državne uprave, uvajajo pravilo, da se mora ob pridobivanju z
nakupom in novem najemanju stavb za njihove potrebe zagotavljati energetska učinkovitost,
kot jo določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju, to je uredba iz
Energetskega zakona.
Uredba je dopolnjena z dvema novima določbama, ki zahtevata, da se za delovanje organov
državne uprave pod pogojem, da je to v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko
izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco, lahko z nakupom
pridobivajo oziroma najemajo samo stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede
energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem
sektorju.
Vir: MJU
Vlada potrdila spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih
in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o notranji organizaciji,
sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in jo
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave
in v pravosodnih organih se zaradi spremenjenega Zakona o državni upravi spreminjata člena,
ki urejata število in vrste direktoratov v ministrstvih.
Pristojnosti za področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij se tako prenaša z
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Ministrstvo za javno upravo. Ta prenos bo
omogočal pospeševanje digitalnega razvoja na vseh področjih. Področje informacijske družbe
in elektronskih komunikacij je bilo do zdaj umeščeno v delovno področje Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport, in sicer v okviru zaključene enote - Direktorata za
informacijsko družbo. Zaradi prenosa delovnega področja, bo Direktorat za informacijsko
družbo po uveljavitvi uredbe deloval v okviru Ministrstva za javno upravo, njegovo delovanje
pa bo ločeno od delovanja Direktorata za informatiko, ki bo še vedno zadolžen le za delovanje
in optimizacijo državne informatike. Zaradi umeščenosti obeh področij pod okrilje enotnega
resorja se pričakujejo nekateri pozitivni učinki zaradi možnosti optimizacije in sinhronizacije.
Učinkovito upravljanje informatike mora biti nujno centralizirano, saj je le tako mogoče
izkoriščati sodobne infrastrukturne rešitve, pri katerih se vedno bolj souporabljajo spominske,
procesorske in komunikacijske kapacitete. V tej smeri so napisane tudi vse, v zadnjem času
sprejete strategije (Strategija razvoja javne uprave 2015 – 2020, Digitalna Slovenija 2020 –
strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, Strategija kibernetske varnosti).
Vir: MJU
Vlada sprejela Tretje vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike
Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 – Ničelna toleranca do
korupcije
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Tretje vmesno poročilo o izvajanju
Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 20152016 – Ničelna toleranca do korupcije, ki ga je Ministrstvo za javno upravo (MJU) pripravilo na
osnovi poročil posameznih ministrstev (prvo poročilo je bilo sprejeto avgusta 2015, drugo pa
februarja 2016), obsega pa izvedbo aktivnosti in ukrepov za preprečevanje korupcije in
krepitev integritete v javni upravi v obdobju od januarja do junija 2016. Iz poročila izhaja, da:
- je v letu 2016 Policija prioritetno nadaljevala z delom na področju gospodarske kriminalitete,
v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2016 je bilo zaznanih devet novih sumov kaznivih
dejanj, katerih zaznana premoženjska škoda znaša 36,4 mio evrov, zaključenih pa je bilo 31
zadev povezanih s kaznivimi dejanji na tem področju, potekale so tudi finančne preiskave. Kot
storilci kaznivih dejanj so osumljene predvsem odgovorne osebe bank zaradi suma storitve
kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Skupna
ugotovljena premoženjska škoda od leta 2013 do zdaj zaznanih sumov znaša 1.073 mio evrov.
Konec junija 2016 je Policija preiskovala še 75 sumov, katerih zaznana premoženjska škoda
znaša 518,1 mio evrov.
- se bo obravnava »volilnega paketa« , kamor sodijo spremembe in dopolnitve Zakona o
lokalni samoupravi, Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o državnem svetu, Zakona o
vladi Republike Slovenije, Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o volitvah predsednika
republike, kot predvideno, nadaljevala v oktobru 2016. Glede na predlagano ureditev v
navedenih predpisih ne bi mogli opravljati javnih funkcij pravnomočno obsojeni na nepogojno
zaporno kazen, daljšo od pol leta.
- so bili po zaključku dela medresorske delovne skupine za oblikovanje osnutka novele ZIntPK
v aprilu oblikovani glavni cilji novele zakona. Na podlagi novele Zakona o državni upravi se
izvaja prenos pristojnosti na tem področju na Ministrstvo za pravosodje, ki bo predlog novele
jeseni posredovalo v javno razpravo.
- OMEJEVANJE KORUPCIJSKIH TVEGANJ V JAVNI UPRAVI:
Upravna akademija MJU je izvedla veliko usposabljanj v javnem sektorju na področju
integritete in preprečevanja korupcije, prav tako tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je
posebno pozornost namenila tudi usposabljanjem s področja boja proti podkupovanju tujih
javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Sklop predavanj na temo etike in integritete
MJU načrtuje in pripravlja v okviru operacije v novi finančni perspektivi EU, z začetkom
predvidoma v drugi polovici leta 2016.
- s 1. aprilom se je začel uporabljati ZJN-3, s čimer je zagotovljena pravočasna implementacija
novih direktiv v nacionalno zakonodajo, MJU pa je izvedlo brezplačne predstavitve zakona po
več lokacijah v Sloveniji, za javne uslužbence, ki delajo na področju javnih naročil.
- Vlada Republike Slovenije je v aprilu sprejela novo Uredbo o posredovanju in ponovni
uporabi informacij javnega značaja, ki med drugim določa tudi večjo stopnjo transparentnosti v
zvezi z javnimi razpisi, in sicer preko minimalnih vsebin, ki jih mora vsak organ, ki razpisuje
programe ali dodeljuje sredstva na podlagi javnih razpisov ali drugih oblik sofinanciranj iz
proračuna, moral objaviti na spletu.
- Podatke o e-računih Uprava za javna plačila Republike Slovenije nudi za potrebe spletne
aplikacije finančnih transakcij javnega sektorja. V juniju je namreč KPK uvedla prenovljeno
aplikacijo za celosten prikaz porabe transakcij javnega sektorja (Erar), med drugim, kot novost
omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja in prejeta
darila ter prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Podatki o e-računih se povezujejo
tudi s transakcijami, kjer je to mogoče. Nova aplikacija nudi tudi prikaz tujih bančnih računov
poslovnih subjektov.
- OMEJEVANJE KORUPCIJSKIH TVEGANJ V PRAVOSODJU:
Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu je sprejela Komentar Kodeksa sodniške etike,
kjer je vsako načelo iz Kodeksa sodniške etike pojmovno razdelano, podane pa so tudi
splošne smernice za sodnikovo vedenje. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
je sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč,
Generalni državni tožilec je sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in
izpostavljenosti državnih tožilstev, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa je v
sodelovanju s KPK na podlagi analize odgovorov ankete o moralno-etičnih dilemah državnih
tožilcev, ki je zajela vsa okrožna državna tožilstva, oblikovalo Smernice o moralno-etičnem
ravnanju državnega tožilca izven službe in Smernice o ravnanju osebe, ki zapusti
državnotožilsko funkcijo. Komisija za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu je sprejela
Priporočila glede nasprotja interesov za državne tožilce v zvezi z ravnanji zunaj državnega
tožilstva in za primere, ko državni tožilci odidejo v zasebni sektor.
Vir: MJU
Vlada o poročilu Ministrstva za javno upravo glede Pospešitve in zaključka postopkov
po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji
4. in 5. točke sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 9. 1. 2014 za "Pospešitev in zaključek
postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade Republike
Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa številka 49900-1/2015/4 z dne 18. 3. 2015, v
času od 1.1. 2016 do 30. 6. 2016.
Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 9. 1. 2014 pozvala takratno Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje, takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopni organ v vseh primerih odločanja o
rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po zakonu o denacionalizaciji
(ZDEN), odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm Zakona o splošnem upravnem
postopku.
Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da maksimalno
intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je
vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah in ministrstvih vezano na
odločitve in aktivnosti tega sklada.
Vlada je s sklepom 18. 3. 2015 podaljšala obdobje poročanja o odločanju drugostopenjskih
organov (MKGP, MOP, MGRT) zoper odločbe upravnih enot po ZDEN ter aktivnostih Sklada
kmetijskih zemljišč in gozdov RS na šest mesecev, zato vladno gradivo zajema prvo polovico
leta 2016.
Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij upravnih enot, ministrstev ter
podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o dogajanju na področju
denacionalizacijske materije v času od 1.1. 2016 do 30.6. 2016 pripravilo šesto poročilo o
realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade.
Vir: MJU
Odgovor vlade v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin
Vlada Republike Slovenije je sprejela Odgovor Vlade Republike Slovenije Državnemu svetu
Republike Slovenije k mnenju o odgovoru Ministrstva za javno upravo v zvezi s problematiko
zniževanja stroškov za delovanje občin.
Državni svet Republike Slovenije je 6. 7. 2016 ob obravnavi točke dnevnega reda »Odgovor
Ministrstva za javno upravo Državnemu svetu na vprašanje Interesne skupine lokalnih
interesov v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje občin« sprejel mnenje k
Odgovoru Ministrstva za javno upravo Državnemu svetu Republike Slovenije na vprašanje
Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s problematiko zniževanja stroškov za delovanje
občin.
Državni svet ugotavlja, da je razumevanje učinkov ukrepov za zmanjševanje stroškov za
delovanje občin med Vlado Republike Slovenije in združenji občin diametralno nasprotno.
Vlada o tem meni, da gre predvsem za različne ocene o višini prihrankov v občinskih
proračunih, do česar je vsekakor prišlo, saj je bila sprejeta vrsta sprememb zakonov in
podzakonskih aktov, obe strani pa se strinjata z ugotovitvijo, da učinki niso linearni v vseh
občinah, temveč se razlikujejo. Vlada in ministrstva ob vsaki spremembi predpisa pripravijo
oceno finančnih učinkov spremembe predpisa in to tudi objavijo. Stališče združenj, da
prihrankov skoraj ni, je vladi znano, pri čemer pa opozarja, da je takšno stališče paradoksalno,
saj so pretežni del predlogov sprememb predpisov predlagala prav združenja občin.
Državni svetniki poudarjajo, da ima vlada neustrezen odnos do združenj občin, saj si ta že dalj
časa prizadevajo za srečanje s predsednikom vlade. Trditev ne drži, saj se je predsednik vlade
s predstavniki združenj sestal novembra 2014 in na podlagi njihove pobude oblikoval posebno
koordinacijsko skupino za dialog med vlado in združenji. Dialog med predstavniki združenj in
najvišjimi predstavniki države je stalen. Gre za široko zastavljene aktivnosti in ne za naključno
ali enkratno dejanje enega ali več ministrstev, gre za trajno sistematično aktivnost celotne
vlade.
Mnenje Državnega sveta se v delu nanaša na pridobivanje podatkov, ki odražajo finančno
stanje občin in financiranje velikih infrastrukturnih projektov. Vlada poudarja, da je sistem
financiranja občin urejen v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne
samouprave, ki uveljavljata načela lokalne samouprave na področju financiranja. Zakon o
financiranju občin (ZFO-1) ureja za vse občine enak sistem financiranja s ciljem, da se
občanom zagotovi enakopravne možnosti za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in
interesov v občinah in hkrati zagotovi sorazmernost nalog občin z viri financiranja ter večjo
finančno avtonomijo občin pri pridobivanju sredstev in pri njihovi porabi.
Mnenje Državnega sveta se v delu nanaša tudi na sistem financiranja občin v celoti, na
primerni obseg sredstev in na dogovor o povprečnini za posamezno leto. Vlada vztraja, da je
sistem financiranja občin ustrezen, da pa je potreben posameznih popravkov, ki jih bo vlada
predlagala v prihodnje. V postopek določanja višine povprečnine za posamezno proračunsko
leto je vgrajen dogovor med reprezentativnimi združenji občin in vlado, ki ga mora vlada
skleniti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor.
Državni svetniki tudi opozarjajo na stališče združenj občin o nujnosti, da vlada zagotovi
dodatna sredstva za izvajanje nalog občin zaradi povišanja izdatkov za ta namen (subvencija
najemnin zaradi odločbe Ustavnega sodišča maja 2016.). Vlada oziroma Ministrstvo za finance
bo za dogovor o povprečnini za leti 2017 in 2018 pripravilo izhodišča za določitev novega
zneska povprečnine, pri tem bo upoštevalo dodatne finančne obremenitve občin, ki so nastale
v letu 2016 in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Glede subvencij za najemnine v profitnih
stanovanjih dodatno pojasnjujemo, da Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja spremembe
stanovanjskega zakona. Zakon bo sistemsko uredil zadevo, k novi vsebinski rešitvi pa bodo
povabljena tudi združenja občin.
Vir: MJU
Vlada določila besedilo Predloga Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem
države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske
zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim
premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne
gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017 ter ga pošlje Državnemu
zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje.
Vsebino in postopek sprejemanja načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem urejata Zakon o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) in Uredba.
Navedena predpisa urejata vsebino načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem in vsebino
načrtov ravnanja s premičnim premoženjem, pri čemer je vsebina načrtov različna, postopek
priprave in sprejemanja teh načrtov pa je za obe vrsti stvarnega premoženja enak.
Načrti ravnanja z nepremičnim premoženje države za organe državne uprave, pravosodne
organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade
ZSPDSLS določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta
pridobivanja nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
Skladno z ZSPDSLS se načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem države predloži v
sprejetje državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna.
Načrti ravnanja s premičnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne
organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade
ZSPDSLS določa, da je načrt ravnanja s premičnim premoženjem sestavljen iz načrta
pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR in načrta
razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR.
Načrt ravnanja s premičnim premoženjem se tako kot načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem predloži v sprejetje državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna,
kar določa šesti odstavek 13. člena ZSPDSLS. Enako kot glede načrta ravnanja z
nepremičnim premoženjem vlada predlaga, da državni zbor ob sprejetju državnega proračuna
sprejme odlok za leto 2017.
Na podlagi predlogov upravljavcev nepremičnega premoženja naj bi prihodki od prodaje
nepremičnega premoženja v letu 2017 znašali 65.036.668 EUR. Po drugi strani bi za nakupe
nepremičnega premoženja skupaj potrebovali 36.813.998 EUR.
Upoštevaje načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrt ravnanja s premičnim
premoženjem v letu 2017 načrtujemo 74.665.668 EUR prihodkov od prodaje stvarnega
premoženja, po drugi strani pa v enakem obdobju načrtujemo nakupe premoženja v višini
138.921.398 EUR.
V navedene načrte niso zajeti načrti ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrti ravnanja s
premičnim premoženjem za druge državne organe. Načrti za druge državne organe so
pripravljeni posebej. Te načrte in ustrezne odloke, ki so jih pripravili navedeni državni organi
sami, vlada pošlje v sprejetje državnemu zboru skupaj z načrti ravnanja s stvarnim
premoženjem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne
gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade. Za skladnost navedenih finančnih
posledic z državnim proračunom so odgovorni posamezni proračunski uporabniki oziroma
ministrstva in vladne službe.
Vir: MJU
Vlada o Odlokih o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne
organe za leti 2017 in 2018
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi Odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim
premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018, in sicer:
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno
volilno komisijo za leto 2017;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno
sodišče Republike Slovenije za leto 2017;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno
sodišče Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko
sodišče Republike Slovenije za leto 2018;
-
s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni
zbor Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni
svet Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Komisijo za
preprečevanje korupcije za leto 2018
ter jih pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje.
Načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe ureja ZSPDSLS, pri
čemer je vsebina načrtov za druge državne organe enaka kot vsebina načrtov ravnanj s
stvarnim premoženjem države za organe državne uprave. Načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem tako zajema načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem
države, načrt ravnanja s premičnim premoženjem države pa zajema načrt pridobivanja in načrt
razpolaganja s premičnim premoženjem države.
Upoštevaje na novo predložene načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države ob pripravi
državnega proračuna za leto 2017 načrtujejo drugi državni organi v letu 2017 za nakupe
premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 100.000
EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 289.263
EUR EUR.
Upoštevaje načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države predložene ob pripravi državnega
proračuna za leto 2018 načrtujejo drugi državni organi v letu 2018 za nakupe premičnega
premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 290.000 EUR iz naslova
razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 15.000 EUR.
Vir: MJU
Vlada o Odlokih o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne
organe za leti 2017 in 2018
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi Odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim
premoženjem države za druge državne organe za leti 2017 in 2018, in sicer:
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno
volilno komisijo za leto 2017;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno
sodišče Republike Slovenije za leto 2017;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno
sodišče Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko
sodišče Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni
zbor Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državni
svet Republike Slovenije za leto 2018;
- s predlogom Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Komisijo za
preprečevanje korupcije za leto 2018
ter jih pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje.
Načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države za druge državne organe ureja ZSPDSLS, pri
čemer je vsebina načrtov za druge državne organe enaka kot vsebina načrtov ravnanj s
stvarnim premoženjem države za organe državne uprave. Načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem tako zajema načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem
države, načrt ravnanja s premičnim premoženjem države pa zajema načrt pridobivanja in načrt
razpolaganja s premičnim premoženjem države.
Upoštevaje na novo predložene načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države ob pripravi
državnega proračuna za leto 2017 načrtujejo drugi državni organi v letu 2017 za nakupe
premičnega premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 100.000
EUR iz naslova razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 289.263
EUR EUR.
Upoštevaje načrte ravnanja s stvarnim premoženjem države predložene ob pripravi državnega
proračuna za leto 2018 načrtujejo drugi državni organi v letu 2018 za nakupe premičnega
premoženja načrtujejo porabo sredstev državnega proračuna v višini 290.000 EUR iz naslova
razpolaganja s stvarnim premoženjem pa načrtujejo prihodek v višini 15.000 EUR.
Vir: MJU
Vlada o zbirnem kadrovskem načrtu (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o
javnih uslužbencih za leti 2017 in 2018
Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb
javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2017 in 2018.
Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da skladno s svojimi pristojnostmi zagotovijo,
da osebe javnega prava, ki sodijo v njihovo pristojnost dodatne zaposlitve realizirajo na tistih
delovnih mestih, za katere ocenjujejo, da so nujno potrebne za izvajanje nalog. Ministrstva
morajo o realizaciji navedenih zaposlitev in dodeljenih nalogah poročati vladi v roku enega
meseca po realizaciji zaposlitev.
Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za finance in Generalnemu sekretariatu Vlade RS
Vlada RS nalaga, da v roku dveh mesecev po sprejemu tega sklepa pripravita gradivo za
imenovanje delovne skupine za pripravo analize organizacijske in kadrovske učinkovitosti ter
primerjave med ministrstvi.
Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da skladno s svojimi pristojnostmi v osebah
javnega prava v njihovi pristojnosti, še posebej tistih, ki so posredovala predloge povečanja
dovoljenih zaposlitev, da ob upoštevanju ugotovitev izvedene funkcijske analize subjektov
javnega sektorja v letu 2015 in ugotovitev kadrovsko organizacijske analize, samostojno ali v
sodelovanju z delovno iz prejšnje točke oblikujejo in izvedejo ukrepe za optimizacijo
delovanja. O ugotovitvah in dodatnih ukrepih morajo poročati vladi v šestih mesecih po
sprejetju ZKN za leti 2017 in 2018.
Minister v okviru dovoljenega števila zaposlitev iz ZKN določi dovoljeno število zaposlenih pri
posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost. Minister lahko med letom
spreminja dovoljeno število zaposlitev iz ZKN pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v
njegovo pristojnost.
Predlog ZKN oseb javnega prava po 22. členu ZJU za leti 2017 in 2018 kaže zmanjšanje
zaposlitev za 30 v letu 2017 (iz 4.163 na 4.133) in v letu 2018 za 27 (iz 4.163 na 4.136).
S ciljem doseganja učinkovite porabe proračunskih sredstev na kadrovskem področju in
povečanju produktivnosti, MJU stremi k oblikovanju kadrovske politike, ki bo temeljila na
strateškem/učinkovitem načrtovanju zaposlenih, glede na dejanske potrebe po kadrih danes in
v prihodnosti, kar pomeni sistematično odločanje o prihodnjih potrebah po kadrih glede na
postavljene cilje resorjev.
Vir: MJU
Vlada o kadrovskih načrtih nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2017 in
2018
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogi kadrovskih načrtov nevladnih
uporabnikov državnega proračuna za leti 2017 in 2018.
Vlada Republike Slovenije je na seji 23. 6. 2016 sprejela sklep, s katerim poziva, da kadrovske
načrte za leti 2017 in 2018 pripravijo tudi nevladni uporabniki državnega proračuna in jih
skupaj z obrazložitvami pošljejo Ministrstvu za javno upravo, ki jih kot sestavni del obrazložitve
Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in Predloga Proračuna
Republike Slovenije za leto 2018 predloži Vladi Republike Slovenije.
Kadrovski načrti morajo biti usklajeni z načrtovanimi sredstvi za plače v predlogih finančnih
načrtov proračunskih uporabnikov državnega proračuna.
Kadrovski načrti nevladnih uporabnikov državnega proračuna so pripravljeni na podlagi določb
Zakona o javnih uslužbencih. Upoštevaje določbe ZJU se sklepa delovna razmerja in upravlja
s kadrovskimi viri v skladu s kadrovskim načrtom. Za pripravo kadrovskega načrta se smiselno
uporablja tudi Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov. Z
njim se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu zaposlenih
javnih uslužbencev za obdobje dveh let, predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na
proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela.
Dovoljeno število zaposlenih za posamezno leto se določi v skupnem številu, ki obsega vse
zaposlene, za katere se sredstva za plače in druge prejemke zagotavljajo iz proračuna.
Dovoljeno število zaposlenih vključuje:
−
število funkcionarjev,
−
število zaposlenih za nedoločen čas, preračunano na polni delovni čas in
−
število zaposlenih za določen čas, razen tistih, ki nadomeščajo začasno odsotne
−
javne uslužbence (in se sredstva za plačo refundirajo), preračunano na polni delovni čas.
Med proračunskim obdobjem se kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do trajnega ali
začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti z obstoječim številom javnih
uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za nove zaposlitve.
Vir: MJU
Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o načinih in obsegu zagotavljanja programov
pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o načinih in
obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske
unije, ki jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
Priloge 1, 2, 3 in 7 (zahtevki za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v programu
učenja slovenskega jezika, za udeležbo v programu seznanjanja s slovensko družbo, kulturo in
ustavno ureditvijo, za udeležbo v enotnem programu in za opravljanje brezplačnega prvega
preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni), ki so sestavni del te uredbe, se
spreminjajo zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih
taksah, ki je začel veljati 21. maja 2016.
Na trenutno veljavnih obrazcih je namreč zapisano, da je zahtevek takse prost. Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ne ureja takšne oprostitve za omenjene
obrazce, zato se omenjene priloge spreminjajo.
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog stališča k predlogu direktive o modri karti
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k
Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje
državljanov tretjih držav za namene visoko usposobljene zaposlitve (direktiva o modri karti).
Direktiva o modri karti obstaja že od leta 2009 in je namenjena poenostavitvi sprejema in
mobilnosti visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav in njihovih družinskih članov. Njen cilj je
bil, da bi EU postala konkurenčnejša pri privabljanju visokokvalificiranih delavcev z vsega
sveta, kar bi prispevalo k odpravljanju pomanjkanja delovne sile in strokovnega znanja na trgu
dela EU ter krepitvi konkurenčnosti in gospodarske rasti EU. Vendar direktiva iz leta 2009 teh
ciljev ni dosegla, saj so se v praksi pokazale pomanjkljivosti, kot so omejevalni pogoji za
sprejem in zelo omejena poenostavitev mobilnosti znotraj EU. To je skupaj s številnimi
različnimi svežnji vzporednih pravil, pogojev in postopkov za sprejem iste kategorije visoko
usposobljenih delavcev, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah EU (t. i. nacionalnih
shem), omejilo privlačnost in uporabo modre karte EU.
Nov predlog direktive naj bi bil namenjen izboljšanju zmogljivosti EU, da privabi in zadrži
visoko usposobljene delavce iz tretjih držav, povečanju njihove mobilnosti in olajšanju
menjavanja delovnih mest v različnih državah članicah. Cilj predloga je izboljšati zmogljivost
EU za uspešno in hitro odzivanje na obstoječe in nastajajoče potrebe po visoko usposobljenih
državljanih tretjih držav in reševati pomanjkanje strokovnega znanja, da se poveča prispevek
ekonomskega priseljevanja h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva EU in obravnavanju
posledic demografskega staranja.
Republika Slovenija pozdravlja nov predlog direktive o modri karti v smislu mobilnosti znotraj
EU, saj je to ključnega pomena, da bo mehanizem uporaben. Republika Slovenija prav tako
pozdravlja tudi olajšane pogoje za mobilnost družinskih članov imetnikov modre karte. Je pa
Republika Slovenija zadržana do določenih elementov predloga, saj ti ne ustrezajo stanju in
potrebam na slovenskem trgu dela, zato bo na predlog direktive vložila vsebinski pridržek.
Vir: MNZ
Vlada sprejela Strategijo kriptografske zaščite podatkov v Republiki Sloveniji
Sprejetje strategije politike kriptografije je za Republiko Slovenijo pomembno zaradi več
razlogov, njeno uresničevanje pa mora postati trajnostno. Gre za dokument, ki opredeljuje
področje kriptografije in priporoča uporabo kriptografskih rešitev. Sedanja zakonodaja v
nekaterih primerih sicer zahteva uporabo kriptografskih rešitev, vendar kljub temu še vedno
nimamo enotnih stališč, ki bi jih lahko trajnostno upoštevali
Pristop do kriptografije, zasnovan v strategiji, temelji na predpostavki, da država na eni strani
vzpostavi lastne kriptografske rešitve za namene varovanja tajnih podatkov, na drugi strani pa
potrjuje uporabo tujih, oboje pa priporoča tudi za varovanje drugih podatkov. Tako politiko ima
večina držav članic zveze NATO in EU. K sprejemu zakonskega okvira za ustrezno uporabo
kriptografskih mehanizmov na vseh področjih nas zavezujejo tudi usmeritve združenja OECD
in priporočila evropske agencije ENISA. V primeru varovanja ne-tajnih podatkov se podpira
uporaba odprtokodnih rešitev.
Strategija se osredotoča na kriptografske rešitve in njihovo uporabo v javni upravi, zlasti za
varno komuniciranje in hrambo podatkov.
Vlada Republike Slovenije je zasnovala Strategijo kriptografske zaščite podatkov v Republiki
Sloveniji z opredeljenimi cilji, za dosego katerih so oblikovani okvirni načrti in ukrepi za:
• vrednotenje kriptografskih rešitev,
• spodbujanje razvoja in uporabe kriptografskih rešitev,
• zagotavljanje kriptografskih rešitev,
• raziskovanje na področju kriptologije,
• usposabljanje uporabnikov kriptografskih rešitev,
• zagotavljanje kadrovskih virov:
Navedeni cilji so v dokumentu vsebinsko podrobneje opredeljeni s predstavitvijo obstoječega
stanja in ciljnega stanja, ključnih nosilcev razvoja in deležnikov, ukrepov za doseganje ciljnega
stanja in opredelitvijo tveganj.
Odgovorni nosilci in deležniki za izvedbo strategije kriptografske zaščite podatkov oblikujejo
skupni akcijski načrt za posamezne cilje v roku enega leta od sprejetja strategije.
Vir: UVTP
Sprememba Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz
naprav, v katerih se uporabljajo organska topila
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih emisije
hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.
Hlapne organske spojine so večinoma topila, ki se uporabljajo med drugim pri tiskanju,
čiščenju površin, kemičnem čiščenju tekstila, proizvodnji obutve, usnja, proizvodnji
farmacevtskih izdelkov, proizvodnji barv in lakov.
Uredba je bila izdana maja 2015. Z njo se je v pravni red RS prenesla EU direktiva o
industrijskih emisijah (2010/75/EU) v delu, ki se nanaša na hlapne organske spojine.
Predlagane spremembe te uredbe v ničemer ne posegajo v prenos omenjene direktive.
Spremembe se nanašajo le na popravke uredbe v napačnih sklicih in na podrobnejša navodila
upravnemu organu, glede izdaje upravnega akta v posamezni fazi postopka.
Vir: MOP
Razpisna dokumentacija za izvedbo javnega razpisa podelitve koncesije za izvajanje
državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi
Vlada RS je potrdila razpisno dokumentacijo za izvedbo mednarodnega javnega razpisa
podelitve koncesije za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi
živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2.
Ministrstva za okolje in prostor (MOP); za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in za
finance so pripravila razpisno dokumentacijo za izvedbo mednarodnega javnega razpisa, za
izvedbo katerega sta pristojna MOP in MKGP. MOP bo po potrditvi razpisne dokumentacije
objavil javni razpis v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU, razpisna dokumentacija pa bo na
voljo na spletni strani MOP.
Ministra za okolje ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta aprila 2011 po pooblastilu vlade,
na podlagi zaključenega javnega razpisa, podpisala pogodbo o izvajanju javne službe z družbo
Koto d. d., Ljubljana, ki izteče aprila 2017, zato je treba izvesti nov postopek izbire na osnovi
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Vir: MOP
Aneks v zvezi z odvzemanjem naplavin iz reke Soče - lokacija pod Kamnim
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 31. 3. 2011 za odvzem naplavin v letu
2016 iz struge reke Soče – lokacija pod Kamnim, s koncesionarjem Avtoprevozništvo in
storitve TGM, Vladimir Jeklin, s. p.
Odvzem naplavin iz reke Soče se mora izvajati v skladu s Programom odvzema naplavin reke
Soče - lokacija pod Kamnim v letu 2016. Program, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in
prostor, določa odvzemna mesta na reki Soči, količino naplavin za odvzem, način odvzema
naplavin, čas odvzema naplavin, mesta začasnih odlagališč in ostale obveznosti
koncesionarja, ki jih mora izpolnjevati pri odvzemu naplavin v letu 2016. Pogodbeni stranki
soglašata, da znaša možna količina naplavin za odvzem v letu 2016, po oceni iz programa,
100 m3.
Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Aneks v zvezi z rabo rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme
Paradiso
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 21. 1. 2016 s koncesionarjem
Marjanom Cvetkovičem s. p., in sicer v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine VC-1/09 za
ogrevanje in potrebe kopališča – v Termah Paradiso Marjan Cvetkovič s. p. Z aneksom vlada
potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2010 do 2013 ter za leti 2014 in 2015
ter število obrokov za plačilo.
Skupno nadomestilo za obdobje od 2010 do 2013 znaša 1.582 evrov, za leto 2014 3.658 za
leto 2015 pa 5.009 evrov. Nadomestilo za rabo vode se plača v enkratnem znesku, in sicer za
vsako obdobje oz leto posebej.
Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Poročilo o meteorološki dejavnosti v letu 2015
Vlada RS je sprejela Poročilo o meteorološki dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2015.
Poročilo o meteorološki dejavnosti za preteklo leto mora, skladno z Zakonom o meteorološki
dejavnosti (ZMetD), pripraviti ministrstvo pristojno za meteorologijo, in sicer v sodelovanju z
ministrstvi pristojnimi za promet, za kmetijstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. K pripravi poročila se pozove tudi druga ministrstva in vladne službe, visokošolske
in raziskovalne ustanove ter zasebnike, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje
meteorologije.
Glavnino poročila predstavlja pregled delovanja državne meteorološke službe, ki deluje v
okviru Agencije RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor.
Podan je tudi opis vremenskih in podnebnih razmer v Sloveniji v preteklem letu, poseben
poudarek pa je namenjen izrednim vremenskim dogodkom, na katere ARSO opozarja in tako
omogoča pravočasno in učinkovito ukrepanje pristojnih služb in prebivalcev Slovenije.
Dodano je poročilo Uprave RS za zaščito in reševanje o posledicah in intervencijah ob
vremensko pogojenih naravnih nesrečah. Opisani so ukrepi, ki jih je izvedlo Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za blažitev negativnih podnebnih in vremenskih učinkov na
kmetijstvo.
V zaključnem delu so priložena kratka poročila o dejavnosti na področju meteorologije drugih
javnih ustanov in zasebnikov, ki so se odzvali pozivu za pripravo skupnega poročila o
meteorološki dejavnosti na območju Slovenije.
Vir: MOP
Stališče o predloženih predlogih na 17. zasedanju konference pogodbenic Konvencije
CITES
Vlada RS je sprejela stališče o Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu EU sprejme o
določenih predlogih, predloženih na 17. zasedanju konference pogodbenic (CoP 17)
Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
(CITES), ki bo potekala od 24. 9. do 5. 10. 2016 v Johannesburgu v Južni Afriki.
Slovenija podpira predlagani sklep in večino predlaganih izhodišč v Prilogah 1 in 2, ki sta
sestavni del tega sklepa.
Slovenija še naprej zagovarja enojno (okoljsko) pravno podlago za sprejem sklepa Sveta, saj
Slovenija izvaja CITES predvsem kot okoljski sporazum. Slovenija tudi izpostavlja sprejetje
Poslovnika za CoP17, ki temelji na določbah predvidenih v Konvenciji ter z upoštevanjem
določb poslovnikov, ki veljajo za druge mednarodne konvencije, katerih pogodbenica je tudi
EU.
Slovenija se zavzema za povečanje preglednosti in odgovornosti v okviru Konvencije ter
okrepitvi legitimnosti in celovitosti postopka odločanja, zato še posebej podpira resolucijo, ki
stremi k zagotavljanju preglednega sistema, z združevanjem denarne pomoči donatorjev in jo
vodi sekretariat CITES za zagotavljanje udeležbe predstavnikov držav v razvoju na zasedanjih
Konference pogodbenic (CoP) CITES. Nadalje se zavzema, da predlogi za spremembe
dodatkov konvencije temeljijo na najboljših znanstvenih podatkih, ki so na voljo o stanju vrst in
vplivu, ki ga trgovina ima ali bi ga lahko imela na te vrste ali njihove posamezne populacije.
Slovenija si bo med drugim tudi prizadevala, da se pogodbenice dogovorijo o ukrepih za
zmanjšanje krivolova na slone in nosoroge v Afriki ter za zaustavitev nezakonite trgovine z
njihovimi deli in izdelki iz njih. Slovenija načeloma ne podpira dvojnega uvrščanja (split listing)
pri obravnavanju predlogov za spremembe dodatkov konvencije, razen v primerih kadar je
prepričana, da bo takšna uvrstitev najugodnejša rešitev za ohranjanje in/ali izboljšanje stanja
teh populacij.
Slovenija tudi podpira stališče EU, da so predlogi, povezani z nezakonito trgovino s prosto
živečimi vrstami skladni s tremi prednostnimi cilji, opredeljenimi v akcijskem načrtu EU za boj
proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila s stališčem do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med
EU in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku
Vlada RS se je seznanila s stališčem o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino
Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo
Danske, Norveške in Švedske, 54956-20/2016 in ga podpira.
Novi sporazum plovilom Danske, Norveške in Švedske še naprej omogoča vzajemni izključni
dostop do voda druge države dlje kot štiri morske milje od temeljnih črt. Zagotavlja hkrati stalni
vzajemni dostop obeh držav članic in Norveške do zadevnih voda drugih pogodbenic na
območju Skagerraka ter dobre ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribolova na tem območju.
Predlog sklepa Sveta sicer ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski ribiči izvajajo ribolov
le v severnem Jadranu.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s stališčem do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe glede
nekaterih ribolovnih možnosti
Vlada RS se je seznanila s stališči do predlaganih sprememb o ribolovnih možnosti. Namen
predlaganih sprememb je spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2016/72, ki določa ribolovne možnosti
za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in
za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Te ribolovne možnosti se v obdobju, v
katerem veljajo, običajno večkrat spremenijo. Predlagane spremembe gredo v smer prenosov
kvot za posamezne članice in možnosti zbiranja podatkov o staležih, na podlagi katerih bi se
izboljšala znanstvena mnenja o teh staležih. Vsi predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji
in pravili skupne ribiške politike ter s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja, ki pa
slovenskega ribištva ne zadevajo neposredno.
Vir: MKGP
Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu Mednarodnega sporazuma
o oljčnem olju in namiznih oljkah
Vlada RS se je seznanila s stališčem do Predloga sklepa Sveta o podpisu Mednarodnega
sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 in njegovi začasni uporabi ter ga
podpira. Sporazum bo nadgradil obstoječi Mednarodni sporazum pri širitvi mednarodne
trgovine z oljčnim oljem in namiznimi oljkami in postavil norme in postopke za trgovanje.
Za Slovenijo je nov Mednarodni sporazum pomemben, saj je oljkarstvo močno prisotno v
Slovenski Istri, delu Goriških Brd ter Goriškem, kjer na več kot 2000 ha pridelamo letno od 500
do 650 ton oljčnega olja. Panoga je v Sloveniji zadnja leta doživela velik napredek, rezultat
tega pa je svetovno dokazana kakovost in prva slovenska zaščitena označba porekla vpisana
v register EU. Strategija razvoja oljkarstva je zajeta tudi v Strategiji o strateških usmeritvah
razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, kjer so ključni
cilji izboljšati konkurenčnost in kakovost olja, povečati porabo visokokakovostnega oljčnega
olja in zagotoviti stabilno infrastrukturo za potrebe razvoja panoge.
Mednarodni sporazum pomeni dodano vrednost proizvajalcem oljčnega olja v Sloveniji, saj bo
izvoznikom oljčnega olja prinesel lažji dostop do tujih trgov in določil pravila za trgovanje.
Sporazum bo omogočil redno sledenje in analizo trga oljčnega olja in namiznih oljk,
spremljanje nacionalnih politik (glede proizvodnje, trženja, domače porabe, mednarodne
trgovine), spremljanje ekonomskih raziskav na področju oljčnega olja in namiznih oljk ter
aktivnosti za standardizacijo oljčnega olja in namiznih oljk v mednarodni trgovini.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila s predlogom Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi
večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki
izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št.
1342/2008 - 11636/16.
Cilj predloga uredbe je oblikovanje načrta upravljanja za pridnene staleže in njihov ribolov v
Severnem morju. Cilj načrta je zagotovili trajnostno izkoriščanje teh staležev, torej da se
izkoriščajo v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa in načelom ekosistemskega
pristopa k upravljanju ribištva. Glede na to, da bo upravljanje temeljilo na najnovejših
znanstvenih informacijah o staležih, mešanem ribolovu ter drugih vidikih ekosistema in okolja,
bo večletni načrt prispeval k stabilnosti ribolovnih možnosti.
Republika Slovenija podpira sprejem predloga uredbe a jo le ta ne zadeva neposredno, saj
slovenski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu
Vir: MKGP
Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se gospodarski
družbi Admiral koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Admiral
Casino Mediteran podaljša do 30. 9. 2021.
Gospodarska družba Admiral je zaprosila vlado za podaljšanje koncesije za prirejanje
posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Admiral Casino Mediteran. Za prirejanje posebnih
iger na srečo v igralnem salonu ima koncesionar sklenjeno koncesijsko pogodbo, ki jo je
29. 10. 2008 z njim sklenil minister, pristojen za finance.
Koncesionar za igralni salon je v zahtevi za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger
na srečo v igralnem salonu navedel podatke in priložil vso potrebno dokumentacijo, kot to
določa Zakon o igrah na srečo.
Ministrstvo za finance je prejeto dokumentacijo pregledalo in ob dejstvu, da bo podaljšanje
koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu ugodno vplivalo na
zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti in dopolnjevanje
turistične ponudbe, kot tudi z vidika izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo ter
dejavnosti, po prostem preudarku odločila, da se koncesionarju za igralni salon koncesija za
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Admiral Casino Mediteran podaljša do 30.
9. 2021.
Vir: MF
Vlada je sprejela mnenje na predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in
nepristranskega delovanja RTV Slovenija, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina
poslank in poslancev, in ga pošilja v Državni zbor
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko) je Državnemu zboru predložila
predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega delovanja RTV Slovenija. V
predlogu poslanci priporočajo Vladi Republike Slovenija, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da
zagotovi dosledno izvajaje določb zakona o RTV Slovenija, spoštovanje poklicnih meril in
načel novinarske etike ter da v skladu z evropskimi standardi ustanovi neodvisen medijski
svet, ki mora biti nadziran s strani Evropske komisije, da se zagotovi skladnost z evropskimi
vrednotami.
Vlada podaja naslednje mnenje:
Vlada ne more sprejeti predlaganih priporočil, saj bi tovrstna priporočila Vlade pomenila grob
poseg v institucionalno in uredniško avtonomijo Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija).
Republika Slovenija je skladno z 2. členom Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1)
ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija.
Poleg veljavnih pravnih norm (določbe ZRTVS-1) morajo novinarke in novinarje RTV Slovenija
pri svojem delu spoštovati tudi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV
Slovenija, ki jih je leta 2000 sprejel Svet RTV Slovenija.
Glede na navedeno bi bil poziv Vlade Republike Slovenije vodstvu RTV Slovenije, da zagotovi
dosledno izvajanje določb ZRTVS-1, v nasprotju z njeno uredniško in institucionalno
avtonomijo. Poleg navedenega pa bi tovrstna praksa pomenila odmik od načela pravne
države, saj bi to lahko pomenilo, da je zakone treba spoštovati in izvajati šele na podlagi
poziva Vlade oziroma vladnega priporočila.
Vir: MK
Vlada je odgovorila na mnenje Nacionalnega sveta za kulturo o izvajanju Nacionalnega
programa za kulturo v letu 2015 in oboje posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu
zboru
Vlada Republike Slovenije je obravnavala mnenje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) o
Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2014–2017 v letu 2015 in se do
njega opredelila.
Vlada bo s svojim odgovorom seznanila Nacionalni svet za kulturo, mnenje Nacionalnega
sveta za kulturo in svoj odgovor nanj pa posreduje v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Mnenje NSK uvodoma izraža zaskrbljenost nad potrditvijo Resolucije o nacionalnem programu
za kulturo 2014‒2017 v Državnem zboru, saj » /…/ drastično zmanjševanje javnih sredstev za
uresničevanje kulturnega programa na preštevilnih področjih ni omogočilo in ne omogoča
njegove realizacije.« Ker so odstopanja med načrtovanim javnim sofinanciranjem in dejanskim
zelo velika, NSK meni, da bi bila na mestu vsaj revizija NPK.
Ministrstvo za kulturo (MK) je 12. 10. 2015 v zvezi s spremembami Resolucije o nacionalnem
programu za kulturo pridobilo mnenje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki je
spremembe odsvetovala zaradi njihovega obsega. MK je pred tem namreč opravilo
podrobnejšo analizo nujnih sprememb, ki bi vodile v finančno uresničljiv dokument. Izsledki so
pokazali, da bi morali spremeniti približno polovico besedila.
Glede na navedeno se je MK usmerilo na spremembe na področju strateškega razvojnega
načrtovanja za celotno področje kulture. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je trenutno v vladnem postopku,
predvideva, da bi se resolucija o nacionalnem programu za kulturo sprejemala za obdobje
dvanajstih let; na njegovi podlagi pa bi vsak minister za čas svojega mandata pripravil in
predlagal vladi v sprejem akcijski načrt, s katerim bi določil ukrepe (obseg in vrsto kulturnih
dejavnosti), cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo
merilo njihovo doseganje.
Vir: MK
Vlada je izdala odlok o razglasitvi Samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik
državnega pomena.
Na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je vlada razglasila, da je ta kulturni
spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo.
Samostanski kompleks nekdanjega nemškega tevtonskega viteškega reda (križnikov ali
križevnikov) zaključuje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeveškega mestnega obzidja nad
Novim trgom. Vzporedno s tem je del obzidja vzdolž Emonske ceste tudi nadzidani obrambni
zid vzhodnega roba antične Emone.
Samostanski sklop je nastajal v dolgotrajnem gradbeno-razvojnem procesu na prostoru
svetišča templjarjev od prve polovice 13. stoletja dalje. Ohranjeno je nekaj kamnitih
fragmentov te zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, shranjen v
Narodni galeriji v Ljubljani. Po potresu leta 1511 so posamezne stavbe samostana dobile
renesančne poudarke. Likovno izjemna sta bili nova poznobaročna cerkev in njena oprema,
nastala v letih 1714–1716.
Poseben značaj in nove vsebine je območje dobilo s preureditvijo v petdesetih letih 20.
stoletja, ko so po načrtih Jožeta Plečnika uredili dvorišča, zunanjo lupino šole in prostore
poletnega festival, kar je bilo Plečnikovo zadnje večje delo, ki ga je dokončal njegov asistent
Anton Bitenc.
Vir: MK
Vlada se je seznanila s predlogi skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za
leti 2017 in 2018.
Ministrstvo za pravosodje je prejelo Predloge skupnih kadrovskih načrtov Vrhovnega sodišča
RS, Vrhovnega državnega tožilstva RS ter Državnega pravobranilstva RS.
Vrhovno sodišče RS je v obrazložitvi izpostavilo, da so bila izhodišča za skupni kadrovski načrt
za leti 2017 in 2018 vizija slovenskega sodstva 2020, strateške usmeritve sodstva na
kadrovskem področju, skupni kadrovski načrt za leto 2016 in statistični podatki o delu sodišč v
zadnjih letih, vključno s prvimi 6 meseci leta 2016.
Organ
Vrhovno sodišče RS
Sodni svet RS
Višja sodišča
Okrožna sodišča
Okrajno sodišče v
Ljubljani
Upravno sodišče RS
Višje
delovno
in
socialno sodišče v
Ljubljani
Delovna sodišča
SKUPAJ
Predlog
SKN
2017 2018
179
179
7
7
511
511
3142 3142
551
551
Zasedenost - Stanje
na dan 8. 8. 2016
163
7
391
3125
514
Razmerje Predlog SKN/
trenutna zasedenost
2017
2018
1,10:1
1:1
1,31:1
1,01:1
1,07:1
73
35
73
35
68
34
1,07:1
1,03:1
169
4667
169
4667
160
4462
1,06:1
1,05:1
Državno pravobranilstvo RS v svoji obrazložitvi Predloga SKN navaja, da, upoštevajoč
podatke o številu prejetih zadev v obdobju 2010 - 2015, v proračunskem obdobju 2017/2018
pričakuje trend povečanja števila zadev predvsem na področju postopkov zaradi insolventnosti
in prisilnega prenehanja, postopkov izvršbe in zavarovanja, postopkov na podlagi Zakona o
povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, upravnih sporov
v zvezi z Zakonom o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi številka 60642/08, postopkov pred
Evropskim sodiščem za človekove pravice in postopkov po Zakonu o varstvu pravice do
sojenja brez nepotrebnega odlašanja, nepravdnih postopkov, predhodnih postopkov,
delovnopravnih in socialnih zadev, postopkov pred SEU, EFTA Sodiščem in drugimi
mednarodnimi oz. evropskimi organi, postopkov razlastitev, upravnih postopkov,
odškodninskih zahtevkov zoper državo, projekta e-pravosodje ter informatizacije in uvajanja
različnih rešitev informacijske tehnologije na sodiščih.
Organ
Državno
pravobranilstvo RS
Predlog
SKN
2017 2018
177
177
Zasedenost - Stanje
na dan 8. 8. 2016
158
Razmerje Predlog SKN/
trenutna zasedenost
2017
2018
1,12:1
Vrhovno državno tožilstvo RS je v svoji obrazložitvi Predloga SKN izpostavilo, da število
zaposlenih na vseh okrožnih državnih tožilstvih ostaja na nivoju leta 2015, na Specializiranem
državnem tožilstvu RS (v nadaljevanju: SDT RS) in na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pa je
število zaposlenih povečano za skupno 7. Navedeno je odraz povečanih potreb po delovnih
mestih, delno kot posledica povečane kvantitete del in nalog, pretežno pa kot posledica
dodatnih naporov pri zasledovanju višje kvalitete dela teh državnih tožilstev in državnega
tožilstva kot celote.
Organ
Vrhovno
državno
tožilstvo RS
Državnotožilski svet
Specializirano
državno tožilstvo
Okrožna
državna
tožilstva
SKUPAJ
Predlog
SKN
2017 2018
65
65
Zasedenost - Stanje
na dan 8. 8. 2016
51
Razmerje Predlog SKN/
trenutna zasedenost
2017
2018
1,27:1
2
43
2
43
3
59
0,67:1
0,73:1
453
453
406
1,12:1
563
563
519
1,08:1
Vir: MP
Vlada zavrnila zahtevo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence
Vlada je izdala odločbo glede zahteve prosilca Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika d.d.,
dopisništvo Maribor, za posredovanje podatkov iz kazenske evidence.
Ministrstvo za pravosodje je prejelo vlogo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere
izhaja, da prosilec želi podatek iz kazenske evidence o neizbrisanih in izbrisanih sodbah zoper
Teodorja Lorenčiča, upoštevajoč priloženi odgovor Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 8.
2016, v katerem mu je le-to predlagalo, da se glede izdanih sodb zoper imenovanega obrne na
ministrstvo, ki vodi centralno kazensko evidenco. Prosilec hkrati navaja, da obstaja javni
interes glede razkritja podatka o morebitni izbrisani obsodbi, predvsem, ker gre za osebo, ki je
že večkrat nastopala za najvišji položaj v mestni politiki, zasedala enega najvišjih položajev v
vodstvu Univerze v Mariboru, interna komisija je ugotovila mobing in spolno nadlegovanje
sodelavke, kljub temu Teodor Lorenčič še vedno zaseda vodstveni položaj v rektoratu
Univerze v Mariboru. Če bi se razkrilo, da je bila ta oseba nekoč že obsojena zaradi kakšnega
spolnega delikta, bi to vsekakor bil podatek, za katerega obstaja javni interes.
Ministrstvo je ugotovilo, da ni zakonske podlage za posredovanje podatka iz kazenske
evidence, pri čemer ne more ne potrditi ne zanikati vpisa oziroma nevpisa v kazensko
evidenco za Teodorja Lorenčiča, saj bi se že iz same navedbe, ali v kazenski evidenci obstaja
podatek o izrečeni sodbi ali ne, dalo razbrati vsebino zahtevane informacije. Glede na vse
navedeno v predmetni zadevi tudi ni moč uporabiti delnega dostopa do zahtevane informacije
v skladu s 7. členom ZDIJZ.
Navedba prosilca, da je interna komisija Univerze v Mariboru ugotovila mobing in spolno
nadlegovanje ne pomeni, da je javnost upravičena tudi do katerega koli/kakršnega koli podatka
iz kazenske evidence, saj bi to pomenilo prekomeren poseg v zasebno sfero posameznika.
Četudi je v nekem drugem postopku, ki nima narave kazenskega postopka, morebiti
ugotovljeno moralno zavržno dejanje posameznika, katerega podatki iz kazenske evidence se
zahtevajo, to še ne pomeni, da je javnost upravičena do vseh podatkov/informacij v zvezi s
tem posameznikom, ki se kakorkoli nanašajo na njegovo morebitno pravnomočno ugotovljeno
kazensko odgovornost, pa čeprav je ta posameznik zaposlen v javnem zavodu. Ob tem ne gre
spregledati, da ne obstaja pravna podlaga, v skladu s katero bi bil npr. državni organ zavezan
javno objavljati podatke o posameznikih, ki so bili pravnomočno obsojeni npr. le za določena,
družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja.
Vir: MP
Vlada se je seznanila z informacijo o enajsti mednarodni konferenci Strateški forum
Bled
11. Strateški forum Bled (BSF) bo potekal 5. in 6. septembra 2016 in bo pod naslovom
Varnost prihodnosti (Safeguarding the Future) ponovno ponudil platformo za razpravo o
perečih političnih, varnostnih in razvojnih problematikah. Kot gostiteljica zdaj že
tradicionalnega foruma, ki vsako leto privabi vodilne politike, gospodarstvenike, akademike in
nevladnike iz regije in sveta, se Slovenija kaže kot aktivna članica mednarodne skupnosti, ki
spodbuja konstruktiven dialog in iskanje mirnih rešitev za učinkovito reševanje svetovne
problematike. Forum obenem predstavlja priložnost za izvedbo številnih dvostranskih srečanj
in obiskov ob robu konference.
Forum bo v luči aktualnih razmer naslovil tematike, ki zadevajo evropsko in globalno varnost iz
različnih vidikov, prav tako pa tudi številne problematike, s katerimi se ukvarja mednarodna
skupnost, med njimi ključna vprašanja razvoja, človekovih pravic, miru in varnosti, kar je
skladno s prioritetami slovenske zunanje politike.
Kot vsako leto, bo BSF v okviru Poslovnega BSF (Business BSF), ki predstavlja pomemben
element gospodarske diplomacije, odkrival tudi gospodarske priložnosti in se osredotočil na
ključne tematike evropskega ter globalnega gospodarskega in finančnega sistema. Poslovni
BSF bo ponudil naslednje razprave o digitalni preobrazbi, pametnih mestih in skupnosti,
mobilnosti in prihodnosti avtomobilske industrije ter varnosti in trajnosti v turizmu. Tudi v letu
2016 bo BSF gostil dogodek na temo turizma in ločene dogodke v okviru Skritih dimenzij
mednarodnih odnosov.
V okviru BSF bo tudi letos potekal Strateški forum Bled za mlade (Young BSF), ki bo že šesto
leto zapored predstavljal platformo za mlade voditelje, ki ponuja prostor za razpravo o
globalnih izzivih in priložnostih. Dogodki v sklopu Young BSF vsako leto privabijo perspektivne
mlade podjetnike, diplomate, politike, aktiviste in intelektualce iz tujine in Slovenije.
Vir: MZZ
Vlada zavrnila zahtevo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence
Vlada je izdala odločbo glede zahteve prosilca Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika d.d.,
dopisništvo Maribor, za posredovanje podatkov iz kazenske evidence.
Ministrstvo za pravosodje je prejelo vlogo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere
izhaja, da prosilec želi podatek iz kazenske evidence o neizbrisanih in izbrisanih sodbah zoper
Teodorja Lorenčiča, upoštevajoč priloženi odgovor Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 8.
2016, v katerem mu je le-to predlagalo, da se glede izdanih sodb zoper imenovanega obrne na
ministrstvo, ki vodi centralno kazensko evidenco. Prosilec hkrati navaja, da obstaja javni
interes glede razkritja podatka o morebitni izbrisani obsodbi, predvsem, ker gre za osebo, ki je
že večkrat nastopala za najvišji položaj v mestni politiki, zasedala enega najvišjih položajev v
vodstvu Univerze v Mariboru, interna komisija je ugotovila mobing in spolno nadlegovanje
sodelavke, kljub temu Teodor Lorenčič še vedno zaseda vodstveni položaj v rektoratu
Univerze v Mariboru. Če bi se razkrilo, da je bila ta oseba nekoč že obsojena zaradi kakšnega
spolnega delikta, bi to vsekakor bil podatek, za katerega obstaja javni interes.
Ministrstvo je ugotovilo, da ni zakonske podlage za posredovanje podatka iz kazenske
evidence, pri čemer ne more ne potrditi ne zanikati vpisa oziroma nevpisa v kazensko
evidenco za Teodorja Lorenčiča, saj bi se že iz same navedbe, ali v kazenski evidenci obstaja
podatek o izrečeni sodbi ali ne, dalo razbrati vsebino zahtevane informacije. Glede na vse
navedeno v predmetni zadevi tudi ni moč uporabiti delnega dostopa do zahtevane informacije
v skladu s 7. členom ZDIJZ.
Navedba prosilca, da je interna komisija Univerze v Mariboru ugotovila mobing in spolno
nadlegovanje ne pomeni, da je javnost upravičena tudi do katerega koli/kakršnega koli podatka
iz kazenske evidence, saj bi to pomenilo prekomeren poseg v zasebno sfero posameznika.
Četudi je v nekem drugem postopku, ki nima narave kazenskega postopka, morebiti
ugotovljeno moralno zavržno dejanje posameznika, katerega podatki iz kazenske evidence se
zahtevajo, to še ne pomeni, da je javnost upravičena do vseh podatkov/informacij v zvezi s
tem posameznikom, ki se kakorkoli nanašajo na njegovo morebitno pravnomočno ugotovljeno
kazensko odgovornost, pa čeprav je ta posameznik zaposlen v javnem zavodu. Ob tem ne gre
spregledati, da ne obstaja pravna podlaga, v skladu s katero bi bil npr. državni organ zavezan
javno objavljati podatke o posameznikih, ki so bili pravnomočno obsojeni npr. le za določena,
družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja.
Vir: MP
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju o
vzpostavitvi politično-posvetovalnega mehanizma med MZZ Slovenije in Šrilanke
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu
Memoranduma o soglasju o vzpostavitvi političnoposvetovalnega mehanizma med
Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve
Demokratične socialistične republike Šrilanke.
S podpisom Memoranduma o soglasju o vzpostavitvi političnoposvetovalnega mehanizma med
MZZ Slovenije in MZZ Šrilanke se vzpostavlja mehanizem političnih konzultacij na ravni
namestnika ministra ali visokih uradnikov, načeloma vsaki dve leti, izmenično v Ljubljani ali v
Kolombu ali po dogovoru ob robu multilateralnih dogodkov. Namen memoranduma je nadaljnja
krepitev prijateljskih odnosov in poglabljanja obstoječega sodelovanja med državama.
Konzultacije so namenjene pregledu stanja in možnosti za nadaljnjo krepitev celostnih
odnosov med državama, vključno na političnem, ekonomskem, konzularnem, kulturnem,
tehnološkem in znanstvenem področju ter izmenjavi stališč o regionalnih in mednarodnih
zadevah v skupnem interesu.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega
sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter
Kosovom
Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijskopridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo
na eni strani ter Kosovom na drugi strani.
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih
postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in
Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani.
Uredba vsebuje pravila in postopke za sprejem podrobnih pravil za implementacijo
Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za
atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani, ki je bil podpisan 27.10.2015 in je
stopil v veljavo 1.4.2016.
Vir: MZZ
Vlada razširila mandat in naloge Skupine za evropske zadeve na vse vidike izstopa
Združenega kraljestva iz EU
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Skupine za
evropske zadeve.
Mandat in naloge Skupine za evropske zadeve se s sklepom vlade razširijo na vse vidike
izstopa Združenega kraljestva iz EU in sklenitve novega sporazuma o nadaljnjih odnosih med
Združenim kraljestvom EU. Naloge skupine vključujejo pripravo izhodišč in stališč pri obravnavi
skupnih pogajalskih pozicij Evropske unije v pogovorih z Združenim Kraljestvom o pogojih
izstopa iz EU, kot pripravo stališč v okviru priprave podlag za prihodnje urejanje odnosov med
EU in Združenim kraljestvom, oziroma med RS in Združenim kraljestvom, v obsegu, v katerem
ne bodo urejeni s skupnim dogovorom med EU in Združenim kraljestvom.
Skupino vodi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, pristojen za zadeve EU,
sestavljajo pa jo državni sekretarji ministrstev in vladnih služb, državni sekretar v kabinetu
predsednika Vlade, vodja Stalnega predstavništva RS pri EU in njegov namestnik ter
predstavnik kabineta predsednika vlade, ki je pristojen za zadeve Evropske unije. Vlogo
sekretariata skupine opravlja Ministrstvo za zunanje zadeve.
Vir: MZZ
Vlada spremenila sklep o ustanovitvi Medresorskega delovnega telesa za mednarodno
razvojno sodelovanje
Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi
Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje.
Glede na kadrovske spremembe v ministrstvih so bile predlagane spremembe članic in članov
MDT ter njihovih namestnic in namestnikov. Novi člani in njihovi namestniki MDT so:
•
•
•
•
•
•
•
•
Sabina Stadler Repnik, v.d. generalne direktorice na MZZ, namestnica vodje
delovnega telesa;
Aleš Mišmaš, generalni direktor na MORS, namestnik člana;
Ružica Boškić, sekretarka na MDDSZ, namestnica članice;
Tit Neubauer, vodja službe na MIZŠ, namestnik članice;
Lidija Stebernak, državna sekretarka na MOP, članica;
Tanja Bogataj, državna sekretarka na MJU, članica;
Damjana Pečnik, državna sekretarka na MK, članica;
Dolores Mijatović, podsekretarka na MK, namestnica članice.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče do sklepa, s katerim Poljska lahko odstopa od skupnega sistema
DDV
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k
zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta ki dovoljuje Republiki Poljski, da še naprej uporablja
ukrep o odstopanju od člena 26(1)(a) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu
davka na dodano vrednost. Slovenija tem predlogu ne nasprotuje.
Nekatera cestna motorna vozila so zaradi svoje funkcionalnosti enako primerna tako za
poslovno kot tudi za zasebno rabo. Po Direktivi Sveta 2006/112/ES (Direktiva o DDV) velja, da
davčni zavezanec, kadar namerava vozilo, za nakup katerega se je vstopni DDV že v celoti ali
delno odbil, uporabljati v zasebne namene, dolžan plačati izstopni DDV od zasebne rabe.
Vendar pa je zasebno rabo težko natančno določiti, tako za davčnega zavezanca, kot tudi za
davčne organe, ki izvajajo nadzor.
Zato je Poljska za poenostavitev obračunavanja DDV, kot tudi potrebe po preprečevanju
davčnih utaj, povezanih z nepravilnim vodenjem evidenc in lažnimi davčnimi napovedmi,
prvotno (junija 2013) vložila zahtevek za odstopanje od 168. člena Direktive o DDV, s katerim
bi se pravica do odbitka DDV pri nakupu vozil, ki so tako v poslovni kot v zasebni rabi, omejila
na 50% DDV, obračunan pri nakupu, pridobitvi, uvozu, najemu ali leasingu določenih vozil. Ta
delež v odstotkih po mnenju Poljske ustreza času, v katerem so taka vozila uporabljena v
poslovne namene. Prav tako pa davčni zavezanec ne bi več bil dolžan plačati izstopnega DDV
na zasebno rabo vozila, kar predstavlja odstopanje od (a) točke prvega odstavka 26. člena
Direktive o DDV.
Ukrep se ne nanaša na vozila, za katera je razvidno, da se uporabljajo zgolj za poslovne
dejavnosti, zlasti za vozila, ki so kupljena za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem ter vozila z
več kot 9 sedeži ali katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg.
Dovoljenje za uporabo ukrepa je bilo Poljski odobreno z Izvedbenim sklepom 2013/805/EU, ki
preneha veljati 31. decembra 2016. Sedaj pa je Poljska vložila novo zahtevo za podaljšanje
uporabe tega ukrepa ter obenem predložila tudi poročilo o njegovi uporabi, vključno s
ponovnim pregledom odstotka omejitve, ki se uporabi za pravico do odbitka. Poljska meni, da
je stopnja 50% še vedno upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja
zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo motornega vozila ukiniti, kadar zanj velja
ta omejitev.
Upravičenost ukrepa je mogoče utemeljiti s potrebo po poenostavitvi postopka obračunavanja
DDV ter potrebo po preprečevanju davčnih utaj z nepravilnim vodenjem evidenc in lažnimi
davčnimi napovedmi.
Podaljšanje uporabe ukrepa je predvideno za nadaljnje omejeno obdobje, in sicer do 31.
decembra 2019.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče do novele Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema
za pranje denarja in financiranje terorizma
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike
Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive
(EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje
terorizma ter Direktive 2009/101/ES - 10678/16.
Republika Slovenija soglaša s predlogom direktive, ker sprejem te direktive omogoča
oblikovanje učinkovitejšega sistema predvsem za boj proti financiranju terorizma in pranju
denarja pa tudi davčnim utajam. Večja učinkovitost bo dosežena z nadaljnjo harmonizacijo
zakonodaje in prakse na teh področjih, razširitvijo področja uporabe Direktive 205/849/EU na
zavezance, ki izdajajo virtualne valute, zagotavljanjem visoke ravni zaščitnih ukrepov za
finančne tokove iz tretjih držav z visokim tveganjem,povečanjem pristojnosti finančnih
obveščevalnih enot EU (FIU) in olajšanje njihovega sodelovanja, obvladovanjem tveganj,
povezanih z anonimnimi predplačniškimi instrumenti okrepitvijo določb v zvezi z dostopom do
informacij o dejanskih lastnikih vpisanih v centralnih register, polnim dostopom javnosti do
registrov dejanskih lastnikov in razširitvijo obsega informacij, ki so na voljo pristojnim organom.
V nadaljnjih razpravah bo Republika Slovenija pri posameznih vprašanjih in členih zagovarjala
stališča, ki predstavljajo nadgradnjo sedanjega sistema na tem področju v Republiki Sloveniji
ob sočasnem spoštovanju najvišjih standardov s področja pravnega varstva osebnih podatkov
in nasprotovala določbi, ki zahteva, da se podatki o dejanskih lastniki strank – imetnikov
bančnih računov vpišejo v centralni register transakcijskih računov, saj to pomeni nepotrebno
podvajanje vpisa podatkov tako v register dejanskih lastnikov kot tudi v register transakcijskih
računov.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče do mnenja Komisije DS o obdavčenju dohodkov iz naslova
družinske pokojnine
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče do mnenja Komisije
Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide o obdavčenju dohodkov otrok
iz naslova družinske.
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je sprejela mnenje o
obdavčenju dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine in poziva vlado k dopolnitvi 23.
člena ZDoh-2, in sicer tako, da se seznam dohodkov iz naslova obveznega pokojninskega,
invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, od katerih se ne plača dohodnine, dopolni z
navedbo družinske pokojnine, katere prejemnik je otrok do starosti 18 let oziroma 26 let, v
primeru, da se redno šola.
Vlada je sprejela stališče do mnenja Komisije DS in do poziva k dopolnitvi 23. člena Zakona o
dohodnini (ZDoh-2). Predloga in mnenja vlada ne podpira, saj dohodkov iz naslova preživnin in
iz naslova družinskih pokojnin ni mogoče primerjati ne vsebinsko, ne po pogojih, potrebnih za
pridobitev teh dveh vrst dohodkov, kot tudi ne po višini teh dveh vrst dohodkov.
Vir: MF
Uresničevanje ukrepov RiSS v letih 2013 in 2014
Vlada je sprejela poročilo o uresničevanju ukrepov iz Resolucije o raziskovalni in inovacijski
strategiji Slovenije 2011-2020 (RiSS) za leti 2013 in 2014. Iz analize izhaja, da je bilo od 68
ukrepov v omenjenih dveh letih uresničenih deset ukrepov, 41 jih je v izvajanju, 18 pa je
takšnih, ki se še niso začeli izvajati. Slabše izvajanje ukrepov Resolucije gre pripisati
predvsem padcu državnih proračunskih sredstev za raziskave in razvoj v tistem obdobju za
več kot četrtino. Teh je bilo 26,5 odstotka v letu 2014 manj kot v letu 2011 ob začetku izvajanja
Resolucije. Prav tako v tem obdobju še ni prišlo do napovedanih sprememb zakonodaje.
Barcelonski cilj kot del lizbonske strategije v državah EU postavlja za cilj vlaganje v znanost in
razvoj v višini 3 odstotke BDP. V Sloveniji so se v letu 2014, po daljšem obdobju rasti, ki je
trajalo od leta 2007 do leta 2013, ko je Slovenija dosegla 2,6 % za raziskave in razvoj,
vlaganja prvič zmanjšala. Tako so znašala 2,39 % BDP, kar je manj kot v letu 2011, ko je
znašal ta odstotek 2,42.
Vir: MIZŠ
Vlada se je seznanila z informacijama o vajah Takojšen odgovor 2016 in Triglavska
zvezda 2016
Republika Slovenija leta 2014, 2015 in 2016 skupaj z Republiko Hrvaško gosti regionalne vaje
Evropskega poveljstva sil Združenih držav Amerike (USEUCOM) pod imenom Takojšen
odgovor (Immediate Response). Letošnje skupno usposabljanje bo potekalo na Hrvaškem
med 9. in 22. septembrom. Na vaji bo sodelovalo do 500 pripadnikov vojaških sil ZDA za
Evropo, do 500 pripadnikov Slovenske vojske in do 400 pripadnikov drugih držav udeleženk.
Splošni cilji mednarodne regionalne vaje so krepitev regionalne stabilnosti, utrjevanje
sodelovanja in povečevanje ter preizkušanje povezljivosti med oboroženimi silami zavezništva
ter partnerskimi državami. Namen vaje je urjenje večnacionalnih brigadnih in bataljonskih
oziroma polkovnih poveljstev, urjenje poveljnikov in poveljstev v načrtovanju bojnih delovanj,
urjenje bojnih postopkov ter povečanje zavedanja o pomenu enotnega razumevanja situacije v
večnacionalnih poveljstvih.
Ker del vaje poteka tudi v Republiki Hrvaški, bo USEUCOM z Republiko Hrvaško kot državo
gostiteljico sklenil memorandum, h kateremu bo Republika Slovenija pristopila s podpisom
note o pristopu.
Vlada se je seznanila tudi z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med
Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenega
kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o dvostranski vaji Triglavska zvezda 2016. Vaja bo
potekala v Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, med 8. in 25. septembrom letos.
Za izvedbo vaje je treba podpisati tehnični dogovor, ki opredeljuje časovni okvir skupnega
usposabljanja, splošna načela, obveznosti udeležencev, standarde in vrsto, raven, obseg ter
način podpore, ki jo bo Republika Slovenija kot država gostiteljica med skupnim
usposabljanjem zagotovila Oboroženim silam Združenega kraljestva kot gostujoči sili.
Vaji sta načrtovani v letnem Načrtu vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016.
Vir: MO
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem je 14. julija 2016 v Državni
zbor RS vložila predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi, s katerim predlagajo, da se
dopolnita prvi odstavek 82. člena in tretji odstavek 84. člena Zakona o obrambi.
Skladno s prvo predlagano dopolnitvijo naj bi se tako v 82. členu, ki opredeljuje pristojnosti
Državnega zbora RS na področju vodenja in nadzora obrambe, za 4. točko prvega odstavka
tega člena dodali novi 5. in 6. točka, s katerima se predlaga, da bi Državni zbor RS določil
vrsto, obseg in druge, praviloma večletne usmeritve za sodelovanje države, zlasti Slovenske
vojske v mednarodnih operacijah in misijah ter pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v
mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, ter dajal predhodno soglasje k
predlogom vlade za napotitev Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije oz. za
sodelovanje Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z
načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih
pogodb.
Z drugo predlagano dopolnitvijo naj bi se v 84. členu Zakona o obrambi določilo, da mora
Vlada RS pridobiti predhodno soglasje Državnega zbora RS pred sprejemom odločitve o
napotitvi Slovenske vojske v novo mednarodno operacijo o izvrševanju mednarodnih
obveznosti v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe oz. o sodelovanju Slovenske
vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami,
s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb.
Vlada RS predlaganih dopolnitev Zakona o obrambi ne podpira, saj predlagani dopolnitvi 82. in
84. člena ZObr po oceni vlade ne bi prispevali k izboljšanju stanja na obravnavanem področju,
lahko bi pomenili celo korak nazaj v smislu potrebe po hitrejši odzivnosti, fleksibilnosti in
učinkovitosti države pri sprejemanju tovrstnih odločitev.
Poleg tega bi po oceni vlade predlagani dopolnitvi ZObr v praksi povzročili dokaj zapletene
procese, ki bi otežili odločanje o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti,
prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, zlasti pa o napotitvah
Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije. Postopki bi lahko postali neučinkoviti,
odziv Republike Slovenije v fazi načrtovanja, usklajevanja in odločanja o posameznih
aktivnostih pa v luči mednarodne skupnosti posledično neodločen oz. nekredibilen, na kar
vlada ne more pristati.
Po oceni vlade sedanji postopki strokovne priprave, usklajevanja in odločanja tako v
vsebinskem kot tudi postopkovnem smislu ustrezajo demokratičnim standardom in načelom, ki
izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, v smislu slednjega tudi načelu delitve oblasti. V
procese odločanja so ustrezno vključeni vsi relevantni deležniki, od ministrstev, vlade,
pristojnih odborov Državnega zbora RS in Državnega zbora RS do strokovne in druge javnosti.
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka glede odstranitve
začasnih tehničnih ovir na območju Črnomlja in Podčetrtka
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr.
Vinka Gorenaka glede odstranitve začasnih tehničnih ovir na območju Črnomlja in Podčetrtka.
Na podlagi Načrta uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega
prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško je Policija v sodelovanju s Slovensko vojsko in
Ministrstvom za zunanje zadeve pripravila Izvedbeni načrt za začetek postavitve začasnih
tehničnih ovir. Vlada se je z izvedbenim načrtom seznanila in sprejela sklep o začetku
izvajanja z 11. 11. 2015.
Zaradi nevarnosti onesnaženja rek ob naraščanju vodostajev, zagotavljanja varnosti ljudi,
preprečitve poškodovanja živali in zagotavljanja opravljanja gospodarskih dejavnosti ljudem v
obmejnem območju (turizem, ribištvo, črpanje kohezijskih skladov) je bilo odločeno, da se na
takšnih mestih začasne tehnične ovire nadomestijo s panelnimi.
Na območju občin Črnomelj in Podčetrtek je bila začasna tehnična ovira (concentina), ki je bila
nameščena nad panelno, odstranjena na podlagi pobude županov obeh občin in skladno s prej
navedeno odločitvijo, da se omogoči čim bolj normalno opravljanje gospodarskih dejavnosti na
območjih, kjer so postavljene tehnične ovire.
Izvajanje sklepov in prilagoditve stanja koordinira Policija na podlagi sklepov strokovne
medresorske delovne skupine. Predsednik vlade je ob obisku v Beli krajini s strani
predstavnikov medijev dobil vprašanja o potrebnosti takšne oblike tehničnih ovir. Ob
preverjanju je dobil potrditev, da je že sprejeta odločitev o prilagoditvi stanja, upoštevajoč
aktualno oceno gibanja migrantskih tokov v tistem obdobju, in da so pripravljalne aktivnosti že
stekle. S strani Policije je bilo zunanjemu pogodbenemu izvajalcu naročeno, da se na
določenih lokacijah začasna tehnična ovira (concentina), nameščena nad panelno, odstrani.
Panelne začasne tehnične ovire pa na vseh lokacijah ostajajo.
Vir: MNZ
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi z napotitvijo enote
Slovenske vojske v Latvijo
Poslanec Miha Kordiš je na Vlado RS 19. julija 2016 naslovil pisno poslansko vprašanje v
zvezi z napotitvijo enote Slovenske vojske v Latvijo. Poslanec navaja, da je z zasedanja Nata v
Varšavi v javnost prišla neuradna informacija, da bo Slovenija prispevala vod s približno 30
vojaki za večnacionalni bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji.
Vlada na poslansko vprašanje odgovarja, da so voditelji držav in vlad na vrhu Nata v Varšavi
8. in 9. julija 2016 sprejeli paket obrambne in odvračalne drže ter tako potrdili razširitev
varnostnih zagotovil z okrepljeno vnaprejšnjo namestitvijo sil (angl. Enhanced Forward
Presence – eFP) na območju vzhodnih zaveznic, ki so varnostno najbolj izpostavljene.
Izhodišča Vlade RS za udeležbo slovenske delegacije na vrhu so bila potrjena 30. junija 2016
s sklepom Vlade RS, št. 87000-9/2016/7. V njih je bilo med drugim opredeljeno stališče, da
mora biti okrepljena vnaprejšnja namestitev sil na vzhodu skladna s principi vojaške nujnosti,
finančnih zmožnosti in vzdržljivosti sil. Skladno z načelom solidarnosti »28 za 28« in z vidika
priložnosti za krepitev bojne sposobnosti in povezljivosti nacionalnih sil je Slovenija potrdila
pripravljenost za zagotovitev slovenskega prispevka v eno izmed štirih bataljonskih bojnih
skupin. V skladu s tem je na novinarski konferenci po koncu zasedanja ministrica za obrambo
medije obvestila o morebitnem slovenskem prispevku, in sicer o napotitvi pripadnikov
Slovenske vojske v večnacionalni bataljon v Latvijo, ki mu bo poveljevala Kanada, pri čemer se
kot ena od možnosti nakazuje sodelovanje v okviru italijanske enote. Ministrica za obrambo je
13. julija 2016 o tem seznanila tudi Odbor Državnega zbora za obrambo na nujni seji. Glede
na nadaljnji proces načrtovanja in odločanja o implementaciji odločitev iz Varšave ima
Slovenija še dovolj časa, da podrobneje prouči obseg nacionalnega prispevka in uskladi z
vodilno državo, državo gostiteljico ter potencialno partnersko državo obseg in časovne okvire
slovenskega sodelovanja. Dokončna odločitev glede implementacije okrepljene vnaprejšnje
prisotnosti bo predvidoma sprejeta na oktobrskem srečanju obrambnih ministrov Nata.
Napotitev pripadnikov Slovenske vojske v Latvijo je odvisna predvsem od potreb in načrtov
Kanade, ki je nosilna država in bo oblikovala večnacionalno bataljonsko bojno skupino, od
dogovorov z drugimi sodelujočimi partnerji ter od zmožnosti in razpoložljivih zmogljivosti
Slovenske vojske.
Možnost za slovenski prispevek se torej išče v sestavi bataljonske bojne skupine, tako da bi
ponujeni prispevek v okviru sklenjenih dogovorov racionalno in optimalno prispeval k ustrezni
stopnji pripravljenosti in učinkovitosti večnacionalne enote in bil obvladljiv z vidika potrebnih
virov. Rotacije enot Slovenske vojske bodo potekale v odvisnosti od doseženega dogovora v
zavezništvu o pričakovanem obdobju delovanja bojnih skupin, pri čemer bodo verjetno imele
glavno vlogo vodilne države.
Predvidenih izdatkov sodelovanja v tem trenutku še ni mogoče dokončno oceniti, saj bodo
odvisni od vrste zmogljivosti, ki jo bo Slovenija napotila v bataljonsko bojno skupino, od
obdobja napotitve in vrste aktivnosti na območju delovanja. Sredstva bodo zagotovljena iz
rednega proračuna.
Predvidene aktivnosti bataljonske bojne skupine oz. vanjo vključenih pripadnikov na območju
razmestitve bodo usmerjene v usposabljanje in integracijo vseh modulov v učinkovito ter
kohezivno bojno skupino. Bojne skupine bodo zagotavljale stalno pripravljenost za delovanje
na območju odgovornosti.
Sile okrepljene vnaprejšnje prisotnosti moči štirih bataljonskih bojnih skupin so sile zelo
omejenega obsega, ki nikakor ne morejo predstavljati kakršnekoli grožnje ali izraza
agresivnosti proti Ruski federaciji. Sestavljene so iz prispevkov vseh 28 članic, zato bi
kakršnakoli agresija proti tem silam na ozemlju štirih članic pomenila agresijo proti celotnemu
zavezništvu. Prisotnost teh sil v treh baltskih državah in na Poljskem kaže jasno zavezanost
članic zavezništva, da bodo spoštovale določila 5. člena Severnoatlantske pogodbe, zato ima
s tega vidika močno odvračalno vlogo.
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede DUTB in prodanih slabih terjatvah
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje poslanca Janka Vebra glede poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in
informacije o prodanih slabih terjatvah.
Veber je na vlado naslovil precej vprašanj povezanih z DUTB in prodajo slabih terjatev.
Zanima ga:
− Ali Vlada Republike Slovenije razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100%
lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju
DUTB?
− Ali Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
− Ali je Vlada Republike Slovenije mnenja, da notranji korporativni nadzor nad
poslovanjem DUTB deluje primerno?
− Ali bo Vlada Republike Slovenije zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad
zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da
se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne
terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
− Ali je Vlada Republike Slovenije seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so
poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za
DUTB, če da s katerimi?
− Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes,
poimensko?
− Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene
ustanovitve do danes?
− Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega
premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob
prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne
pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena
konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so
pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je
kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik,
fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali
katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani
DUTB pri posameznem poslu?
− Ali Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga
z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
− Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
− Ali bo Vlada Republike Slovenije kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve
prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega
premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?
Vlada odgovarja:
-
Skupščina (vlada) ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne
zahteva poslovodstvo. DUTB je namreč delniška družba z enotirnim sistemom
upravljanja, za katero se načeloma uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih
družbah. Organa vodenja oziroma nadzora DUTB sta skupščina in upravni odbor.
Slednji vodi DUTB in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Za poslovanje DUTB in
nepravilnosti pri poslovanju DUTB je tako v prvi vrsti odgovoren upravni odbor DUTB.
-
Da, vlada kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB. Vebru ministrstvo ponovno
pojasnjuje, da nima pristojnosti opredeljevati se do posameznih poslovnih odločitev
DUTB. Temeljno vodilo urejanja DUTB namreč je, da mora biti njeno delovanje
neodvisno od političnih navodil in interesov. Da je to pogoj za uspešno delovanje
DUTB, so Republiko Slovenijo opozorile tudi mednarodne institucije. Zahteva po
neodvisnosti poslovanja DUTB izhaja tudi iz Priporočila Sveta v zvezi z nacionalnim
programom reform Slovenije za leto 2015 in mnenje Sveta o programu Slovenije za
stabilnost za leto 2015. V njem je zapisano, da mora Republika Slovenija »ohraniti
trdno korporativno upravljanje v DUTB«. Zahteva, da se ohrani trdno korporativno
upravljanje namreč pomeni, da mora biti DUTB tista (in ne vlada ali ministrstvo), ki
sprejema svoje odločitve.
-
Vlada Republike Slovenije ob seznanitvi s (i) Poročilom Ministrstva za finance glede
opravljenega nadzora nad DUTB, (ii) izdanih pisnih usmeritvah za obdobje od 1. 1.
2016 do 30. 4. 2016 ter (iii) seznanitvi s Poročilom o poslovanju DUTB Državnemu
zboru za leto 2015 ni ugotovila morebitnih neprimernosti korporativnega nadzora nad
poslovanjem DUTB.
-
V zvezi z nadzorom DUTB izpostavljamo tri določbe ZUSKB, in sicer 4., 15. in 19. člen
ZUKSB ter Smernice za delovanje DUTB.
-
Vlada v zadnjem času ni bila seznanjena s primeri konflikti interesov v DUTB. Obenem
izpostavljamo, da je moral Upravni DUTB, skladno s Statutom DUTB, imenovati
pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto.
-
Vlada Republike Slovenije ne razpolaga celostno s podatki o sklenjenih prodajnih
poslih DUTB. Nadzor nad delovanjem DUTB izvaja Ministrstvo za finance, ki sicer na
podlagi 4. člena ZUKSB lahko zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje
za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna
razmerja. Ministrstvo lahko da DUTB usmeritve, ki jih mora DUTB upoštevati.
Usmeritve so pisne, obrazložene, splošne in abstraktne in ne smejo biti navodilo za
ravnanje v posameznem primeru.
-
S podatki o sklenjenih poslih razpolaga DUTB kot njihov nosilec. Ministrstvo za finance
lahko sicer od DUTB zahteva vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za
opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna
razmerja.
-
Glavna naloga DUTB je upravljanje premoženja, ki ga je DUTB prevzela od bank.
DUTB v skladu z ZUKSB posluje gospodarno, učinkovito in uspešno, če so dosežene
naslednje ciljne vrednosti kazalnikov poslovanj. Glavni cilj DUTB je premoženje
upravljati tako, da bo lahko poplačan dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je
DUTB izdala, da je z njimi plačala tvegane postavke, ki so bile na DUTB prenesene v
okviru ukrepa za krepitev stabilnosti bank, in sicer prenosa tveganih postavk. Cilj
DUTB je tudi zagotoviti, da so davkoplačevalci kar najmanj obremenjeni. DUTB
doseže cilj s prestrukturiranjem in upravljanjem premoženja tako, da vrednost
premoženja maksimira. V ta namen DUTB razpolaga s premoženjem le takrat, če je to
komercialno upravičeno in v skladu z zakonodajo. Vlada je mnenja, da je poslovanje
DUTB poteka v skladu s pričakovanji čim večje povrnitve davkoplačevalskih sredstev.
Vlada Republike Slovenije meni tudi, da je za uspešno prestrukturiranje podjetij
ključna vloga DUTB, ki ima v številnih primerih vodilno vlogo v procesu
prestrukturiranja. Vlada Republike Slovenije obenem ocenjuje, da je sedanji
institucionalni okvir, ki predvideva nadaljnji obstoj DUTB, ustrezen, zato ne načrtuje
postopkov v zvezi ukinitvijo DUTB.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Breznika
Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika v
zvezi z omogočanjem zaslužkov na račun davkoplačevalcev in ga poslala DZ. Vlada poudarja,
da bo vlada v okviru svojih pristojnosti storila vse, da bosta SDH in DUTB delovala kakovostno
in v dobro države.
Poslanca je med drugim zanimalo, ali prodaja terjatev s strani Družbe za upravljanje terjatev
bank (DUTB) in kasnejši nakup s strani SDH po bistveno višji ceni po mnenju vlade pomeni
učinkovito upravljanje s terjatvami, s katerimi upravlja država prek DUTB, ter kakšne ukrepe bo
sprejela vlada, da ne bo več prihajalo do tako očitnega oškodovanja državnega premoženja
oz. davkoplačevalskega denarja.
Vlada pojasnjuje, da je temeljno vodilo urejanja DUTB načelo njene neodvisnosti od političnih
navodil in interesov. Odločitve vodstva te družbe so avtonomne in neodvisne, je pa DUTB v
skladu z zakonom o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank dolžna pri upravljanju svojih
dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti,
učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.
Ključne usmeritve in strateški cilji DUTB, kot jih določa sprejeta poslovna strategija DUTB, so
sledeči:
• finančni cilj DUTB je zagotoviti največji mogoči donos za državo in davkoplačevalce ter v
zvezi s tem: (1) odplačati obveznice z državnim poroštvom, ki so bile izdane kot plačilo za
prenesena sredstva, in (2) ustvariti zahtevani donos na prvotno vplačani kapital s strani
RS;
• skladno s predhodnim ciljem prestrukturirati družbe, če je to ekonomsko upravičeno, ter
prispevati k ponovni vzpostavitvi vzdržnega delovanja nepremičninskega in drugih trgov v
Sloveniji.
• intenzivno upravljati sredstva in dodatno investirati vanje z namenom optimiziranja
njihovega poslovnega potenciala in povečevanja njihove unovčljive vrednosti.
Glede delovanja DUTB v razmerju do SDH vlada pojasnjuje, da je iz upravljanja SDH skladno
z zakonodajo izvzeta kapitalska naložba RS v DUTB, na katero so bile prenesene slabe
terjatve bank in zato zaradi svoje posebne narave in nalog DUTB ostaja ločen upravljavec
premoženja v 100-odstotni lasti RS. Poleg tega upravljanje naložb v SDH temelji na strategiji
upravljanja kapitalskih naložb države, ki vse naložbe razvrsti na strateške, pomembne in
portfeljske. DUTB pa na drugi strani upravlja predvsem terjatve in tudi kapitalske naložbe s
ciljem prodaje le-teh v določenem časovnem obdobju, preostalo premoženje pa po tem
obdobju preide na SDH.
Vlada poudarja, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti storila vse, da bosta SDH in DUTB
delovala kakovostno in v dobro države.
Vir: MF
Gospodarsko okrevanje podpira skupek več politik
Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika
v zvezi z gospodarsko rastjo in ga poslala DZ. Pojasnila je, da okrevanje podpira skupek več
politik – politična stabilnost, postopna fiskalna konsolidacija in strukturne reforme.
Poslanca Breznika je zanimalo, kako in kdaj namerava vlada s svojimi ukrepi okrepiti
gospodarsko rast Slovenije in s kakšnimi ukrepi namerava spodbuditi bruto naložbe, ki so v
prvem četrtletju letošnjega leta negativno vplivale na gospodarsko rast.
Vlada pojasnjuje, da gospodarsko okrevanje in njegovo vzdržnost podpira skupek več politik.
Gre za politično stabilnost, postopno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, opredeljene v
nacionalnem reformnem programu 2016-2017 iz letošnjega aprila. Rezultati teh politik
prispevajo h krepitvi zaupanja in omogočajo nizke stroške financiranja za državo ter podjetja.
Ključni ukrep politike za spodbujanje naložb je nadaljevanje politične in ekonomske stabilnosti,
saj je ta izjemno pomembna za nadaljevanje urejenega razdolževanja korporativnega sektorja,
ki je bilo v zadnjih dveh letih pospešeno. Stabilnost bančnega sistema in dobro kapitalizirane
institucije so zagotovile okvir za zniževanje presežnega dolga podjetij, na ta način pa je bil
narejen tudi prostor za bolj zdrave investicije, ki izhajajo iz sprememb povpraševanja.
Konkretni ukrepi politik za spodbujanje investicij so predstavljeni v nacionalnem reformnem
programu.
Vir: MF
Vlada za varen razvoj slovenskega trga kapitala
Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Jožeta
Slivška glede t. i. financializacije in ga poslala DZ. Poudarila je, da si prizadeva za takšno
regulacijo finančnega sektorja, ki bo omogočala varen in trajen razvoj slovenskega trga
kapitala.
Državnega svetnika je med drugim zanimalo, ali namerava vlada t. i. financializacijo različnih
segmentov sistema delovanja države omejevati ali celo dodatno spodbujati, ali špekulativne
globalne finančne akterje, ki delujejo po doktrini financializacije, prepoznava kot subjekte, ki
lahko slovensko gospodarstvo in družbo peljejo v smer stabilnega delovanja v interesu
državljanov, pa tudi, kakšno je stališče vlade do oblikovanja prihodnjih politik na področju
pokojninskega sistema ter celotnega sistema socialnega varstva v odnosu do financializacije.
Vlada poudarja, da je bilo tako v Sloveniji kot v EU sprejetih več aktov, ki omejujejo
špekulativno poslovanje s finančnimi instrumenti. Vlada si zato prizadeva za takšno regulacijo
finančnega sektorja, ki bo omogočala varen in trajen razvoj slovenskega trga kapitala. Delujoč
trg kapitala je po njenem mnenju akvadukt, ki napaja gospodarstvo. Zato mora biti vsaka
regulacija trga kapitala taka, da prepreči nevarne špekulacije, pri čemer pa ne sme omejiti
zdrave rasti trga kapitala.
Glede vprašanja, povezanega s pokojninami, pa vlada pojasnjuje, da je razvoj politik na
področju pokojninskega sistema opredeljen v beli knjigi o pokojninah in da možnost izvajanja
naložbene politike življenjskega cikla, ki jo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne predstavlja spodbude
špekulacijam in ne vzpodbuja uporabe tveganih finančnih instrumentov.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s odpuščanjem v gozdarstvu
Vlada RS je sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanca DZ RS Jožeta Tanka v
zvezi s spremenjenim sistemom gospodarjenja z državnimi gozdovi.
Poslanec DZ RS je na vlado RS naslovil vprašanja, ali je državno podjetje SiDG sposobno
uresničiti letošnje načrte poseka in spravila lesa, zagotoviti sanitarno sečnjo, odstranitev lesa
po žledolomu, kdaj in kako se bo po načrtu vlade vzpostavila gozdno-lesna veriga, za koliko se
bo po projekciji vlade letos zmanjšalo število zaposlenih v gozdarstvu in žagarstvu ter koliko so
ocenjeni stroški za nadomestila za povečanje brezposelnih od bivših koncesionarjev.
Vlada RS v svojih odgovorih pojasnjuje naslednje:
Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljevanju: SiDG) bo uresničila letošnji letni
načrt poseka in spravila lesa. Skladno z izdanimi odločbami Zavoda za gozdove Slovenije je
do konca leta 2016 predvidena redna sečnja v obsegu 390.000 m3 lesa. SiDG je že objavil
razpis za sečnjo in spravilo z rokom 31. 8. 2016 za 53.000 m3 lesa. Dela so se pričela izvajati v
ponedeljek, 25. 7. 2016. Za preostanek redne sečnje bo SiDG mesečno objavljal razpise za
sečnjo in spravilo, in sicer po sklopih in v različnem obsegu. Na posamezne sklope se bodo,
glede na sposobnost opravljanja dela po obsegu, tako lahko prijavili manjši (visokogorski
kmetje) kot večji izvajalci.
SiDG redno zagotavlja sečnjo dreves napadenih od podlubnikov skladno z odločbami za
sanitarno sečnjo, ki jih SiDG vroča Zavod za gozdove Slovenije. Do sedaj je SiDG objavil
skupaj 110 sklopov za sečnjo in spravilo. Za 80 sklopov (od objavljenih 110) je SiDG že izbral
ponudnike. Izbrani ponudniki so vezani na gozdnogospodarska območja (od 1 do 141). Devet
delovišč (sklopov) je tudi že zaključenih. Po vseh do sedaj prejetih odločbah je zahtevana
sečnja 56.600 m3 lesa. SiDG s strani Zavoda za gozdove Slovenije sicer prejema navedene
odločbe dnevno, tako da se količine dnevno tudi spreminjajo. Skladno z odločbami ima SiDG
določen 14- oziroma 21-dnevni rok za njihovo realizacijo.
Z ustanovitvijo nove gospodarske družbe se je nanjo preneslo gospodarjenje z gozdovi v lasti
Republike Slovenije. Izvajanje sečnje in spravila lesa v državnih gozdovih je še vedno
omogočeno gospodarskim družbam, ki sedaj izvajajo koncesijo v državnih gozdovih, kakor tudi
drugim usposobljenim in opremljenim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve s
področja izkoriščanja gozdov ter hribovskim in gorskim kmetom. Na podlagi javnih razpisov se
zagotavlja enakopravne možnosti vsem, ki konkurirajo na javnih razpisih za izvajanje del v
državnih gozdovih. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih bo do leta 2020 letni možni posek
lahko znašal do 1.550.000 m3 lesa (800.000 m3 iglavcev in 750.000 m3 listavcev). To
posledično pomeni, da se bodo potrebe po usposobljenih in opremljenih izvajalcih del v
državnih gozdovih v prihodnjih letih predvidoma še povečale.
Izvedene spremembe na področju gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije ne
prinašajo ustvarjanja novih delovnih mest v gozdarstvu na račun obstoječih, nepotrebno
zapravljanje proračunskega denarja ter pritiska na povečano brezposelnost, socialne transferje
in ekonomski položaj gozdarstva. Delavci pri sedanjih koncesionarjih, kot tudi pri večini drugih
gozdarskih izvajalskih podjetjih, so za težko in nevarno delo v gozdu najbolj usposobljeni,
opremljeni in izkušeni. Ti kriteriji bodo zagotovo prednostni tudi v prihodnje ob predvideni
oddaji del v gozdovih (sečnja spravilo, gojenje), zato ne pričakujemo izgube nobenega
sedanjega delovnega mesta.
Iz podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidno trenutno stanje trga dela
na področju gozdarstva:
1. Stanje brezposelnih v evidenci brezposelnih na zavodu in potrebe delodajalcev:
V evidenci brezposelnih je bilo konec junija 2016 registriranih 158 brezposelnih oseb, ki so
bile pred brezposelnostjo zaposlene v gozdarski dejavnosti. Priliv v brezposelnost je razpršen,
kar pomeni, da sta se iz posameznega podjetja prijavili v evidenco v povprečju 1 – 2 osebi. V
Sklop 1: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Tolmin; Sklop 2: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Bleda;
Sklop 3: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Kranja; Sklop 4: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Ljubljane;
Sklop 5: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Postojne; Sklop 6: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Kočevja;
Sklop 7: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Novega mesta; Sklop 8: Izbor sposobnih ponudnikov na območju
Brežic; Sklop 9: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Celja; Sklop 10: Izbor sposobnih ponudnikov na območju
Nazarje; Sklop 11: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Slovenj Gradca; Sklop 12: Izbor sposobnih ponudnikov na
območju Maribora; Sklop 13: Izbor sposobnih ponudnikov na območju Murska Sobote; Sklop 14: Izbor sposobnih
ponudnikov na območju Sežane
evidenco se je prijavilo največ gozdarjev (nekaj več kot 40 %), sledijo delavci za preprosta
gozdarska dela in upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev.
V letu 2015 so delodajalci s področja gozdarske dejavnosti sporočili zavodu 171 prostih
delovnih mest, v prvi polovici leta 2016 pa že 192 prostih delovnih mest. Po številu
sporočenih prostih delovnih mest izstopa letos podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki je
zavodu sporočil 109 prostih delovnih mest. Delodajalci so iskali predvsem gozdarje, manj pa
delavce za preprosta dela v gozdarstvu ter laboratorijske tehnike in asistente svetovalce v
gozdarstvu.
2. Napoved večjih presežkov v tej panogi
Dva delodajalca sta zavodu sporočila oz. napovedala presežke v obdobju od julija do
septembra 2016, in sicer:
prvi delodajalec 26 delavcev, od katerih se bo 21 delavcev prezaposlilo v drugi družbi
ter
- drugi delodajalec 50 delavcev.
V raziskovanje »Napovednik zaposlovanja«, izvedeno v aprilu in maju letos, je bilo zajetih tudi
13 poslovnih subjektov iz dejavnosti A02 Gozdarstvo, odgovorilo jih je osem. Napovedi za teh
osem podjetij, od katerih je verjetno marsikatero imelo koncesijo do 30. 6. 2016, kažejo, da se
bo zaposlenost pri njih zmanjšala za več kot 20 %, predvsem zaradi negotovosti poslovanja po
izteku koncesijskih pogodb. Sklepamo lahko, da v primeru, da ta podjetja pridobijo dela (posle)
v državnih gozdovih, do večjih odpuščanj ne bo prišlo. Prav tako je smiselno upoštevati tudi
dejstvo, da na trg prihajajo novi poslovni subjekti, ki bodo iskali tovrstne profile delavcev.
Informacije s terena in številke o morebitnem odpuščanju, s katerimi razpolagajo na zavodu,
ne pomenijo bistvenega povečanja števila brezposelnih v evidenci zavoda in s tem povečanja
stroškov za denarno nadomestilo.
Vir: MKGP
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi s
storitvami Airbnb in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije
Vlada pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Tomaža Lisca.
Poslanec Tomaž Lisec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga
zanima:
1. Kdaj je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki naj bi pripravila akcijski
načrt poenostavitev zakonodaje, ki bi uredila zakonodajo za oddajanje stanovanj, tudi
preko spletnega portala Airbnb?
2. Kakšna je bila sestava medresorske delovne skupine, pri čemer prosim za poimenski
podatek?
3. Kakšna je bila naloga omenjene medresorske delovne skupine?
4. Kakšni so bili zaključki dela medresorske delovne skupine? Zakaj ni zaključila svojega
dela?
5. Ali in na kakšne ovire je naletela pri svojem delu?
6. Ali in kaj bo Vlada Republike Slovenije storila, da bo poenostavljena zakonodaja na
podlagi katere bo možno oddajati stanovanja turistom, tudi preko spletnega portala
Airbnb?
Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da je bila Medresorska delovna skupina za pripravo
akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin
turistom, ustanovljena 23. 9. 2015, ko jo je na svoji 72. dopisni seji imenovala Vlada Republike
Slovenije.
Medresorska delovna skupina je bila ustanovljena zato, da bi poiskala in oblikovala rešitve za
posodobitev predpisov s področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.
Med drugim za:
-
identifikacijo predpisov, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin
turistom,
proučitev možnosti za poenostavitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom,
pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje
nepremičnin turistom
Rešitve je delovna skupina iskala v smeri:
-
-
nižjih zahtevanih soglasij v večstanovanjskih stavbah (pravna podlaga: Stanovanjski
zakon),
odprave ali nižjega plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje (pravna
podlaga: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju),
odprave ali nižjega plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
(pravna podlaga: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju),
opravljanja občasnega sobodajalstva kot osebnega dopolnilnega dela (pravna
podlaga: Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
definiranja kratkoročnega oddajanja nepremičnin kot »odpiranja vrat lastnih domov« in
ne kot profesionalno dejavnost, s čimer bi odpadla večina obveznosti sobodajalcev
(razen plačila davkov, turistične takse in prijave turistov),
izključitve nepremičnin sobodajalcev iz obvezne kategorizacije nastanitvenih obratov
(pravna podlaga: Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov),
poenostavitve minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti (pravna podlaga:
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za
opravljanje gostinske dejavnosti).
Medresorska delovna skupina v več točkah ni bila soglasna in zato znotraj nje ni bilo mogoče
najti rešitve, ki bi vodile v posodobitev in omilitev predpisov. Prav tako nobeno od ostalih
ministrstev, razen Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki so sodelovali v
medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se tiče kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom.
Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač
pa le usmeritve in predloge glede preučitve zakonodaje in ukrepov na resornih področjih
ostalih ministrstev, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin.
Ključna ovira pri delu medresorske delovne skupine je bila razdrobljenost pogojev za
opravljanje dejavnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin med šest različnih resorjev.
Pravni temelj za nudenje zasebnih sob in stanovanj je Zakon o gostinstvu, ki sodi v pristojnost
MGRT, na urejanje tega področja pa posega še vrsta predpisov z drugih področij, ki so v
pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za
finance. Naslednja ovira je bila nesoglasnost medresorske delovne skupine glede
identificiranih možnih rešitev problematike, saj nobena od njih ni bila sprejemljiva s strani
pristojnih ministrstev.
Turistična gospodarska dejavnost je specifična, saj je izredno multisektorsko zasnovana in
podvržena zakonodaji različnih ministrstev oz. resorjev, ki zasledujejo lastne cilje in usmeritve.
To dejstvo otežuje pripravo ustreznega pristopa oblikovalcem politik in ustrezno uravnoteženje
interesov javne in zasebne sfere pri pripravi konkurenčnih pravil za izvajanje različnih zvrsti
delitvene ekonomije ob ohranjanju formalne ekonomije. Prav to pa je bil tudi največji izziv pred
katerim se je znašla medresorska delovna skupina.
Ob tem Vlada RS opozarja, da ne samo v Sloveniji, tudi drugje, so vlade primorane začeti
razmišljati o tem, kako v aktualno zakonodajo vključiti dejavnosti, ki so povezane s pojavi
delitvene ekonomije. Pri tem ugotavljajo, da se ta zvrst ekonomije zelo težko prilagaja
obstoječi zakonodaji. Vsekakor je potrebno vključiti dejavnosti delitvene ekonomije v sistem
formalnega
modelov.
gospodarstva, čeprav gre za bistveno drugačno naravo teh novih poslovnih
Menimo, da se bomo na ravni države, katere naloga je skrb za varnost, kakovost, ustvarjanje
primernih razmer za delovanje vseh gospodarskih subjektov in ne nazadnje za pobiranje
davkov, morali prilagoditi ponudbi delitvene ekonomije na področju kratkoročnega oddajanja
nepremičnin v najem turistom. Številni predpisi in zahteve niso ne učinkoviti ne smiselni glede
na obseg dejavnosti, vendar bo potrebno poudarek posvetiti tudi obsegu opravljanja
dejavnosti. Nekdo, ki za kratek čas (npr. 2 meseca) odpre turistom vrata svojega doma ne
more biti obravnavan enako kot nekdo, ki sobodajalstvo opravlja kot profesionalno dejavnost
celo leto (čeprav bomo tudi v tej skupini iskali možnosti poenostavitev). Poleg tega je potrebno
ločiti opravljanje dejavnosti sobodajalstva oziroma kratkoročnega oddajanja nastanitev
turistom v individualnih hišah ali počitniških hišah, kjer problemov glede uporabe stanovanj
praktično ni in v večstanovanjskih stavbah, kjer se pojavljajo težave, povezane z mirno
uporabo stanovanj, namenjenih trajnemu bivanju, in skupnih delov.
Vlada Republike Slovenije pa bo z aktivno vključenim MGRT še naprej iskala možne rešitve v
smeri iskanja omilitev ali poenostavitve predpisov in postopkov.
Vir: MGRT
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s
storitvami AirBnB in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije
Vlada RS pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Andreja Čuša.
Poslanec Andrej Čuš je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje, v
katerem ga zanima:
1. Zakaj je prišlo do nesprejetja akcijskega načrta?
2. Katera ministrstva so bila še posebej proti predlaganim rešitvam?
3. Kdaj boste poiskali primerne rešitve, ki bi morale biti že sprejete ter uveljavljene?
4. Kakšno škodo bo to povzročilo slovenskemu turizmu?
Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da je Medresorska delovna skupina, ki je bila
ustanovljena za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno
oddajanje nepremičnin turistom, ki jo je 23. 9. 2015, imenovala Vlada RS, opravila osem
sestankov in se tekom le-teh seznanila s primeri ureditve tega področja v nekaj drugih državah
in destinacijah ter ugotovila, da za enkrat še ni enakih pristopov k reševanju te problematike.
Medresorska delovna skupina je iskala rešitve tako glede posodobitve predpisov in zahtev za
tiste sobodajalce, ki oddajajo en del svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa
oddajajo nepremičnino na naslovu, na katerem imajo stalno prebivališče (kar na splošno
ustreza definiciji delitvene ekonomije), nadalje glede posodobitve predpisov, ki se nanašajo na
plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter glede
sprememb višine zahtevanega odstotka soglasij v večstanovanjskih stavbah, opravljanja
dejavnosti kot osebnega dopolnilnega dela in možnosti pavšalne obdavčitve dejavnosti.
Nobena od zgoraj predlaganih rešitev ni bila sprejemljiva s strani pristojnih ministrstev, zato
znotraj skupine ni bilo mogoče najti rešitev, ki bi vodile v posodobitev predpisov, razen na
resornem področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu:
MGRT), kjer so se zavezali k preučitvi možnosti odprave obvezne kategorizacije za
sobodajalce in preučitvi omilitve minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti.
Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač
pa le usmeritve glede preučitve nekaterih sprememb zakonodaje.
Vlada RS pa si bo, v sodelovanju s pristojnimi resornimi ministrstvi, še naprej aktivno
prizadevala za iskanje rešitev omilitev ali poenostavitev predpisov in postopkov glede
kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Identifikacijo teh rešitev pričakujemo še v tem
letu.
Vir: MGRT
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Matjaža Nemca v zvezi s
sprejemom sistemskega zakona za ureditev področja delitvene ekonomije v Republiki
Sloveniji
Vlada RS pošilja Državnemu zboru RS odgovor na pisno poslanko vprašanje Matjaža Nemca.
Poslanec Matjaž Nemec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri navaja
dosedanjo problematiko reševanja urejenosti področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin
turistom v Sloveniji ter Vladi Republike Slovenije predlaga, da pod vodstvom Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) nemudoma oblikuje medresorsko delovno skupino,
ki bo pripravila predlog sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v Republiki
Sloveniji.
Nadalje poslanec Matjaž Nemec predlaga, da se pri oblikovanju sistemskega zakona za
ureditev delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji, po zgledu avstralskih laburistov (priložen je
dokument avstralske laburistične stranke z naslovom National Sharing Economy Principles),
upoštevajo naslednja načela:
- svojo lastnino imajo ljudje pravico deliti;
- opravljene storitve morajo delavcem omogočati pošteno plačilo in
ustrezne delovne pogoje;
- vsak mora plačati svoj pošten delež davkov (vsako delo šteje);
- upoštevati se mora ustrezna javna varnost, enakopravna dostopnost za
vse, zakonitost poslovanja.
Vlada RS ob tem med drugim odgovarja, da podpira poslansko pobudo za oblikovanje
sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v RS. Vendar pa ocenjuje, da bi bil
postopek do morebitnega sprejema takšnega zakona v tem trenutku predolgotrajen, da bi z
njim dosegli osnovni namen poslanske pobude, ki se nanaša na hitro in učinkovito ureditev
področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.
Upoštevati je potrebno, da bi morali pri oblikovanju sistemskega zakona za ureditev delitvene
ekonomije v RS najprej identificirati vsa področja, kjer se delitvena ekonomija pojavlja ali se še
bo pojavila, identificirati predpise, ki posegajo na vsako od teh področij, določiti razumne
pragove za vsak posamezen sektor delitvene ekonomije, ob tem pa urediti tudi vprašanja
varstva uporabnikov, pravic delavcev, obdavčevanja in nadzora.
V Sloveniji se delitvena ekonomija trenutno v večjem obsegu pojavlja na področju
kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Že 23. 9. 2015, ko je Vlada RS na svoji 72.
dopisni seji imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta
posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, je bilo to
področje identificirano kot področje, kjer so potrebne posodobitve predpisov. Medresorska
delovna skupina je s svojim delom zaključila 7. 7. 2016, ko se je RS seznanila s poročilom o
njenem delu in sprejela sklep o prenehanju njenega delovanja. Medresorska delovna skupina
je identificirala predpise, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin
turistom in proučila možnosti za poenostavitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom, vendar zaradi neenotnosti pri predlogih ukrepov ni pripravila
akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo to področje.
Medresorska delovna skupina za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo
kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ni dosegla svojega namena, zato Vlada RS
trenutno ne bo ustanovila nove medresorske delovne skupine, katere namen bi bil priprava
predlog sistemskega zakona za ureditev delitvene ekonomije v Republiki Sloveniji. Za področje
kratkoročnega oddajanja nepremičnin v najem turistom, kjer je delitvena ekonomija v Sloveniji
najbolj razširjena, predpisi pa nesorazmerno obsežni glede na obseg dejavnosti, se bo rešitve
iskalo na drugačen način, in sicer s preučitvijo predlogov MGRT za omilitev in poenostavitev
predpisov na tem področju ter v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi.
V skladu z usmeritvami Evropske komisije, podanimi v Sporočilu Komisije Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki ga je
Evropska komisija sprejela 2. 6. 2016, bomo stremeli k temu, da bodo pogoji za opravljanje
dejavnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom jasni, sorazmerni glede na obseg
dejavnosti in objektivni.
Vir: MGRT
Odgovor na poslansko vprašanje o 3a razvojni osi
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s 3a
razvojno osjo.
Vprašanja poslanca se nanašajo na pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za
obvoznico Škofljica oz. novo obvozno cesto na glavni cesti G2-106 v dolžini približno 5,5 km.
V odgovoru je pojasnjeno, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v postopku priprave DPN
za obvoznico Škofljica sodeluje kot koordinator postopka. Državni nosilci urejanja prostora, ki
dajejo splošne in posebne smernice, zagotavljajo podatke in strokovne podlage s svojega
delovnega področja, usmeritve in podatke iz lastnih strateških načrtov ter mnenje in morebitne
pogoje za podrobnejše načrtovanje ali projektne pogoje, so skupaj s pobudnikom (Ministrstvo
za infrastrukturo), koordinatorjem (MOP) in investitorjem (Direkcija RS za infrastrukturo),
soodgovorni za pripravo DPN. V pripravo DPN so aktivno in v vseh fazah vključene tudi
občine, na območju katerih se načrtuje državna prostorska ureditev.
Prav tako je v odgovoru pojasnjeno, da v dosedanjem postopku priprave DPN niso bile
najdene take variante obvoznice, ki bi posegale izven območja Ljubljanskega barja in ki bi bile
ustrezne oz. sprejemljive z vseh vidikov primerjave (prostorski, ekonomski, funkcionalni in
okoljski), zato je bilo ocenjeno, da je, med drugim tudi s stališča porabe javnih financ, nadaljnje
preučevanje takih variant neustrezno. Zaradi navedenih razlogov je bilo v »Poročilu o
problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov za obdobje julij 2014 - marec
2016 s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov njihove priprave« vladi predlagano, da se
poskuša prometna problematika najprej reševati z izvedbo drugih ukrepov za zagotovitev
normalne pretočnosti in prometne razbremenitve (izgradnja štiripasovnice v obstoječem
koridorju Dolenjske ceste, rekonstrukcija železniške proge Ljubljana - Kočevje, dograditev AC
priključka Šmarje - Sap in drugi prometni »negradbeni ukrepi«, ki lahko razbremenijo obstoječe
prometnice (npr. javni prevoz v povezavi s sistemom P+R). V istem poročilu je bilo predlagano
tudi, da se šele po izvedbi takih ali drugih ustreznih ukrepov ponovno preverijo prometne
razmere in po tem, po potrebi tudi možnosti za nadaljevanje priprave DPN. Poročilo je vlada
sprejela 12. 5. 2016.
Vlada si bo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi tudi v nadaljnje prizadevala ustvarjati pogoje
za kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega
varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter
celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije
ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.
Vir: MOP
Odgovor na poslansko vprašanje o DPN od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj
- Koper do priključka Velenje jug
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s pripravo
državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti
A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug.
V odgovoru je pojasnjeno, da postopku priprave DPN, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
kot koordinator postopka sodeluje z lokalnimi skupnostmi in javnostjo. Poleg aktivnosti, ki so
določene s predpisi (javne razgrnitve in seznanitve), so v teku tudi neformalne oblike
sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, pri čemer se poskušajo najti najbolj optimalne rešitve.
Vlada je v aprilu 2015 ponovno odločala o ustrezni cestni povezavi med Velenjem in avtocesto
A1 in sprejela sklep, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko–
Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami, nadaljuje priprava DPN za državno
cesto med avtocesto A1 in priključkom Velenje jug po optimizirani varianti F2-2, ki je bila v
študiji variant opredeljena kot najustreznejša in za katero je že izdelan osnutek DPN in je v
javnem interesu.
Najbolj aktivno je sodelovanje s civilno iniciativo Braslovče, ki v svojih gradivih trdi, da je
varianta F6 med drugim cenejša, ustreznejša in porabi manj kmetijskih zemljišč. Kljub številnim
pojasnilom in argumentom, ki so jih podali koordinator, pobudnik in naročnik, civilna iniciativa
vztraja pri svojih stališčih. MOP je julija 2016 civilno iniciativo pisno pozval, naj posreduje
strokovne podlage, izdelane za F6, ki bi bile primerne za enakovredno primerjavo med
variantama F2-2 in F6. Civilna iniciativa strokovnih podlag ni posredovala.
Vir: MOP
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stanjem vodotokov v Sloveniji
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s stanjem
vodotokov v Sloveniji in izbire koncesionarja za območje Savinje.
V odgovoru je pojasnjeno, da so bili v zadnjih 25-ih letih posamezni predeli Slovenije večkrat
poplavljeni. Pri tem je nastala večja gospodarska škoda tako na vodni infrastrukturi kot tudi na
drugi državni in lokalni infrastrukturi ter škoda, ki je bila povzročena gospodarskim subjektom
in na premoženju posameznikom. Žal smo se v tem obdobju soočili tudi s človeškimi žrtvami.
Po oceni iz Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav (november 2014) je skupna
škoda povzročena po poplavah v zadnjih 25-ih letih znašala 1,5 milijarde evrov, od tega v
zadnjih 10-ih letih 900 milijonov evrov. Poplave so naravni pojav in jih ni možno v celoti
odpraviti. Lahko pa zmanjšamo poplavno ogroženost z gradbenimi ukrepi (na primer z
urejanjem vodotokov, gradnjo zadrževalnikov in visokovodnih nasipov) in negradbenimi ukrepi
(ozaveščanjem prebivalstva, zgodnjim opozarjanjem, prepuščanjem prostora vodi, rabi
prostora z upoštevanjem pojavnosti vode – poplav).
Določene izboljšave so bile dosežene z izvedbo dveh kohezijskih projektov za zagotavljanje
poplavne varnosti na porečju Savinje, v pripravi je projektna dokumentacija za izvedbo dveh
novih kohezijskih projektov za zagotavljanje poplavne varnosti JZ Ljubljane in Železnikov,
izvajajo se priprave za nadaljevanje, oziroma izvedbo II. faze projektov poplavne varnosti na
Savinji in Dravi, v pripravi je tudi Načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki bo za
območje Slovenije opredelil usmeritve in izpostavil ključna območja, kjer so posledice poplav
največje in jih je treba zmanjšati. Višino sredstev za dela na vodotokih v prihodnjih letih je
težko napovedati. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Direkcija RS za vode aktivno
iščeta še dodatne finančne vire za povečanje sredstev namenjenih za vodotoke.
Postopek izbire koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda za
območje Savinje je še v teku, saj se je ta na podlagi odločitve Državne revizijske komisije za
revizijo postopkov javnega naročanja, z dne 11. 4. 2016, ponovno znašel v fazi pregleda in
ocenjevanja ponudb. MOP bo predlog odločitve o izbiri koncesionarja vladi podal, po tem, ko
bo strokovna komisija končala s ponovnim pregledom in vrednotenjem ponudb posameznih
prijaviteljev. Komisija naj bi svojo odločitev sporočila MOP predvidoma v mesecu septembru.
Vlada še pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila za izbor koncesionarjev za
urejanje voda 8 od 9-ih sklopov pravnomočno zaključenih. V postopkih so ponudniki uveljavili
različna možna pravna sredstva po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja,
ki so bili v večini pozitivno rešeni v korist naročnika.
Vir: MOP
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z
Luko Koper
Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja
Čuša, ki se nanaša na privatizacijo Luke Koper oz. drugega tira železniške povezave Divača Koper.
Poslanec navaja, da so druge države, in pri tem izpostavlja Švico in Avstrijo, svoje železniške
povezave gradile s proračunskimi sredstvi, medtem ko se je Slovenija odločila za gradnjo s
podelitvijo koncesije. Po mnenju poslanca koncesijska gradnja pomeni privatizacijo. Vlado zato
sprašuje, zakaj pristanišče potrebuje nove koncesionarje in zakaj je to dobro za Luko Koper.
Poslancu se v odgovoru pojasnjujejo omejitve javno-finančnega financiranja pomembnih
infrastrukturam projektov in da primerjave s Švico in Avstrijo niso ustrezne. Obe državi imata
znatno višji BDP na prebivalca kot Slovenija, poleg tega Švica ni država članica EU, kar
pomeni, d a j e ne zavezujejo omejitve prava EU glede uravnoteženosti državnega proračuna
oziroma dodeljevanja državnih pomoči. Republika Slovenija se je zavezala spoštovati
standarde in predpise Evropske unije, kar je opredelila tudi z Zakonom o fiskalnem pravilu ter z
vnosom t.i. fiskalnega pravila v Ustavo RS.
V nadaljevanju se poslancu izčrpno pojasnjuje, da javno-zasebno partnerstvo, konkretno
predvidena koncesija po modelu BOT, ne pomeni privatizacije. V tem modelu bi bila
ustanovljena stavbna pravica na zemljiščih, po katerih bo potekala novozgrajena železniška
proga drugega tira. To pomeni, da bodo zemljišča ves čas ostala v lasti Republike Slovenije.
Infrastruktura, objekt na zemljišču, bi bila v času trajanja koncesijskega razmerja, torej zgolj
začasno, v lasti koncesionarja, kar bi tudi preprečilo preklasifikacijo objekta v sektor država
in s tem prenos dolga, ki bi ga za svoj račun najel koncesionar. Zasebni partner
(koncesionar), ki izgradnjo objekta financira, tako pridobi pravico do upravljanja objekta in do
izkoriščanja njegovih donosov oziroma do določenega nadomestila za upravljanje.Trajanje
obdobja ustanovitve stavbne pravice je enako obdobju trajanja koncesije. Prvenstveno je za
koncesionarja predvidena družba 2TDK d.o.o., ki je slovenska družba v 100-odstotni državni
lasti. V družbo bil lahko vstopil zasebni partner, ki bi s svojim vložkom znatno razbremenil
slovenske davkoplačevalce.
Poslanec zastavlja tudi dve konkretni vprašanji, in sicer zakaj potrebuje pristanišče nove
koncesionarje ter zakaj je to dobro za Luko Koper in državljane RS. Vlada odgovarja, da je pri
tem treba poudariti, da se koncesija za gradnjo drugega tira ne nanaša tudi na koncesijo, ki jo
Luka Koper že ima v pristanišču. Koncesiji torej nista medsebojno povezani. Osnutek zakona
se ne ukvarja s podeljeno koncesijo v koprskem pristanišču in ne posega v podeljeno
koncesijo na pristaniški infrastrukturi, še manj pa v morebitno privatizacijo infrastrukture.
Vir: MP
Odgovor vlade na poslanska vprašanje Andreja Čuša v zvezi z gradnjo hidroelektrarn
na Muri
Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na štiri pisna poslanska vprašanje Andreja Čuša v
zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri.
Na vprašanje kakšen je pogled Vlade RS na gradnjo HE na Muri, je vlada odgovorila, da bo
prva priložnost za razpravo o tem vprašanju ob sprejemanju Akcijskega načrta za obnovljive
vire energije, AN OVE 2010-2020 s pogledom do 2030. Prejšnje vlade so idejo podpirale do te
mere, da so podelile koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala podjetju Dravske
elektrarne Maribor (DEM) ter da so sprejele sklep o začetku postopka izdelave Državnega
prostorskega načrta za eno HE na Muri, konkretno za HE Hrastje Mota.
Na vprašanje poslanca, ali je bila narejena analiza vpliva na okolje, predvsem na biotsko
raznolikost, ob primeru gradnje več HE na reki Muri, je vlada pojasnila, da so bile narejene
različne delne študije vplivov na okolje, ki vključujejo tudi analize vplivov na biotsko
raznovrstnost. Študija trajnostnega razvoja območja je podala stanje okolja na podlagi
takratnih spoznanj v preliminarni fazi ter vplive potencialnih HE na okolje in naravo. Izdelane
so bile strokovne podlage, kjer so upoštevana možna območja energetske izrabe ter izdelane
projektno tehnične rešitve kje bi bilo, z upoštevanjem pogojev okolja in narave, po mnenju
koncesionarja možno umestiti objekte HE. Zaključki študij že sami opozarjajo na težave pri
umeščanju elektrarn na Muri zlasti v povezavi z ribami in pticami (zlasti gnezdilke poplavnega
gozda in gnezdilke struge). Študije tudi opozarjajo, da bi bilo za ta namen potrebno izvesti
obsežno nadomeščanje habitatov, ob vprašanju, ali je tako obsežne ukrepe sploh realno
mogoče izvesti v obmurskem prostoru.
V teku je postopek celovite presoje sprejemljivosti vplivov na okolje le za elektrarno Hrastje Mota, za katero se že od leta 2012 izdeluje DPN. V pobudi za pripravo DPN za izgradnjo HE
Hrastje – Mota, oziroma gradivu za obseg in vsebino okoljskega poročila, ostale potencialne
elektrarne na Muri niso bile obravnavane. Koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne
energije je bila sicer podana za 8 elektrarn na odseku med Sladkim Vrhom in Veržejem, kar
daje izhodišče za postopek za umeščanje več elektrarn. Možni vplivi verige elektrarn na Muri
na okolje, še posebej na naravo, so bili obravnavani že v strokovnem gradivu za pripravo
Nacionalnega energetskega programa (NEP). Že takrat je bila s strani Ministrstva za okolje in
prostor podana ocena, da bi bili z izgradnjo HE uničeni habitati varovanih vrst in varovani
habitatni tipi v takem obsegu, da bi jih bilo potrebno nadomestiti, kar pa pomeni, da so vplivi
izgradnje bistveni. Taka ocena je bila že za izgradnjo vsake posamezne elektrarne.
V okviru DPN za HE Hrastje Mota je podjetje DEM naročilo izdelavo še drugih strokovnih
podlag s področij okolja in prostora, ki ocenjujejo stanje območja ob Muri in opredeljujejo vplive
novega objekta. Zaključki bodo podani v Okoljskem poročilu za DPN za HE Hrastje Mota.
Na vprašanje poslanca, ali je povečanje obsega hidroenergije primarni ukrep pri povečanju
OVE, je vlada odgovorila pritrdilno. Pri pripravi predloga posodobitve strateškega dokumenta
Akcijski načrt za obnovljive vire energije za dosego ciljev v letu 2020, so upoštevani vsi
relevantni viri, zato ni mogoče špekulirati v smeri, da bi en obnovljivi vir nadomestili z drugim
obnovljivim virom. Za orientacijo povzemamo podatek, da je po varianti, ki daje prednost
vetrnim elektrarnam, še vedno potrebno zgraditi najmanj 106 MW novih kapacitet iz
hidroenergije do leta 2020, od tega 86 MW iz velikih HE, 7 MW iz srednje velikih HE, ki bodo
imele moč med 1-10 MW in 13 MW iz malih HE.
Nujno je potrebna izraba hidroenergije v malih in velikih HE, če želimo kot država članica
izpolniti zaveze, ki smo jih dali EU na področju OVE. Ob tem ne smemo prezreti, da so bile
potrebe po inštalirani moči za področje hidroenergije izračunane šele potem, ko smo najprej že
upoštevali ukrepe na področju učinkovite rabe energije (URE), ki se bodo izvajali v skladu s
sprejetim Akcijskim načrtom URE.
Na zadnje vprašanje poslanca, s kakšnim razlogom je gradnja HE tako pomembna na reki
Muri, da se ta potencialno pridobljena energija ne bi dala proizvesti z gradnjo kakšnih drugih,
alternativnih oblik pridobivanja električne energije, je vlada pojasnila da je za utemeljeno in
sprejemljivo energetsko načrtovanje nujno sprejeti strateške dokumente, bodisi Energetskega
koncepta Slovenije ali vsaj posodobljenega AN OVE. Oba ta dva strateška dokumenta sta v
postopku izdelave. Zato lahko na to vprašanje vlada odgovori samo, da so se izdelave teh
dveh strateških dokumentov na Ministrstvu za infrastrukturo lotili tako, da so izhajali iz
dejanske ugotovljene dolgoročne potrebe po energiji, usmerjali rabo in proizvodnjo tudi glede
na učinkovitost tehnoloških procesov, lokalno samopreskrbo ter upoštevali vse ekonomsko
izkoristljive vire energije in tehnologije za njihovo pridobivanje. Energetski koncept Slovenije pa
se bo moral razvijati hkrati s strateškim razvojem Republike Slovenije, ki naj bi bil usmerjen k
vzdržnemu, energetsko učinkovitemu in energetsko varčnemu razvoju Slovenije na
gospodarskem, socialnem in okoljskem področju.
Reka Drava je že v celoti energetsko izkoriščena, zato se sedaj iskanje možnosti za obnovljive
vire iz vodne energije usmerja na srednjo Savo in Muro in ob tem upoštevati varovanje okolja
in koristi območja za trajnostni razvoj. To pa je pomembna strateška oziroma politična
odločitev, o kateri bo odločila vlada ob sprejemanju posodobljenega AN OVE in ob
upoštevanju že sprejete okoljske strategije.
Vir: MzI
Odgovor vlade poslanki Anji Bah Žibert
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje
poslanke Anje Bah Žibert v zvezi z javnostjo sej vlade in ga pošlje Državnemu zboru.
Vlada Republike Slovenije v odgovoru uvodoma pojasnjuje, da se obseg zagotavljanja javnosti
in transparentnosti dela vlade ne zmanjšuje, temveč vlada javnosti v primerjavi s preteklimi leti
ponuja čedalje več vsebin, tudi preko različnih komunikacijskih oblik in poti.
Poslovnik Vlade RS, ki ureja organizacijo in način dela vlade, določa, da je delo vlade javno,
razen načina glasovanja članov vlade na sejah vlade, sporočil med dopisno sejo, dobesednih
zapisov sej vlade ter razprav članov in drugih udeleženih na sejah vlade. Nadalje Poslovnik
Vlade RS določa, da se javnost dela vlade zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami
na svetovnem spletu, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ter
sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada in predsednik
vlade odgovarjata na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih
služb.
Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbi Urad vlade za komuniciranje.
Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo
javnost o delu in sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade,
ki spadajo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih
odločitvah s svojega delovnega področja obveščajo javnost tudi državni sekretarji in
predstojniki vladnih služb.
Delo vlade se lahko spremlja preko spletnih strani vlade in sicer ves postopek od nastajanja
gradiv, ki čakajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave), do obravnave na
sejah vlade (dnevni redi sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko vlada sprejeta gradiva
pošlje v obravnavo v državni zbor oziroma vladne uredbe in sklepe v objavo v Uradni list.
Po vsaki seji vlade Urad vlade za komuniciranje pripravi tudi sporočilo za javnost o vsebini
sklepov, ki jih je vlada sprejela in jih objavi na vladnem spletnem portalu.
Z javnostmi se komunicira tudi preko drugih neposrednih in interaktivnih komunikacijskih oblik
in poti (splet, socialni mediji, …).
Upoštevaje prvi odstavek 50. člena v zvezi s 52. členom Poslovnika vlade v povezavi z 11.
točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa razprave
na sejah vlade že do sedaj niso bile javne in posledično niso bili dostopni javnosti niti zvočni
posnetki sej vlade. Na podlagi 40.a člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije se dobesedni
zapisi uporabljali zgolj za pripravo odpravkov sklepov vlade in zapisnika seje vlade.
Ob dejstvu, da so generalni sekretarji in drugi, ki imajo v skladu s poslovnikom pravico
vpogleda v magnetogram, le redkoma poslužili vpogleda v magnetogram oziroma poslušanja
posnetka, je bila sprejeta odločitev, da se magnetogramov sej vlade ne prepisuje več oziroma
da se sej vlade ne snema več. S tem se je sledilo zahodnemu delu držav članic EU, vključno z
Evropsko komisijo, kjer sej vlad ne snemajo, kljub temu pa o seji sestavijo zapisnik s podobno
vsebino, kot to določa naš Poslovnik Vlade RS.
Do podobnih odločitev tako glede snemanja sej vlade kot tudi pisanja magnetogramov je
prihajalo tudi že v preteklosti. Glede na to, da gre za notranje delovanje vlade, ima namreč
vlada diskrecijsko pravico odločiti, kako bo ravnala s posnetki oziroma magnetogrami.
Glede na navedeno je javnost, kljub ukinitvi prepisovanja dobesednih zapisov sej vlade in
snemanja sej vlade, tako kot doslej še vedno seznanjena z vsemi odločitvami vlade preko
novinarskih konferenc in objav o njenih odločitvah na vladni spletni strani, s čimer se
zagotavlja pravica iz drugega odstavka 39. člena Ustave. Delovanje vlade se v našem
političnem sistemu presoja samo skozi končne odločitve vlade, izražene v njenih sklepih, in ne
preko stališč njenih posameznih članov v razpravi. Vlada pa javnosti kljub temu ponuja
raznovrstne možnosti seznanitve z njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oziroma
transparentnost njenega delovanja.
Vir: GSV
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša o
urgentnem centru Ptuj
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja
Čuša o urgentnem centru Ptuj in ga bo poslala Državnemu zboru RS.
Poslanec Andrej Čuš je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v
katerem sprašuje v kakšni fazi je proces izgradnje urgentnega centra Ptuj in ali so sredstva,
zagotovljena v proračunu RS, zadostna za izgradnjo UC Ptuj?
Ministrstvo za zdravje je julija 2015 potrdilo investicijski program za izvedbo investicije
izgradnje Urgentnega centra Ptuj (UC Ptuj). Vrednost projekta UC Ptuj je po potrjenem
investicijskem programu znašala 2.493.609,89 eurov z DDV. Ministrstvo za zdravje je za
investicijo zagotavljalo sredstva v višini 1.908.936,23 eurov z DDV, Splošna bolnišnica Ptuj
(SB Ptuj) pa 584.673,66 eurov z DDV.
V začetku leta 2016 je SB Ptuj zaradi povečanja vrednosti investicije za več kot 20 %,
spremenjene finančne konstrukcije in spremenjenega terminskega plana posredovala
Novelacijo investicijskega programa. Vrednost projekta se je povečala za 1.054.025,00 eurov z
DDV.
V skladu z 31. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in
2017 je treba vsako spremembo vrednosti projekta nad 20 % izhodiščne vrednosti, predložiti v
sprejetje Vladi RS.
Ministrstvo ima v proračunih za leti 2016 in 2017 zagotovljen svoj delež financiranja v višini
1.908.936,23 EUR z DDV, SB Ptuj pa še ne.
Nadaljevanje projekta bo torej mogoče, ko bo SB Ptuj zagotovila sredstva za svoj del vložka
financiranja investicije.
Vir: MZ
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z
gostovanjem Evropske agencije za zdravila v Sloveniji
Poslanec dr. Franc Trček je Vladi RS postavil pisno poslansko vprašanje v zvezi Evropsko
agencijo za zdravila (European Medicines Agency – EMA). Poslanec navaja, da naj bi se »ob
izstopu Velike Britanije (VB) iz Evropske Skupnosti nekatere Evropske Institucije, ki imajo zdaj
sedež v VB, preselile na teritorij držav članic«. Tako naj bi obstajala »velika verjetnost«, da se
bo »na novo lokacijo preselila tudi EMA in da bi bila Slovenija »glede na tradicijo farmacevtske
industrije primeren gostitelj te agencije«. Vladi RS je postavil naslednji vprašanji, in sicer:
1. Kako se je vlada opredelila do možnosti, da Slovenija gosti EMA oziroma dele te agencije, v
kolikor ta v prihodnosti ne bo več delovala kot enotna ustava?
2. V kolikor je vlada predvidela kandidaturo za državo gostiteljico, kakšne ukrepe je za to
povzela?
Vlada odgovarja, da je referendum o izstopu Združenega kraljestva VB in Severne Irske
(Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (EU) šele prva raven odločanja o izstopu Združenega
kraljestva iz EU. Po uradni notifikaciji namere o izstopu bodo sledila pogajanja o sporazumu o
izstopu, ki lahko trajajo največ dve leti, z možnostjo podaljšanja s soglasjem Evropskega
sveta. V tem obdobju bo Vlada RS temeljito proučila možnosti glede kandidature za sedež
oziroma prevzem enot, ki delujejo znotraj EMA. Navedena agencija, ki ima sedež v Londonu,
ima prek 600 zaposlenih in redno sodeluje z okoli 4500 strokovnjaki s področja zdravil in
medicinskih pripomočkov iz vseh držav članic EU, kar pomeni, da je zagotovitev pogojev za
učinkovito, kakovostno in nemoteno delovanje EMA izjemno zahtevna. Zaradi navedenega se
pričakuje, da se z njeno selitvijo iz Združenega kraljestva najverjetneje ne bo hitelo, vse
morebitne aktivnosti pa bodo potekale izjemno premišljeno.
V procesu sprejemanja odločitve vlade o morebitni kandidaturi bo, poleg vsebinskih,
organizacijskih in ekonomskih analiz, treba upoštevati, da je Evropski svet junija 2008 v
sklepih potrdil, da naj bi se nove agencije ustanavljale v novih državah članicah EU, pri čemer
bi se dalo ustrezno prednost tistim, ki sedeža agencij še nimajo. Poleg navedenega sta
pomembni tudi dejstvi, da bo uradno kandidaturo mogoče oddati šele z izstopom Združenega
kraljestva iz EU in da se bo odločitev glede selitve EMA (ali delitev njenih sestavnih enot na
več lokacij po posameznih državah članicah EU) sprejemala soglasno na ravni držav članic
EU. Tradicionalno države članice EU v okviru svoje kandidature zagotovijo tudi prispevek, ki
vključuje zagotovitev prostorov, subvencioniranje najemnine za določen čas ali druge
prispevke.
Odločitev o najavi kandidature za EMA oziroma njenih enot, katerih naloge bi lahko
kakovostno opravili v Sloveniji, bo vlada sprejela pravočasno, v času pogajanj o izstopu
Združenega kraljestva iz EU. Pri presoji možnosti za najavo kandidature bo upoštevala tudi
možnosti podpore drugih držav članic EU.
Vnaprejšnja napoved kandidature, ki ne bi temeljila na tovrstnem tehtnem razmisleku, na
preliminarnih ugotovitvah glede zmožnosti zagotavljanja ustreznega delovnega okolja in na
oceni podpore drugih držav članic EU, ne bi bila kredibilna.
Vir: MZ
Vlada izdala seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena Zakon o javnih financah
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala seznam pravnih oseb javnega
sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah.
Skladno z zakonom o javnih financah mora vlada v primeru sprememb izdati dopolnjen
seznam pravnih oseb javnega sektorja.
Tokrat sta na predlagani novi seznam uvrščeni dve novoustanovljeni pravni osebi in sicer
Slovenski državni gozdovi in 2TDK, Družba za razvoj projekta. Poleg uvrstitve dveh novih
pravnih oseb na navedeni seznam je iz seznama izločena Adria Airways.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče do novele Direktive glede dostopa davčnih organov do
informacij o preprečevanju pranja denarja
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike
Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa
davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja. Slovenija podpira namene in
cilje, ki izhajajo iz predloga direktive.
Predlog DAC5 spreminja Direktivo 2011/16/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo
2014/107/EU, Direktivo 2015/2376/EU in Direktivo 2016/881/EU, s predlogom določbe, ki
omogoča davčnim organom dostop do posebnih informacij o preprečevanju pranja denarja za
namene obdavčevanja.
Spremembe so vsebovane v členu 1 predloga, in sicer se člen 22 Direktive 2011/16/EU
dopolni z odstavkom 1a, ki omogoča davčnim organom dostop do izvedbenih ukrepov,
dokumentacije in informacij o dejanskem lastništvu ter skrbnem preverjanju strank v okviru
četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Ta odstavek je dodan k splošnemu členu 22 o
posebnih obveznostih držav članic in ne k posebnemu členu 8(3a) o izvajanju avtomatične
izmenjave. Razlog je v tem, da bo avtomatična izmenjava nedvomno povzročila izmenjave
informacij na zahtevo ali spontane izmenjave v zvezi s kakovostjo in celovitostjo avtomatično
izmenjanih informacij. Vodi lahko tudi do dodatnih preiskav na primer računov ali drugih
sredstev, ki niso bila predmet avtomatične izmenjave.
Cilj predloga DAC5 je, da se davčnim organom omogoči konsistenten dostop do informacij o
dejanskih lastnikih podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih dogovorov, in
izvedenih postopkih dolžne skrbnosti imetnikov računov, vključno z dokumentacijo in
informacijami, ki so na voljo na podlagi določb AMLD, za izvajanje njihovih nalog pri
spremljanju ustrezne uporabe Direktive o upravnem sodelovanju s strani finančnih institucij.
Omogočanje tega dostopa je vprašanje notranje organizacijske ureditve v državah članicah in
ne vključuje nobenih dodatnih poročanj ali drugih upravnih obveznosti.
Veljavnost direktive je predvidena na dan sprejetja, uporabljala pa naj bi se v vseh državah
članicah od 1. januarja 2017.
Finančna uprava Republike Slovenije že ima dostop do teh informacij, saj je na generalni ravni
urejen dostop v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).
Vir: MF
Članstvo Slovenije v Pobudi Krožno gospodarstvo 100 regij Fundacije Ellen MacArthur
Vlada RS se je seznanila z informacijo o članstvu Slovenije v pobudi Krožno gospodarstvo 100
regij Fundacije Ellen MacArthur. Vlada je za podpis pogodbe o članstvu pooblastila ministrico
za okolje in prostor, Ireno Majcen.
Neprofitna Fundacija Ellen MacArthur iz Velike Britanije je v svetovnem merilu vodilna
institucija, ki je izdelala že več analiz o gospodarskem, družbenem in okoljskem potencialu
prehoda v krožno gospodarstvo in predstavlja globalno inovativno platformo za krepitev
usposobljenosti o konceptu krožnega gospodarstva; izmenjave znanj in primerov dobrih praks;
razvoja čezsektorskih, medpodjetniških, predkomercialnih pobud in mrež za sodelovanje.
Od leta 2012 izvajajo pobudo Krožno gospodarstvo 100 regij (Circular Economy 100 regions),
ki je namenjena izobraževanju in povezovanju podjetij in drugih nevladnih deležnikov na
področju krožnega gospodarstva z lokalnimi, regionalnimi in državnimi oblastmi. K vključitvi v
pobudo je bila kot majhna država z zanimivim geopolitičnim položajem in s tem pomembnim
gospodarskim potencialom za prehod v krožno gospodarstvo povabljena tudi Slovenija.
Včlanitev v pobudo – podprogram za regije, tako Sloveniji prinaša možnost dviga
usposobljenosti vseh ključnih akterjev za preoblikovanje gospodarstva, s čimer bomo znali
bolje prepoznavati priložnosti in potenciale prehoda v krožno gospodarstvo ter identifikaciji in
odpravi ovir, ki tak prehod otežujejo; prepoznavanje ključnih sektorjev v Sloveniji, ki imajo
največje možnosti, da s prehodom na poslovne modele krožnega gospodarstva pridobijo
znatne
koristi
in
identifikacija
možnih
projektov
(nacionalnih,
mednarodnih,
demonstracijskih…), ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo in bi jih bilo mogoče
prednostno podpreti za sofinanciranje.
Članstvo v fundaciji bo v največji meri namenjeno krepitvi zmogljivosti Slovenije kot države na
poti v krožno gospodarstvo, kar je skladno z usmeritvijo EU in vlade. Članarina se bo krila iz
Sklada za podnebne spremembe, kar je utemeljeno v Programu porabe sredstev Sklada v letih
2015 in 2016 v okviru postavke tehnične pomoči.
Vir: MOP
Vlada razrešila državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade
Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejel sklep, na podlagi katerega se z
dnem 15. 9. 2016 zaradi prevzema novih delovnih obveznosti z navedenim datumom razreši
Francija Povšeta s funkcije državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike
Slovenije, pristojnega za nacionalno varnost.
Vir: KPV
Vlada imenovala državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade
Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejela sklep o imenovanju dr. Erika
Kopača za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
pristojnega za nacionalno varnost z nastopom funkcije dne 16. 9. 2016.
Dr. Erik Kopač je mednarodno priznan strokovnjak za področje nacionalne varnosti. Njegova
področja raziskovanja med drugim pokrivajo nacionalne in nadnacionalne varnostne in
obrambne sisteme, nacionalno in mednarodno varnost, ekonomsko varnost, obrambne
izdatke, obrambno industrijo, upravljanje s človeškimi viri v oboroženih silah, krizno upravljanje
in vodenje ter kritično infrastrukturo.
Leta 2010 je doktoriral s področja obramboslovja z doktorsko disertacijo Trg vojaške delovne
sile na primeru Slovenije in se specializiral za področje obrambne ekonomike ter upravljanja z
obrambnimi viri.
Po diplomah na Ekonomski Fakulteti (1996) ter Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999),
za katero je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, je v letu 2003 pridobil magistrski naziv z
delom Ekonomski vidiki alternativnih načinov popolnjevanja oboroženih sil z vojaško delovno
silo: Študija primera Slovenije.
Od 1999 do 2000 je bil zaposlen na Ministrstvu za obrambo, od leta 2000 pa je raziskovalec
na Obramboslovnem raziskovalnem centru. Kot gostujoči raziskovalec pa je med drugimi
univerzami gostoval tudi na Defence Resource Management Institute, Naval Postgraduate
School, Monterey, ZDA.
Od leta 1999 predava na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v
Ljubljani. V pedagoškem procesu Katedre za obramboslovje sodeluje kot docent za področja
obrambne ekonomike, vojaške logistike, primerjalnih obrambnih sistemov, oborožitvenih
sistemov ter obramboslovne geografije. Predava tudi na študiju nacionalne in mednarodne
varnosti na Fakulteti za politične znanosti v Zagrebu in na Poveljniško-štabni šoli Centra
vojaških šol Slovenske vojske.
V zadnjih petnajstih letih je dr. Kopač sodeloval pri 20-ih slovenskih in evropskih raziskovalnih
projektih in objavil več kot 150 znanstvenih in strokovnih prispevkov.
Dr. Erik Kopač govori tekoče angleško in hrvaško ter funkcionalno nemško in italijansko.
Vir: KPV
Vlada za generalnega državnega pravobranilca predlaga mag. Jurija Groznika
Na razpisano prosto mesto generalnega državnega pravobranilca so se prijavili štirje kandidati,
in sicer: mag. Jurij Groznik, Neva Aleš Verdir, dr. Boštjan Tratar in Anamarija Zajc Kovačič.
Vlada se je v skladu s 36. členom Zakona o državnem pravobranilstvu seznanila z mnenjem
ministra za pravosodje in sklenila, da predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da za
generalnega državnega pravobranilca imenuje mag. Jurija Groznika.
Prijavljeni kandidati so svojim prijavam priložili tudi programe dela Državnega pravobranilstva
Republike Slovenije.
Vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje, kot jih določa Zakon o
državnem pravobranilstvu. Z vsemi prijavljenimi kandidati so bili opravljeni tudi razgovori, na
katerih sta poleg ministra prisostvovali še državna sekretarka in namestnica vodje Sektorja za
pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje.
Na podlagi razpisne dokumentacije, dosedanjega dela, predstavljenega programa in vizije dela
ter ocene razgovora pred komisijo z ministrstva za pravosodje je minister za pravosodje ocenil,
da je najprimernejši kandidat za zasedbo mesta generalnega državnega pravobranilca mag.
Jurij Groznik.
Mag. Groznik ima dolgoletne izkušnje z delom na državnem pravobranilstvu. Zaveda se
potrebnosti sprememb na področju zastopanja finančnih in pravnih interesov države pred
domačimi in tujimi pravnimi forumi in izkazuje osebno in vodstveno energijo, potrebno za
njihovo udejanjenje. Na podlagi kandidatovega predloženega programa dela in razgovora pred
komisijo na ministrstvu za pravosodje je mogoče utemeljeno sklepati, da je dobro seznanjen z
delom in funkcijo generalnega državnega pravobranilca, da ima pričakovane osebne in
strokovne sposobnosti, integriteto in energijo za izvajanje te funkcije, pa tudi vizijo za potrebne
spremembe in reforme državnega pravobranilstva.
Nekaj podatkov o mag. Grozniku:
mag. Jurij GROZNIK
rojen v letu 1970, državljan Republike Slovenije, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani dne
14. 2. 1995. Pravniški državni izpit je opravil dne 9. 7. 1997. Po opravljenem pravniškem
državnem izpitu se je zaposlil kot odvetniški kandidat, najprej v Odvetniški pisarni Mira Senice
in nato v Odvetniški pisarni Nika Sedonje. Od 1. 11. 1999 je zaposlen na Državnem
pravobranilstvu, in sicer na delovno-pravnem in civilnem oddelku, sprva kot strokovni
sodelavec in nato kot višji strokovni sodelavec. Dne 24. 12. 2002 je bil imenovan za
pomočnika državnega pravobranilca. Leta 2003 končal magistrski študij ustavnega prava na
Pravni fakulteti v Ljubljani. Od 22. 2. 2007 dalje opravlja funkcijo državnega pravobranilca na
sedežu Državnega pravobranilstva v Ljubljani. Dela na področju delovnih in socialnih sporov,
izvršilnih postopkov in postopkov v gospodarskih sporih. Je tudi namestnik vodje delovnopravnega in socialno-pravnega oddelka na sedežu Državnega pravobranilstva v Ljubljani ter
predsednik Komisije za odločanje o odškodninah zaradi neupravičenih obsodb in
neupravičenih odvzemov prostosti. Za svoje delo na Državnem pravobranilstvu je leta 2013
prejel diplomo Ministrstva za pravosodje, za nadpovprečne delovne uspehe ali prizadevanja
ter uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja.
Vir: MP
Vlada podpira kandidaturo dr. Boštjana M. Zupančiča za predsednika Posebnega
sodišča za Kosovo
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogom kandidature prof. dr. Boštjana M.
Zupančiča za predsednika Posebnega sodišča za Kosovo s sedežem v Haagu (EULEX) in
naložila Ministrstvu za zunanje zadeve, da preko Stalnega predstavništva RS pri EU posreduje
kandidaturo za predsednika Posebnega sodišča za Kosovo (EULEX) na Evropsko službo za
zunanje delovanje.
Na podlagi objavljenega razpisa Evropske službe za zunanje delovanje glede oblikovanja
seznama sodnikov za sojenje v posameznih zadevah ter za predsednika na Posebnem
sodišču za Kosovo s sedežem v Haagu na Nizozemskem (v nadaljevanju KSC) je
Ministrstvo za pravosodje objavilo javni poziv za kandidature dne 18. 7. 2016 z namenom
čim širšega obveščanja zainteresirane strokovne javnosti o možnosti podaje kandidatur.
Kandidati za predsednika sodišča KSC in za sodnike KSC namreč ne morejo posredovati
prijav neposredno, ampak samo preko vlad držav članic. Vlade držav članic predhodno
preverijo ali kandidati izpolnjujejo pogoje iz razpisa, to potrdijo s pismom o primernosti in
prijave za kandidature posredujejo na Evropsko službo za zunanje delovanje.
Po objavljenem pozivu dne 18. 7. k posredovanju kandidatur in preteku roka za posredovanje
kandidatur dne 17. 8. je Ministrstvo za pravosodje zbralo prijave primernih kandidatov. Vlada
RS v skladu s postopkom predlaga kandidaturo dr. Boštjana M. Zupančiča za predsednika
sodišča KSC.
Vir: MP
Vlada je imenovala novega člana Upravnega odbora Slovenskega inštituta za
standardizacijo
Vlada RS je razrešila mag. Dušana Pšeničnika, predstavnika ustanovitelja.
Ob tem je Vlada RS na to mesto v Upravni odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo, za
mandatno obdobje štirih let imenovala Jerneja Tovšaka, vršilca dolžnosti generalnega
direktorja direktorata za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
(MGRT), kot predstavnika ustanovitelja.
Vir: MGRT
Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim
spremembam
Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje
podnebnim spremembam.
Ustanovitev medresorske delovne skupine je eden od ključnih korakov k celovitemu,
medresorsko usklajenemu prilagajanju podnebnim spremembam, predstavlja pa tudi
pomemben kriterij za oceno uspešnosti prilagajanja držav članic v okviru pregleda stanja, ki ga
Evropska komisija izvaja z namenom preverjanja potrebe po pripravi zakonodajnega predloga
na tem področju. Hkrati predstavlja ključen forum za obravnavo in dopolnitev dolgoročnega
strateškega dokumenta s področja prilagajanja podnebnim spremembam, ki je del Akcijskega
načrta za izpolnitev predhodne pogojenosti za koriščenje evropskih sredstev.
Člani delovne skupine so predstavniki ministrstev (za okolje in prostor, za infrastrukturo, za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za obrambo, za zdravje, za gospodarski razvoj in
tehnologijo, za finance, za zunanje zadeve, za kulturo, za izobraževanje, znanost in šport ter
Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), Agencije RS za okolje, Direkcije
RS za vode, Zavoda RS za varstvo narave, Direkcije RS za infrastrukturo, Uprave RS za varno
hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Nacionalnega
inštituta za javno zdravje.
Vir: MOP
Vlada je podprla kandidaturo izr. prof. dr. Barbare Kresal za članstvo v Evropskem
odboru za socialne pravice.
Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope (EOSP) je nadzorni organ, ustanovljen
na podlagi Evropske socialne listine ( ESL). Glavna naloga EOSP je spremljanje izvajanja
ESL v državah pogodbenicah in sprejemanje odločitev o ustreznosti izvajanja.
EOSP sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz držav pogodbenic. Izvoli jih Odbor ministrov pri
Svetu Evrope na predlog države pogodbenice za obdobje šestih let z možnostjo ponovne
izvolitve. V letu 2016 se izteče mandat petim članom EOSP. Kandidaturo je treba predložiti
najkasneje do 23. septembra 2016 generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Generalni sekretar
Sveta Evrope bo na osnovi prispelih kandidatur ter veljavnih pravil pripravil seznam
kandidatov, ki bodo izvoljeni na tajnih volitvah na enem od jesenskih zasedanj Odbora
ministrov.
Ker v EOSP trenutno ni člana oziroma članice iz Slovenije, Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti predlaga kandidaturo izr. prof. dr. Barbare Kresal.
Barbara Kresal je doktorica pravnih znanosti. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v
Ljubljani leta 1994, leta 1997 tam zaključila magistrski študij gospodarskega prava in leta 2000
doktorirala z disertacijo Pravni vidiki plače. Leta 1998 je opravila državni pravniški izpit.
Barbara Kresal je izredna profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti. Je
prodekanja za raziskovanje, razvoj in doktorski študij na Fakulteti za socialno delo, kjer je
zaposlena od 2001 in je nosilka predmetov Delovno pravo, Protidiskriminacijsko pravo in
Socialna varnost družine, Delovno pravo predava tudi na Ekonomski fakulteti, v dopolnilnem
delovnem razmerju je na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot raziskovalka za
področje delovnega in socialnega prava.
Barbara Kresal ima 21 let delovnih izkušenj na področju delovnega in socialnega prava. Je
avtorica približno 200 znanstvenih in strokovnih del in uvrščena med 20 najuspešnejših
raziskovalcev v Sloveniji za področje prava po kazalcu izjemni dosežki (Slovenska
raziskovalna agencija ARRS-SICRIS). Je članica Akademske mreže za Evropsko socialno
listino in socialne pravice, Mreže ekspertov za transnacionalne sindikalne pravice in
Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost iz Ženeve.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da ima izr. prof. dr.
Barbara Kresal bogate mednarodne izkušnje in ustrezna znanja na področju delovnega in
socialnega prava, s katerimi bi lahko prispevala tako h kakovostnejšemu delu Evropskega
odbora za socialne pravice kot ugledu Republike Slovenije v mednarodnem okolju.
Vir: MDDSZ
Vlada o imenovanju nadomestnega člana Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in
storitve Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije namesto razrešenega člana Sveta Agencije za komunikacijska
omrežja in storitve Republike Slovenije Jožeta Kreševiča, na podlagi Javnega poziva št. 01380/2013/132 z dne 21. 3. 2016, v soglasju Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kulturo,
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za infrastrukturo, imenuje
nadomestnega člana Aleša Ivkovića, do izteka mandata sedanjega Sveta Agencije, in sicer do
28. 1. 2019.
Svet Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ima pet članov, od
katerih je eden predstavnik sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije iz 229.
člena ZEKom-1.
Člani Sveta Agencije so imenovani za dobo petih (5) let in so lahko ponovno imenovani.
Dosedanji član Sveta agencije Jože Kreševič je bil na lastno pobudo predčasno razrešen z
Odločbo Vlade Republike Slovenije 31. 3. 2016.
Vir: MJU