Zadnja številka - Občina Velike Lašče

številka:
letnik izdaje:
322
Občinski svet je na zadnji seji sprejel
zaključni račun naše občine za leto 2015.
Želim vas na kratko seznaniti s
poslovanjem občine v preteklem letu.
PODROČJE FINANC za leto 2015
(na dan 31. 12. 2015)
prenos iz leta 201 4: 195.000 EUR
realizirani prihodki v l. 2015: 3.498.867 EUR
realizirani odhodki v l. 2015: 3.402.371 EUR
odplačilo dolga v l. 2015: 136.228 EUR
v rezervni sklad v l. 2015: 1 6.700 EUR
prenos v leto 201 6: 150.000 EUR
rezervni sklad (skupaj): 65.281 EUR
zadolženost občine: 696.288 EUR
(na občana: 1 62 EUR, SLO povprečje
437 EUR)
PODROČJE KOMUNALE IN UREJANJA
OKOLJA
Ceste: Asfaltiranje ceste v Brlog (1 km),
preplastitev odseka Rašica[Knej (1,5km),
sanacije poškodovanih cest v večjem
obsegu po celotni občini
Pločniki: Dokončanje pločnika proti
Cereji v Vel. Laščah
Vodovodi: Obnovljeni vodovodi (Turjak–
Gradež, stari del, Velike Lašče–Dvorska
vas, Medvedjek ter Retje, Rute–Naredi),
postavljenih 9 novih hidrantov, skupaj v
občini preko 280 hidrantov, obnova
hidropostaje Velika Slevica.
Male komunalne čistilne naprave: 47
subvencij v letu 2015, v znesku skoraj
65.000 EUR, skupaj je v dveh letih že
skoraj 11 0 subvencij v znesku preko
1 40.000 EUR.
Javna razsvetljava: 26 novih svetilk
(Cereja, Hrastinjaki, Rašica, Medvedjek,
Strmec, Hlebče), izvedli smo evidentiranje vseh svetilk na terenu in jih opremili
z nalepkami, izvedli sanacijo prižigališč,
v občini je že približno 500 luči JR.
Ureditev središča v Robu: umaknjen
ekološki otok, ki se po novem nahaja ob
lokalni cesti, ki pelje do žage v Robu. V
sklopu ureditve je bila na novo urejena
tudi okolica objekta. Na novo je
postavljena lesena ograja, na tlakovanem
delu sta nameščeni klopci, na travnatem
delu pa je nameščen drog za zastavo. Na
pročelju obnovljenega objekta je
panoramska tabla občine z opisanimi
znamenitostmi, predalčnik z občinskimi
zgibankami in prospekti ter lesen mozaik,
ki so ga izdelali učenci podružnične šole
Rob. Ob objektu je nameščena tudi pipa
s pitno vodo.
Avtobusna postajališča: Postavitev novega
avtobusnega postajališča pod Malim
Ločnikom
Odmere lokalnih cest in javnih poti po
občini: Odmerili smo približno 950 m
lokalnih cest in javnih poti.
Drugo: Izvedli smo protipoplavne ukrepe
na Karlovici.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Kultura: Nova streha na delu Levstikovega
doma, obnovljena galerija Skedenj na
Trubarjevi domačiji, obnovljeni prostori
Levstikovega doma - galerija
Šola, vrtec: Nabavljen nov kombi za
potrebe vrtca, nova ograja, popravilo
škarpe in sanacija kanalizacije na PŠ
Turjak, izvedeni dodatni energetski ukrepi
v vrtcu na Karlovici
Šport: Postavljena igrala za Trubarjevo
domačijo, za dva meseca postavljeno
drsališče na Turjaku
Sociala: Nabavljeno novo vozilo Suzuki
Vitara za pomoč na domu
Zdravstvo: Nova vrata na zunanjih
vhodih zdravstvene postaje, tehnično
varovanje objekta zdravstvene postaje,
nov EKG, sofinanciranje nakupa opreme za
fizioterapijo v Zdravstvenem domu Ribnica,
za načrtovana investicijska vlaganja v
Zdravstveno postajo Velike Lašče v
naslednjih letih pa smo pridobili gradbeno
dovoljenje za ureditev mansarde.
Sakralna dediščina: Sofinanciranje doma
Alojzija Grozdeta v Velikih Laščah,
sofinanciranje kapelice na Vel. Slevici,
sofinanciranje zvonika v Krvavi Peči
Financiranje
programov
kulturnih,
športnih društev
Drugo: Ukinitev Javnega zavoda Trubarjevi kraji
GOSPODARSTVO
Financiranje 17 programov gospodarstvenikom – s.p. in d.o.o., za investicije,
predstavitve na sejmih in za nove zaposlitve,
za kar smo namenili 40.000 EUR.
Slika na naslovnici: Ob 30-letnici Trubarjeve domačije je Občina Velike Lašče
izdala knjigo z naslovom Trbarjeva domačija praznuje (foto: P. Centa, L. Čop)
glasilo
Občine Velike Lašče
ISSN 1 408-5852
Naslednja Trobla izide 13. julija 2016,
prispevke je treba oddati do 29. junija 2016.
Letnik 22, številka 3, 1. junij 201 6. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo
glasilo brezplačno. Naklada: 1.550 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče.
Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Dragica Heric, Veronika Vasič,
Marta Škrlj Antončič, Urša Zalar. Lektoriranje: Silva Cimerman. Oblikovanje: Lidija Čop.
Tisk: Luart, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče.
Tel.: 01 /781 03 70, e-pošta: [email protected]. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v
nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
Županova stran
Spoštovani!
Financiranje 26 programov s
področja kmetijstva za investicije,
agromelioracije in gozdne vlake, za
kar smo namenili 23.000 EUR.
Poslovna cona Ločica: Arheološke
raziskave v velikosti 2.500 m2,
zemeljska dela za pripravo in
poravnavo terena, prestavitev TK
voda z gradnjo jaškov, nova
vodovodna napeljava s hidranti in
električna napeljava z možnostjo
nove navezave na preostali del,
rušitev stare in asfaltiranje nove ceste
skozi PC z začrtano talno označbo.
Ob zaključku komunalne ureditve
prvega območja poslovne cone je bil
dokončno poravnan teren območja,
velikega približno 9.000 m2.
Financiranje programov društev s
področja turizma in podeželja: DPŽ,
konjerejci, mladi …
Turizem: Ureditev pešpoti Rašica–
Turjak, financiranje programov društev
s področja turizma, sofinanciranje
pešpoti pri Bajdinških slapovih (TD
Turjak)
DRUGO
Novoletna razsvetljava: Kompletno
obnovljena v vseh večjih naseljih v
občini.
Postavitev obeležja vsem umrlim v
drugi svetovni vojni in tik po njej na
Karlovici
Obnova občinskega stanovanja v
bloku in prostora pri Mohorjih
Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta: Opravljena
analiza pobud za izločitev in
dodajanje stavbnih zemljišč, izdelan
tekstualni in grafični del prikaza stanja
prostora, izdelane dodatne strokovne
podlage, izdelan delovni osnutek SD
OPN za pridobitev posebnih smernic,
trenutno čakamo še na posebne
smernice Mkmet.
Gasilstvo: Obnova gasilskih domov
in financiranje PGD in GZ
Bolj natančne podatke zaključnega
računa naše občine pa si lahko
preberete na uradnih straneh Troble.
Naj vse Vas tudi tokrat prisrčno
povabim na prireditve, ki se bodo
izvedle ob občinskem prazniku.
Letošnje praznovanje bo še posebej
slavnostno, saj bo posvečeno 30letnici Trubarjeve domačije, ko se
bomo spomnili, da je moralo miniti
400 let od smrti Primoža Trubarja, ki
nas je prvi nagovoril z besedami
»lubi Slovenci«, da je Trubarjeva
rojstna domačija na Rašici leta 1986
začela sprejemati prve obiskovalce in
se tako priključila rojstnim krajem in
domačijam znanih Slovencev. Prav
tako bomo letos z veseljem praznovali
25. obletnico samostojnosti, ko smo
»lubi Slovenci« prvič dobili svojo
samostojno državo. Menim, da je
prav, da se letos spomnimo teh dveh
pomembnih obletnic.
Letošnja praznovanja bodo potekala
takole:
V četrtek, 2. junija, bo na Trubarjevi
domačiji predstavitev knjige »Trubarjeva domačija praznuje: 1986–2016«,
ki jo je ob tej priložnosti izdala
Občina Velike Lašče. Več o knjigi in
vabilu na predstavitev si lahko preberete
v posebnem prispevku. V sredo, 8.
junija, se bo na Trubarjevi domačiji
praznovanju s svojim programom
pridružilo tudi Društvo slovenskih
pisateljev. Prireditev z naslovom
Dom v jeziku bo prenašal program
ARS – 3. program Radia Slovenija.
Istega dne ob 1 9. uri pa se
praznovanje na Rašici nadaljuje v
organizaciji KUD-a Primož Trubar z
odprtjem 34. likovne razstave Trubarjevi kraji, ki nosi naslov 30 let
Trubarjeve domačije. V četrtek, 9.
junija, ob 19. uri bo v Levstikovem
domu v Velikih Laščah v organizaciji
KUD-a Marij Kogoj Turjak že
dvajsetič zapovrstjo potekala revija
pevskih zborov. V petek, 1 0. junija,
bo v Velikih Laščah naše osrednje
praznovanje. Ob 19.30 bo pred
občinsko stavbo koncert Godbe
Sevnica in nastop njihovih mažoretk.
Ob spremstvu godbe in mažoretk
bomo vsi zbrani v sprevodu odšli do
športne dvorane. Ob tej priložnosti
vabimo občanke in občane, ki imajo
slovenske narodne noše ali
velikolaške noše, da se v njih
pridružijo slovesnosti ob občinskem
prazniku. Prav tako velja to povabilo
vsem društvom, da se sprevodu
pridružijo v društvenih nošah in s
svojimi prapori. Slovesnost se bo ob
20. uri nadaljevala s slavnostno
akademijo v športni dvorani, ko bodo
podeljena
letošnja
občinska
priznanja. Slavnostni gost in govornik
na prireditvi bo predsednik
Republike Slovenije gospod Borut
Pahor. Po zaključeni prireditvi bo na
športnem igrišču družabno srečanje.
V soboto, 11 . junija, dopoldne bo
Trški dan na trgu pred Levstikovim
domom v Velikih Laščah. Predstavili
se bodo lokalni ponudniki s svojimi
izdelki in gostje iz drugih občin.
Sejemsko vzdušje bodo popestrili
nastopajoči s svojim kulturnim in
zabavnim programom. Praznovanje
bo popestrilo tudi športno dogajanje,
saj se bo popoldne na športnem
igrišču v Velikih Laščah pričel turnir
v malem nogometu za pokal občine,
ki ga organizira ŠMD Turjak. V
nedeljo, 12. junija, pa Planinsko
društvo Velike Lašče organizira že
24. Pohod po velikolaški kulturni poti
(Velike Lašče–Retje–Podsmreka–Rašica).
Začetek pohoda je med 7. in 1 0. uro v
Velikih Laščah, zaključek pa po treh
do štirih urah zmerne hoje na Rašici.
Praznovanje občinskega praznika se
zaključi v nedeljo, 12. junija,
popoldne s programom Nedeljsko
popoldne na Trubarjevi domačiji.
Sodelovali bodo člani KUD-a Rob,
velikolaška šola in vrtec. Veselo
razpoloženje ob bistrem potoku bodo pričarali Pika Nogavička, učenci
šole in otroci vrtca s plesom in
petjem. Delavnice, namenjene najmlajšim in vsem, ki radi ustvarjajo v
dobri družbi in v najlepšem okolju,
bodo poskrbele, da ne bo nikomur
dolgčas. Za pravo vzdušje pod
krošnjami dreves pa bo poskrbel
ansambel Kvintet 7.
Prepričan sem, da bodo vse te
prireditve pričarale odraz naše kulture
in veselja, da živimo v lepih krajih, o
katerih so lepote v svet ponesli naši
slavni predniki Trubar, Levstik, Stritar,
Pucelj … Prepričan sem, da bo o teh
obletnicah v svojem slavnostnem
nagovoru marsikaj povedal tudi
predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor, ki je ponovno z veseljem
sprejel naše povabilo na praznovanje
letošnjega občinskega praznika.
Naj vsem Vam, drage občanke in
spoštovani občani, ob našem prazniku čestitam in vse Vas prisrčno
vabim, da se v kar največjem številu
udeležite naštetih prireditev, še
posebej naše slavnostne akademije.
Anton Zakrajšek, župan
Občinske strani
OBČINSKI
PRAZNIK
2016
P RO G RAM
P RI RE D I TE V
ČETRTEK, 2. JUNIJ
OB 19.00
Trubarjeva domačija, Rašica
PREDSTAVITEV KNJIGE
»Trubarjeva domačija praznuje: 1986M2016«
(Občina Velike Lašče)
SREDA, 8. JUNIJ
TRUBARJEV DAN
OB 17.00
Trubarjeva domačija, Rašica
DOM V JEZIKU
(Društvo slovenskih pisateljev)
OB 19.00
Trubarjeva domačija, Rašica
ODPRTJE 34. LIKOVNE RAZSTAVE
TRUBARJEVI KRAJI:
30 let Trubarjeve domačije
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)
ČETRTEK, 9. JUNIJ
OB 19.00
Levstikov dom, Velike Lašče
20. REVIJA OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV
(KUD Marij Kogoj Turjak)
Občinske strani
PETEK, 10. JUNIJ
OB 19.30
Pred občinsko stavbo
PROMENADNI KONCERT GODBE SEVNICA
IN NASTOP MAŽORETNE SKUPINE
OB 20.00
Športna dvorana, Velike Lašče
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Pozdravni nagovor župana Antona Zakrajška
s podelitvijo občinskih priznanj
Slavnostni nagovor predsednika države
Boruta Pahorja
V programu bodo nastopili:
Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče,
Simfonični orkester GŠ Ribnica, Tone Kuntner,
citrarka Špela Obšteter, Oktet Jurij Dalmatin, Kvintet 7.
Program bo povezoval: Matjaž Gruden .
SOBOTA, 11. JUNIJ
OD 9.00 DO 12.00
Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče
TRŠKI DAN
(Občina Velike Lašče)
OB 14.00
Športno igrišče, Velike Lašče
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ZA POKAL OBČINE
(ŠMD Turjak)
NEDELJA, 12. JUNIJ
Začetek med 7.00 in 10.00
24. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI
Velike LaščeMRetjeMPodsmrekaMRašica
(Planinsko društvo Velike Lašče)
Od 12. ure dalje
Trubarjeva domačija, Rašica
NEDELJSKO POPOLDNE na Trubarjevi domačiji
(Občina Velike Lašče)
OBČINSKI
PRAZNIK
2016
Občinske strani
[…] Voda bo vrtela kolo in s podobno neskončnostjo bosta rasla knjiga in jezik.
Danes se kolo še vedno vrti, knjiga bere in jezik govori.«
(Andraž Pöschl, izbor besedil za osrednjo proslavo
ob Trubarjevem letu na Trubarjevi domačiji leta 2008)
TRŠKI DAN
sobota, 11. junija 2016,
med 9. in 12. uro
Letos Trubarjeva domačija praznuje svojo 30. obletnico.
Ob tej priložnosti je občina izdala knjigo
TRUBARJEVA DOMAČIJA PRAZNUJE:
1986–2016.
Predstavitev knjige bo v
četrtek, 2. junija 2016, ob 19. uri
v spominski sobi na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Program bo popestrila kitaristka Pavla Lušin.
Lepo vabljeni!
KUD Primož Trubar Velike Lašče in
Občina Velike Lašče
vabita na odprtje razstave
34. srečanja likovnih umetnikov
"Trubarjevi kraji" na Rašici
z naslovom
na trgu pred Levstikovim domom.
Na tržnici se bodo predstavljali:
Čebelarsko društvo Velike Lašče –
med in drugi čebelji pridelki,
Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža –
suho sadje in izdelki iz suhega sadja,
Društvo podeželskih žena Velike Lašče –
prikaz in pokušina pletenic,
Zavod Parnas – predstavitev dejavnosti, prodaja
rokodelskih izdelkov (miniaturke),
Elanda, d.o.o., Plosovo –
sadike dišavnic in začimbnic, cvetlični nasadi,
Jože Petrič, Škrlovica – lesene posode,
KO Rdeči križ Velike Lašče,
VDC Tončke Hočevar, Ljubljana –
predstavitev dejavnosti in izdelkov varovancev,
Info stojnica Občine Velike Lašče.
Gostujejo:
TRIDESET LET
TRUBARJEVE DOMAČIJE,
ki bo v sredo, 8. junija 2016, ob 19. uri
v galeriji Skedenj na Rašici.
Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj,
Kmetija Mavrič iz Brd – sveže briške češnje
(»Briška hrustavka«),
Brezglutenski zvonček (Sabina Zgonec, Junjče)
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali bo pripravilo
razstavo malih živali.
Lepo vabljeni!
Glasbena skupina Suhe češplje z Gradeža (DOD),
Velikolaške mažoretke (KUD Primož Trubar Velike Lašče),
učenci Glasbene šole Ribnica, Oddelek Velike Lašče
Slikarska in kiparska dela udeležencev srečanja
bodo na ogled do 30. junija 201 6.
V spomin na Trubarjevo rojstvo in
v počastitev praznika Občine Velike Lašče
KUD Marij Kogoj Turjak
VABI NA
jubilejno
20. REVIJO
PEVSKIH ZBOROV
Občine Velike Lašče z gosti,
ki bo v Levtikovem domu v Velikih Laščah
v ČETRTEK, 9. JUNIJA 201 6, ob 19. uri .
Pokrovitelj revije je Občina Velike Lašče.
LEPO VABLJENI !
Ob 9.30
Kot je že tradicionalno, se bodo obiskovalci lahko
pomerili v zabijanju žebljev, pripravili pa smo vam tudi
poučen kviz o Velikih Laščah v preteklosti.
Na ogled bodo razstave:
Fotografska razstava Nastje Rupar »Če bi živali govorile« v
hodniku pred knjižnico (Zavod Parnas),
Razstava ročnih del krožka Nitka in spremljajočih
likovnih del v prostorih Glasbene šole (DU Velike Lašče),
Razstava Velike Lašče – Villa Lasis je trg postala v
občinski stavbi.
Program bo povezoval Jože Starič.
Občina Velike Lašče
Občinske strani
V soboto, 11. 6.,
OB TRŠKEM DNEVU V VELIKIH LAŠČAH,
vas vabimo na
Društvo upokojencev Velike Lašče
OB TRŠKEM DNEVU,
ki bo v soboto, 11. junija 2016,
vabi na
RAZSTAVO ROČNIH DEL
krožka Nitka.
fotografsko razstavo
»ČE BI ŽIVALI GOVORILE« avtorice Nastje Rupar,
ki bo na ogled v hodniku pred Knjižnico Frana Levstika.
Razstava je del aktivnosti skupine MLADI-PARNAS,
ki jih sofinancira Občina Velike Lašče.
Dragi pohodniki!
Razstava ročnih del in spremljaočih likovnih del
bo v prostorih Glasbene šole.
Vabimo vas na
Vabljeni!
v nedeljo, 12. junija 2016.
Občina Velike Lašče
ob zaključku praznovanja občinskega praznika
vabi na
24. pohod po
Velikolaški kulturni poti
Začetek pohoda bo med 7. in 10. uro v Velikih Laščah.
Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo
družabna prireditev.
Velikolaška kulturna pot povezuje rojstne kraje naših treh
velikih rojakov Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža
Trubarja in vodi mimo številnih kulturno-zgodovinskih
znamenitosti. Je krožna, označena s posebnimi
markacijami in dolga približno 15 km. Trasa pohoda s
startom v Velikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga
približno 13,5 km. Pot je razgibana, z nekaj vzponi in
spusti in je primerna tudi za osnovnošolsko mladino.
Prehodimo jo v treh do štirih urah zmerne hoje.
Z Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani
poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz.
Startnina : prostovoljni prispevki
Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, načrt poti, čaj
in prevoz z Rašice v Velike Lašče.
Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto
značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno
udeležbo zlato značko. Za desetkratno udeležbo
prejmejo pohodniki posebno nagrado.
Dodatne informacije lahko dobite:
• na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si)
• po elektronski pošti: [email protected]
• na GSM 041 / 561 -561 (Olga Verovšek)
Lep planinski pozdrav!
v nedeljo, 12. junija od 12. do 15. ure.
OD 12.00 DO 13.30
bodo v programu nastopili
pevci in plesalci folklorne skupine
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče,
pod vodstvom mentoric iz vrtca in KUD-a Rob
bodo potekale različne delavnice in športne igre.
OB 13.30
vabljeni k ogledu predstave Pika Nogavička v izvedbi
KUD-a Rob, po predstavi pa bo za dobro razpoloženje
poskrbel ansambel Kvintet 7.
Med programom ali po zaključenem programu
bo možen tudi voden ogled po spominski sobi, mlinu,
žagi in ogled razstave v galeriji Skedenj.
Lepo vabljeni!
Občinske strani
Občinski svet Občine Velike Lašče se je v sredo, 11 . maja
201 6, sestal na 11 . redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je
župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red:
1 . Potrditev zapisnika 1 0. redne seje
2. Poročilo odborov
3. Poročilo dejavnosti policije na območju Občine
Velike Lašče v letu 2015
4. Zaključni račun proračuna Občine Velike Lašče za
leto 2015
5. Odlok o spremembah Odloka o gospodarski javni
službi odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Velike
Lašče
6. Odlok o spremembah Odloka o zbiranju in prevozu
komunalnih odpadkov
7. Pravilnik o spremembah Pravilnika o merilih za
določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih
obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska
dejavnost v Občini Velike Lašče
8. Sklep o podelitvi priznanj Občine Velike Lašče v letu
201 6
9. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov
1 0. Poročilo župana
Po potrditvi zapisnika so predsedniki odbora za finance,
odbora za družbene dejavnosti, komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter nadzornega odbora
podali kratka poročila o sejah.
Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe:
Ad 3 – Občinski svet Občine Velike Lašče se seznani s
poročilom o dejavnosti policije na območju Občine
Velike Lašče v letu 2015.
Ad 4 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme zaključni
račun proračuna Občine Velike Lašče za leto 2015.
Ad 5 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o
spremembah Odloka o gospodarski javni službi odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov v Občini Velike Lašče.
Ad 6 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok
o spremembah Odloka o zbiranju in prevozu
komunalnih odpadkov.
Ad 7 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme
Pravilnik o spremembi Pravilnika o merilih za določitev
podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in
kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v
Občini Velike Lašče.
Ad 8 – Priznanje Občine Velike Lašče v letu 2016 se
podeli Heleni Grebenc Gruden za izjemne dosežke na
področju kulture.
Priznanje Občine Velike Lašče v letu 2016 se podeli
Francu Debeljaku za glavno vlogo v 10. Ribniškem
pasijonu Prišel sem zate.
Tanja Uršič, občinska uprava
Cestna infrastruktura
Kot vsako leto tudi letos želimo na novo asfaltirati nekaj
kilometrov občinskih cest. V načrtu je lokalna cesta Rob
–Selo pri Robu, in sicer v dolžini, ki jo bodo dopuščala
razpoložljiva sredstva. Na podlagi javnega razpisa smo
že izbrali najugodnejšega izvajalca, dela pa se bodo
predvidoma začela v mesecu juniju.
Z nastopom lepšega vremena smo začeli urejanje
območij, ki so jih kot problematična izpostavili
posamezni krajevni odbori. V pomladnem obdobju sicer
precej pozornosti namenjamo tudi splošni ureditvi
makadamskih cestišč in obcestnih bankin, ki so bile
poškodovane ob izvajanju zimske službe ter zaradi
vplivov padavinskih voda.
Trenutno smo v fazi pridobivanja soglasja Direkcije za
infrastrukturo za izgradnjo preostanka pločnika na Rašici
(nasproti bencinske črpalke), intenzivno pa razmišljamo
tudi o vzpostavitvi pešpoti med Malimi in Velikimi Laščami.
Vodovodi
Na področju vodovodov so letos načrtovana obnovitvena
dela na odsekih Male Lašče in Brankovo. Načrtujemo še
sanacijo cevovoda v Rutah, z vodovodom pa bomo
opremili tudi novo poslovno cono Ločica.
V preteklem mesecu je bila že izvedena cevitev nove
vrtine pri Turjaku, čimprej pa načrtujemo tudi izvedbo
vzorčenja in zagona vrtine.
Ravnanje z odpadno vodo
V pretekli številki Troble je bil objavljen javni razpis za
subvencioniranje izgradnje malih komunalnih čistilnih
naprav na območju Občine Velike Lašče za leto 201 6. V
letošnjem letu je v ta namen predvidenih 80.000 €
sredstev, ki se podeljujejo do porabe.
Pripravlja se tudi dodatna študija izvedbe kanalizacijskega sistema za Velike Lašče, ki zaradi izredno neugodnih
terenskih pogojev predstavlja velik izvedbeni in finančni
zalogaj za občino, saj zaradi razpršenosti poselitvenih
območij nismo bili upravičeni do evropskih sredstev.
Javna razsvetljava
Tudi v letu 201 6 bomo nadaljevali sanacijo svetilk v
skladu s strategijo razvoja javne razsvetljave v Občini
Velike Lašče, ki določa potrebne ukrepe za prilagoditev
zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja.
Načrtujemo postavitve novih svetilk javne razsvetljave na
Malem in Velikem Ločniku, v Podlogu ter v V. Laščah.
Pokopališka dejavnost
V letošnjem letu na tem področju med večjimi
investicijami načrtujemo zamenjavo asfaltnega tlaka v
vežicah v Velikih Laščah s pripadajočimi prilagoditvami,
načrtovan pa je tudi odkup dodatnega zemljišča pri
pokopališču na Turjaku za namen možnosti raztrosa
pepela pokojnikov.
Roman Viršek, občinska uprava
Občinske strani
V lanskem letu smo komunalno uredili prvo območje
poslovne cone pri Turjaku v približni velikosti 9000 m2
ter prestavili in na novo asfaltirali cesto.
V letošnjem letu je do poslovne cone Javno podjetje
Elektro iz obstoječega 20 kV daljnovoda Velike Lašče v
skladu z gradbenim dovoljenjem pripeljalo električno
energijo. Na robu južnega dela ureditvenega območja že
stoji transformatorska postaja TP za obrtno cono z močjo
630 kVA, iz katere se bodo lahko napajali bodoči
odjemalci.
Nevarni odpadki so
tisti odpadki, ki jih
ne smemo odlagati
v klasične zabojnike
ali zlivati v odtok.
Snaga je v Občini
Velike Lašče nevarne odpadke do zdaj
zbirala s premično
zbiralnico, po novem pa občani tovrstne odpadke lahko
odlagate v poseben zabojnik v Začasnem zbirnem centru
Turjak.
Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti (npr.
eksplozivnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost,
rakotvornost, nevarnost za okolje ipd.), zato lahko z
nepremišljenim odlaganjem nevarnih odpadkov povzročimo hudo škodo – zastrupimo okolje in ogrozimo lastno
zdravje ter zdravje drugih. Baterije, embalaže čistil in
barv ter pesticidi lahko močno onesnažijo podtalnico, vir
naše pitne vode. Nevarnih gospodinjskih odpadkov zato
nikoli ne odlagajte skupaj z drugimi gospodinjskimi
Transformatorska postaja v poslovni coni
odpadki, pač pa jih odnesite oziroma odpeljite v zbirni
Med nevarne odpadke med drugim sodijo tudi
Izvajati se bodo začela tudi dela za napeljavo vode do center.
odsluženi
akumulatorji, barve in topila, razne kemikalije,
poslovne cone iz obstoječega vodovodnega omrežja olja in masti,
ter kozmetična sredstva, ki vsebujejo
Turjak. V naslednjem mesecu bomo nadaljevali z deli nevarne snovi,pralna
zdravila,
neonske cevi ipd.
poravnave drugega območja poslovne cone, ki je po Nevarne odpadke morajo
vedno prevzeti posebej
velikosti glede na prvo območje še enkrat večje.
usposobljeni
delavci,
ki
poskrbijo
pravilno ravnanje s
Pričeli smo tudi postopek sprememb in dopolnitev temi odpadki, nekatere odpadke pazapotem
predelajo
Občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN za v sekundarno gorivo za cementarne (olja tudi
in
razredčila),
območje VP 25/1 Ločica z namenom, da bi bile na II. nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin),
območju poslovne cone dovoljene dejavnosti glede na kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo. Ali je
potrebe bodočih lastnikov zemljišč.
odpadek nevaren ali ne, se lahko prepričamo tudi s
simbolov za nevarne snovi in njihovo
Marija Ivanc Čampa, občinska uprava pomočjo
embalažo, s katerimi so opremljeni proizvodi.
Začasni zbirni center Turjak
Pri objavi članov krajevnih odborov v Trobli je prišlo
do napake. Pri KO Rašica so bila pomanjkljivo
navedena imena predstavnikov vasi Rašica, zato jih
tokrat objavljamo v celoti.
KO RAŠICA
Predstavniki vasi:
Andrej Pečnik
Jakob Jaklič
Milan Virant
Janko Sernel
Andrej Stritar
Miran Perhaj
Branko Indihar
Za napako se opravičujemo.
Lokacija: za Domom krajanov Turjak
Zbirni center je odprt :
• ob sobotah med 8. in 12. uro;
• med 1 . aprilom in 30. septembrom tudi ob sredah
med 1 8. in 20. uro.
Na praznike in dela proste dni je zbirni center zaprt.
Pomembno je, da nevarne odpadke (npr. topila, barvila,
pesticide …) hranite in v zbirni center prinesete v prvotni
embalaži, ki je dobro zaprta. Za dodatne informacije glede
zbiranja in odlaganja nevarnih odpadkov lahko povprašate
zaposlene v zbirnem centru ali pokličete oz. pišete v Snagin
center za pomoč in podporo uporabnikom, kjer bomo z
veseljem odgovorili na vaša vprašanja.
Center za pomoč in podporo uporabnikom
Povšetova ulica 6, Ljubljana,
T: 01 477 96 00, E: [email protected]
Snaga, d. o. o.
Občinske strani
S preventivnega merilca hitrosti VIASIS COMPACT 3003, ki se trenutno nahaja ob lokalni cesti Turjak–Grosuplje, smo
analizirali podatke v obdobju od 17. 4. do 17. 5. 2016.
Na obravnavanem delu je omejitev hitrosti 50 km/h. Več kot polovica (56,81 %) vseh voznikov je kršilo omejitev.
Povprečna izmerjena hitrost je bila 52 km/h, maksimalna pa kar 125 km/h. Lokalna cesta je najbolj obremenjena med
tednom od ponedeljka do petka, in sicer med 6. in 7. uro zjutraj. Pridobljeni podatki z obrazložitvami so razvidni iz
grafov v nadaljevanju.
Radarsko tablo bomo v bodoče prestavljali še po drugih kritičnih točkah ob lokalnih cestah in javnih poteh po občini z
namenom, da bi glede na analizirane podatke poskušali zagotoviti čim večjo prometno varnost.
Marija Ivanc Čampa, občinska uprava
Občinske strani
Na območju Občine Velike Lašče se uporabniki
oskrbujejo tudi iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje
v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.
Letni notranji nadzor je izvedel pooblaščeni izvajalec
Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni
vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09,
74/15) in interne HACCP dokumentacije.
V preglednici je prikazano število vzorčenj na
vodovodnem sistemu in obseg neustreznih vzorcev z
ugotovljenimi povišanimi parametri.
V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom
distribuirala ustrezna zdrava pitna voda.
Kontrola se je izvedla tudi na vodovodnih zajetjih pred
pripravo pitne vode (kloriranjem). Voda je praviloma na
vodnih virih fekalno onesnažena in jo je pred distribucijo
treba dezinficirati.
Celotno letno poročilo za leto 2015, pripravljeno s strani
pooblaščenega izvajalca
notranjega nadzora, je
objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod
rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi
podatke, s katerega vodovodnega sistema v našem
upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je
trdota pitne vode.
Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva:
navodila o prekuhavanju vode,
priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega
vodovodnega omrežja in
navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja.
Vabimo vas, da se preko spletne strani http://www.jkpg.si/
prijavite na E-OBVESTILA, kjer boste v najkrajšem
možnem času obveščeni o morebitnih motnjah pri
izvajanju komunalnih storitev na vašem odjemnem
mestu. Obveščeni boste preko elektronske pošte in/ali
kratkega SMS sporočila. Storitev je v obeh primerih
brezplačna.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Občinske strani
Trubarjeva domačija in grad Turjak, 10. maj 2016
V okviru delovnega obiska Vlade Republike Slovenije v
Osrednjeslovenski regiji je minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, v funkciji ministra
za kulturo, skupaj z državnem sekretarjem na Ministrstvu
za kulturo Antonom Peršakom obiskal Trubarjevo
domačijo na Rašici in grad Turjak.
Tema pogovora na srečanju z županom Občine Velike
Lašče Antonom Zakrajškom in podžupanjo Tatjano Devjak
je bila priprava na praznovanje 500-letnice reformacije v
letu 2017. Gre za priprave na vseslovenski in vseevropski
dogodek, h kateremu bodo povabljeni vsi dejavniki, ki
imajo kulturno ali versko povezavo s protestantizmom.
Minister Žmavc je bil prijetno presenečen nad Trubarjevo
domačijo, nad celotno okolico in urejenostjo in je
pohvalil prizadevanja za skrb in ohranjanje te pomembne
dediščine.
Druga tema tega srečanja
pa je bil grad Turjak. Ob
obisku gradu, ki je v
državni lasti in je
trenutno za obiskovalce zaprt, je minister
poudaril, da so nujna
prizadevanja, da se
obnova gradu nadaljuje, hkrati pa, da se
grad ponovno odpre
za obiskovalce. Skupaj
z ministrstvom, lokalno skupnostjo in morebitnimi zainteresiranimi
partnerji je treba poiskati
rešitev, da grad ponovno
zaživi.
Veronika Vasič, foto: Peter Centa
V sprejemnici Trubarjeve domačije na Rašici je osvežena spominska trgovinica.
Posebej za Trubarjevo domačijo so v
Lončarstvu Bojc iz Dolenje vasi
oblikovali tradicionalne lončene
izdelke, ki so obiskovalcem na voljo
kot spominki ali darila. Obstoječi
ponudbi knjig in spominkov so
dodani še drugi novi artikli
(svinčniki, barvice, ročno vezane
knjižice, tekstilne vrečke …) – vsi s
pridihom Trubarjeve domačije.
Spominki so na ogled v novi vitrini, porekla, ki imajo tako estetsko kot
ki jo je oblikoval Dušan Zekovič in se funkcionalno vrednost. Vabimo vas,
stilsko ujema z opremo sprejemnice. da se o pestri ponudbi tudi sami
Nabor spominkov ves čas še dopol- prepričate.
njujemo, saj bi radi ustvarili ponudbo
Nika Perovšek, občinska uprava
kakovostnih izdelkov lokalnega
Občinske strani
pa je relief Primoža Trubarja, ki ga je narisal naš rojak,
akademski slikar Jože Centa.
Prvo poglavje z naslovom Primož Trubar je napisala dr.
Tatjana Devjak, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti
v Ljubljani. Poudarek je na življenju in delu Primoža
Trubarja. Drugo poglavje Trubarjeva domačija – od prvih
začetkov do danes in tretje poglavje Poslanstvo
25. maja je prišla iz tiskarne knjiga z naslovom Trubarjeve domačije je napisala Barbara Pečnik. Četrto
Trubarjeva domačija praznuje (1986–2016), ki je nastala poglavje z naslovom Dejavnosti Trubarjeve domačije je
ob 30. obletnici delovanja Trubarjeve domačije na Rašici. najobširnejše poglavje in je razdeljeno na tri
Nastala je na pobudo župana Občine Velike Lašče podpoglavja: (1 ) Izobraževalne dejavnosti (predstavljeni
Antona Zakrajška in je rezultat sodelovanja občinske so programi za šole, družine in izobraževanja za
uprave in Osnovne šole in vrtca Primoža Trubarja iz odrasle), (2) Varovanje kulturne dediščine (predstavljena
Velikih Lašč. Namen knjige je skozi deset poglavij je žagarska zbirka, Trubarjeva čitalnica, povezovanje
predstaviti pomen življenja in dela našega velikega Trubarjeve domačije s slovenskimi kulturnimi in
rojaka Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti, in strokovnimi organizacijami, sodelovanje s Skupnostjo
opisati, utemeljiti ter osvetliti pomen delovanja muzejev Slovenije in z Zavodom za varstvo kulturne
Trubarjeve domačije od začetka njenega delovanja do dediščine Slovenije) in (3) Galerijska dejavnost
danes. Avtorice in avtorji so delali timsko, poglavja sicer (predstavljene so stalne, občasne, samostojne razstave,
imajo vodilne avtorje, vendar so na koncu rezultat gostovanja tujih umetnikov, razstave s priznanimi
sodelovanja in dela mag. Barbare Pečnik, dr. Tatjane slovenskimi likovnimi ustvarjalci in lokalnimi umetniki).
Devjak, Veronike Vasič, Andreja Perhaja in Lidije Čop. Poglavje s podpoglavji so napisale Barbara Pečnik,
Poglavje o obdobju reformacije so napisale profesorice Veronika Vasič, Tatjana Devjak in Lidija Čop. Peto
Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč Renata poglavje z naslovom Trubarjeva domačija kot
Lesar Hržič, Marija Lampret, Marija Oblak in Magda protokolarni objekt sta napisali Barbara Pečnik in
Veronika Vasič. Šesto poglavje Poroke na Trubarjevi
Grajš pod vodstvom ravnateljice mag. Metode Kolar.
Knjiga se začne z uvodnimi mislimi o pomenu Primoža domačiji in sedmo Trubarjeva domačija – preplet
Trubarja in Trubarjeve domačije za slovenski narod, kulturne in naravne dediščine je napisala Barbara
slovensko samobitnost, njegovo identiteto in samostojnost, Pečnik. Zelo obširno je tudi osmo poglavje z naslovom
z mislimi in zapisi župana Občine Velike Lašče Antona Stati inu obstati: prireditve na Trubarjevi domačiji, ki sta
Zakrajška, predsednika države Republike Slovenije ga napisali Veronika Vasič in Barbara Pečnik. Poglavje
Boruta Pahorja, publicista in zamejskega Slovenca ima sedem podpoglavij: Kulturni večeri »Na Trubarjevini
Borisa Pahorja ter škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji – v čast domovini«, 20 let Trubarjeve domačije,
Geza Fila. Za sodelovanje smo poprosili tudi tiste Trubarjevo leto 2008, Trubarjevi četrtki, Trubarjev dan in
posameznike in posameznice, ki so s svojim delom tako slovenska pisateljska pot, Prireditve ob dnevu
ali drugače povezani s Trubarjevo domačijo in brez reformacije, Predstavitve knjig, predavanja, koncerti.
katerih le ta ne bi bila to, kar je. Svoje misli in občutja Deveto poglavje Upravljanje in investicije sta napisali
(po abecednem redu) so z nami delili še Aleksander Veronika Vasič in Lidija Čop. Zadnje, deseto poglavje z
Arhar, Helena Grebenc Gruden, Tone Kuntner, Marijan naslovom Obdobje reformacije pa je prispevala Osnovna
Rafael Loboda, Jelka Mate, Anton Prelesnik, Bogomir šola Primoža Trubarja. Renata Lesar Hržič je napisala
podpoglavje V kakšnem okolju je nastala prva slovenska
Samsa, Zvone Štrubelj in Veljko Toman .
Sledijo si poglavja po naslednjem vrstnem redu: Primož tiskana knjiga. Marija Lampret je predstavila pomen in
Trubar, Trubarjeva domačija od prvih začetkov do danes, delo Jurija Dalmatina, Magda Grajš Adama Bohoriča in
Poslanstvo Trubarjeve domačije, Dejavnosti Trubarjeve Marija Oblak Sebastijana Krelja.
domačije, Trubarjeva domačija kot protokolarni obj ekt, Namen Občine Velike Lašče kot pobudnika in financerja
Poroke na Trubarjevi domačiji, Trubarjeva domačija – knjige z naslovom Trubarjeva domačija praznuje (1986–
preplet kulturne in naravne dediščine, Stati inu obstati: 2016) je bil na eni strani pripraviti pregled delovanja
prireditve na Trubarjevi domačiji, Upravljanje in Trubarjeve domačije od samih začetkov do danes in
investicije in Obdobje reformacije. Vsako poglavje je ponovno utemeljiti pomen življenja in dela našega rojaka
razdeljeno oblikovno v dvotretjinski in enotretjinski del. Primoža Trubarja za slovenstvo in ves slovenski narod
V dvotretjinskem delu je predstavljeno glavno besedilo doma in v tujini, na drugi strani pa pripraviti neko vrsto
poglavja, obogateno s slikami, zapisi gostov in kronologije dogodkov, da se ne pozabi, kdo so tisti
posameznikov, ki so s svojim delom opozorili na pomen posamezniki in skupine, ki jim na lokalnem in državnem
Trubarjeve domačije in na pomen ter delo Primoža nivoju ni vseeno za slovensko besedo, za duhovno in
Trubarja (njihove misli so v barvnem odtenku). V tretji materialno kulturo, kulturo, ki nas je zaznamovala. Ali
tretjini je zgoraj izpis misli iz besedila posameznega kot je zapisal Boris Pahor: »Zavedajte se, da so Velike
avtorja ali besedila poglavja, v sredini je ključna beseda Lašče s Trubarjem tako pomembne in predvsem velike,
ali kratek stavek, ki pove, kaj opisujemo na tisti strani (je kot sta danes recimo Paris in Berlin. To so za nas Velike
poudarjeno zapisano), in čisto spodaj so misli in besede Lašče s Trubarjem.«
ali otrok iz vrtca Sončni žarek ali učencev in učenk
Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Tej Vabim Vas, da se udeležite predstavitve knjige, ki bo v
strukturi sledimo, kjer se le da. V delih poglavij, kjer četrtek, 2. 6. 2016, ob 19. uri v galeriji Skedenj na
imamo veliko slik, pa smo se odločili, da bo Trubarjevi domačiji.
Tatjana Devjak
komunikacija z bralcem potekala le preko slike. Misli
otrok in učencev so tudi na zadnji strani knjige, v ozadju
Občinske strani
V mesecu marcu je bila s sklepom župana ustanovljena
projektna skupina za kulturo in turizem Občine Velike
Lašče. Namen njenega delovanja je koordinacija
kulturnih, turističnih in drugih prireditev v občini,
podpora obstoječim ponudnikom in razvoj dolgoročne
turistične vizije na območju Občine Velike Lašče.
Projektno skupino sestavljajo s strani občine: župan,
Anton Zakrajšek in podžupanja dr. Tatjana Devjak, s
strani društev in organizacij: Metoda Kolar, Majda
Kokošinek, Matjaž Gruden, Metka Starič, Gorazd
Milavec, Zdenka Škrabec, Ladka Deterding in Marko
Gruden. Strokovno in administrativno pomoč projektni
skupini nudijo članice občinske uprave Lidija Čop,
Barbara Pečnik in Nika Perovšek.
Župan je predstavil trenutne aktivnosti s področja
turizma: pregled stanja na področju evidenc enot
kulturne dediščine, naravnih vrednot in tematskih poti.
Pričeli so se postopki za postavitev obvestilnih in
usmerjevalnih tabel k Ilijevemu kozolcu in Stritarjevi
kašči. V izdelavi je promocijska trganka, kjer bodo
predstavljene znamenitosti in tematske poti na območju
občine.
S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v
prometu želimo vse občane in občanke opozoriti na
obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej,
grmičevja, dreves in ostale vegetacije na površinah ob
cesti tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost
profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna
signalizacija. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob
pločnikih, saj le-ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira
varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu.
Skladno z zakonskimi določbami prepovedi ogrožanja
varne uporabe javne ceste in drugimi zahtevami glede
varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da:
- je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo,
drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi
ovirale preglednost ceste,
- zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati
višine 75 cm od nivoja vozišča,
- morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah,
obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m,
- mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj
do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni,
pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste.
V razpravi so sodelovali vsi člani ter sprejeli naslednje
sklepe:
1 . Projektna skupina podpira ustanovitev TIC-a na
Trubarjevi domačiji.
2. Občina nadaljuje označevanje izbranih objektov oz.
enot kulturne in naravne dediščine ter ostale turistične
infrastrukture.
3. Občina preveri informacije o dosedanji obiskanosti
prireditev in drugih dogodkov ter skupini na naslednjem
sestanku predstavi podatke.
4. Občina naj čim prej začne postopke za izvedbo
pešpoti od Retij do Rašice, še posebej prioritetno med
Velikimi Laščami in Malimi Laščami.
5. V naslednji Trobli naj se po možnosti objavi razpis za
izdelavo logotipa, ki bi dopolnjeval obstoječe geslo
»Zibelka slovenske kulture«.
6. Še v letošnjem letu naj bi se ažurirali odloki o
zavarovanju spomenikov lokalnega pomena.
7. V svet območne izpostave Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti (JSKD) se imenuje predstavnica
Majda Kokošinek, ki s tem zamenja dosedanjo predstavnico dr. Tatjano Devjak.
Nika Perovšek, občinska uprava
Glede na navedeno vse občane in občanke opozarjamo,
da upoštevajo opozorilo in obrežejo žive meje in drugo
vegetacijo na svojih površinah ob cestah in s tem
zagotovijo prometno varnost. Hkrati vas obveščamo,
da bo v prihodnjih mesecih Medobčinski inšpektorat
izvajal nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije
ob cestah.
Skupna občinska uprava
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica,
Sodražica in Velike Lašče
Šola in vrtec
Kaj bom, ko bom velik - otroci so z veseljem zaupali
svoje želje. Ker je njihova radovednost neskončna, smo
nekatere poklice spoznavali skozi igro in konkretno delo.
Poleg trgovine, kjer so imeli otroci vlogo prodajalcev,
smo se igrali še zdravnike, preizkusili smo se v šivanju in
spoznali poklic šivilje. Postali smo pravi kuharski mojstri,
si skuhali puding in ga pri kosilu z veseljem pojedli.
Napisali smo razglednice svojim prijateljem v skupini ter
jih oddali na pošti. Ob kulturnem prazniku smo v spomin
na pesnika Franceta Prešerna izdelali svojo prvo knjigo v
obliki leporela. Igrali smo se knjižnico.
Simbolna igra TRGOVINA
– njej smo posvetili največ
časa, otroku daje veliko
možnosti za razvijanje
bralno-pisalnih spretnosti,
hkrati pa je večini otrok
trgovina dobro poznana,
saj imajo možnost, da jo s
starši pogosto obiščejo.
Otrok ima v igri priložnost,
da ob opazovanju napisov,
znakov razvija zaznavne
možnosti, ki jih lahko uporabi pri njihovem zapisovanju,
razvija govorno-poslušalsko pozornost, sodeluje pri
dogovarjanju o pripravi pripomočkov in prostora, še posebej
pa je med igro izrazita medvrstniška komunikacija.
Za našo trgovino smo imeli kar veliko priprav. Najprej smo
se o trgovini pogovarjali in si nekatere ogledali - Mercator,
Kmetijsko trgovino, trgovino Poni, cvetličarno. Na plakat
smo zapisali, kaj vse potrebujemo za igro in kje bomo te
stvari dobili. Aktivno so sodelovali pri razmišljanju. Otroci
so prinesli v vrtec embalažo, nakupovalno vrečko, blagajne
…, tu so bili vključeni tudi starši. V vrtcu pa smo izdelali
denar, denarnice, napisali cene na izdelke, napise za
oddelke v trgovini … bančne kartice, račune. Ko je bilo vse
pripravljeno, se je igralnica spremenila v trgovino – SPAR –
izbira otrok. Igra se je lahko pričela. Otroci so uživali v igri,
saj so aktivno sodelovali pri pripravi celotne dejavnosti. S
tem ko so bili vključeni neposredno v pripravo, je bila igra
popolna.
Ob igri je ena deklica rekla: »Naša trgovina je bila najboljša.«
Vzgojiteljica Martina Krašovec
Ali veste, da vrtec na Karlovici leži v osrčju Mišje
doline? V okviru projekta Turizem in vrtec smo
spoznavali to našo dolino. K sodelovanju smo povabili
gospo Metko Starič iz Zavoda Parnas, ki se je prijazno
odzvala vabilu. Na zanimiv način nam je predstavila
posebnosti doline, predvsem značilnosti mokrišč, rastlinske
in živalske vrste v njej. Izdelali smo vsak svojo
pohodniško knjižico, v kateri smo zbirali žige s pohodov
po vrhovih Mišje doline. Na izlete nas je vodil črv Karlo,
ki smo ga že jeseni našli v našem mladem sadovnjaku.
Z Metko Starič smo po travnikih Karlovice iskali kukavice.
Mišjo dolino pa so
obiskali tudi policisti
Policijske postaje Ribnica. Pripeljal jih je
Pasavček, saj veste, to
je tisti, ki venomer govori RED JE VEDNO
PAS PRIPET! Bilo je
pasav-sko dobro, saj so
nam pokazali motorno
kolo, policijska vozila,
Varno s Karlom na pohod
kombi-nirana vozila z
vso opremo in sireno, opremo policista specialne enote,
na koncu pa so vsem, ki smo se pridno pripenjali z
varnostnim pasom, izročili posebno nagrado.
Zanimiva in poučna predstavitev policistov PP Ribnica
Vsem gostom se najlepše zahvaljujemo, saj so s svojim
prispevkom obogatili naše dejavnosti.
Srnice, Tanja in Maja
Šola in vrtec
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se v projekt Pasavček
vključili otroci prve triade in otroci prve triade PŠ Turjak
ter nekaj skupin iz vrtca Sončni žarek. Projekt poteka od
oktobra do aprila in ga koordinira Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji Republike
Slovenije za varnost prometa. V projekt se vključuje tudi
Občinski svet za preventivo v cestnem prometu.
V okviru projekta smo si na šoli ogledali igrico Ena ena
tri, ki jo je sofinanciral tudi Občinski svet za preventivo,
za kar se jim v imenu otrok lepo zahvaljujem. Lutkovna
igrica nam predstavi tri samostojne zgodbe. Sporočilo
vseh je, da lahko vsi, tudi tisti majhni, ki so v stiski ali v
nevarnosti, zavrtijo številko 113 in na pomoč bo prišel
policist ali policistka. Igrica je bila otrokom zelo všeč, saj
je zanimiva in zelo poučna. Istočasno so svoje delo
predstavili tudi policisti policijske postaje Vič.
Vsebine projekta smo v okviru pouka medpredmetno
povezovali in vključili vse predmete. Spoznavali smo
prometne znake v naši okolici, jih razvrščali, risali in jih
izdelovali, barvali pobarvanke, brali knjige in zgodbe o
prometu, si izmišljali zgodbe, s starši in sami sestavljali
pesmice in zgodbe, prepoznavali pravilno vedenje v
prometu, risali različne prometne situacije, en teden
spremljali pripetost v avtomobilu z varnostnim pasom,
peli pesmice in izvajali gibalne igre.
V letošnjem letu so na šoli snemali tudi oddajo
Avtomobilizem. Vključeni so bili tudi otroci. Poudarek je
bil predvsem na uporabi otroških varnostnih sedežev.
Otroci zelo radi povedo, če v avtu niso pripeti ali če
nimajo otroškega sedeža. Še bolj ponosno pa povedo, če
v avtu starši niso pripeti. To se dogaja predvsem pri
V ponedeljek, 1 6. 5. 201 6, so se učenci iz 4. in 5.
razreda udeležili atletskega troboja na OŠ Brinje. V ekipi
so bili Hana Starc, Ajda Kokovnik, Eva Pečnik, Blaž
Zgonec, Ažbe Gradišar in Alen Zgonc. Tekli so na 60 m,
metali vorteks in skakali v daljino. Ekipno so zasedli 2.
mesto, posamično pa sta s skupnim seštevkom točk Blaž
in Eva dosegla 3. mesto.
ČESTITAMO!
Simona Bavdek
vožnji na krajše razdalje. Tudi nekaj otrok na zadnjem
sedežu občasno ni pripetih.
V aprilu pa so nam svoje delo zelo natančno in zanimivo
prikazali tudi policisti policijske postaje Ribnica. Prikazali
so opremo in vozila, ki jih uporabljajo pri svojem delu.
Otroci 1 . in 2. razreda smo
s skupino Račk iz vrtca
skupaj v telovadnici izvedli
gibalne igre na temo
promet. Nato smo v razredu izdelovali avtomobile iz
papirja. Tako smo delo
povezali z druženjem in na
koncu tudi z igro.
Naj tudi med počitnicami za otroke in odrasle velja
geslo: Red je vedno pas pripet.
Branka Levstik,
foto: Branka Levstik, Marija Ivanc Čampa
Šola in vrtec
Petošolka Ajda Kokovnik je na državnem
prvenstvu v krosu odtekla odlično tekmo
in med vsemi najboljšimi slovenskimi
petošolkami zasedla tretje mesto.
Državno prvenstvo v krosu je eno
izmed vsakoletnih vrhuncev šolskih
športnih tekmovanj. Na eni lokaciji –
zadnja tri leta je to športni park Tabor v
Mariboru – se zberejo vsi najboljši
osnovnošolski tekači in se pomerijo v
najbolj elementarni športni panogi,
teku.
Letošnjega krosa, ki je bil v četrtek, 21.
4., se je udeležilo 26 naših učencev.
Učenci do četrtega razreda tečejo v t.i.
netekmovalnih tekih. Pretečejo 500
metrov dolgo progo, a v cilju ne
objavljajo vrstnega reda. Veseli smo, da
veliko naših najmlajših kaže velik
potencial za naslednja leta.
V tekmovalnem delu nas je najprej
razveselila Ajda Kokovnik, ki se je do
potankosti držala načrta teka in
zaostala le za dvema sovrstnicama.
Osvojeno tretje mesto v državi nas je
vse razveselilo in tudi ostali učenci so
se potem pokazali v svoji najboljši
izvedbi. Vid Rigler je osvojil 11. mesto,
Tita Perc 12. in Tinkara Perhaj 19.
Med približno 120 tekači v posamezni
kategoriji so to odlične uvrstitve.
Bojan Novak
Zadnja leta smo se kar navadili, da Posebno zahvalo smo dolžni dvema
nas naši učenci razveseljujejo s devetošolcema, Vidu Riglerju in
številnimi športnimi uspehi na Svenu Ahcu, ki sta opravila veliko
državnem nivoju. Tudi letos ni nič delo pri pisanju zapisnikov in
drugače. Ekipa mlajših učencev upravljanju s semaforjem.
naše šole je v košarki osvojila 9. Za uvrstitev med 8 najboljših
mesto na državnem nivoju.
šol bi morali na
Košarka je med osnovnošolci zelo slovenskih
polfinalnem
tekmovanju zmagati.
priljubljena. Med ekipnimi športi se Odlično smo odigrali
tekmo in
večje število šol udeležuje le še premagali vrstnike iz prvo
OŠ
Franceta
nogometnih tekmovanj. Ekipa Bevka Ljubljana z 58:34.
mlajših učencev (do 7. razreda) je odločilni tekmi smo prav takoV
letos prehodila dolgo pot. Začeli odlično začeli in povedli s 1 4:5, a
smo na medobčinskem tekmovanju so se nato nasprotniki iz OŠ Polje
(predtekmovanje, finalni del), ki mu Ljubljana razigrali in počasi zlomili
je sledilo področno.
odpor. Končni rezultat je kazal
Najboljši dve šoli s področnega naš
36:27
ki so se zasluženo
prvenstva sta se nato uvrstili v uvrstili zav goste,
konferenčni
finale. Letos
državni četrtfinale, od tam pa po še niso izgubili niti ene tekme.
istem ključu dve najboljši v državni Skupno je našo šolo zastopalo 14
polfinale. Od tu naprej je pot naprej učencev: Andraž Gruden (kapevodila le preko prvega mesta.
Maj Kikelj, Lovro Kutnar, Jon
Ponosni smo, da smo poleg tan),
Hvala,
Marinč, Luka Marolt,
tekmovalnega uspeha pokazali tudi Gašper Miha
Burgar,
Gruden,
dobre organizacijske sposobnosti, saj Karel Kraševec, Drejc
Žiga
Žužek,
smo pri nas organizirali predtekmo- Domen Benčina, Mark Tomšič
vanje medobčinskega prvenstva, Tekavčič, Anže Šeme in Aljaž
področno prvenstvo, državni četrtfi- Strnad. Ekipo je vodil Bojan Zidar,
nale in državni polfinale. Ekipa je v trener KŠ Slavko Duščak.
domači dvorani ob podpori naših
Bojan Novak
učencev tako na igrišču lažje
prikazala svoje najboljše predstave. Vsi rezultati naše ekipe:
NIVO TEKMOVANJA
NASPROTNIK
REZULTAT
Medobčinsko – predtekmovanje OŠ Škofljica
30:1 8 zmaga
Medobčinsko – finale
OŠ Dobrova
51 :20 zmaga
Medobčinsko – finale
OŠ Škofljica
24:23 zmaga
Področno
OŠ Ob Rinži Kočevje
38:21 zmaga
Področno
OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 22:30 poraz
Državno – četrtfinale
OŠ 8 talcev Logatec
56:26 zmaga
Državno – četrtfinale
OŠ Center Novo mesto
35:31 zmaga
Državno – polfinale
OŠ Franceta Bevka Ljubljana 58:34 zmaga
Državno – polfinale
OŠ Polje Ljubljana
27:36 poraz
Šola in vrtec
V sredo, 13. aprila, smo v Turjaku pripravili 19. Krpanov kros.
Po progah se je skozi celo popoldne podilo več kot 400 otrok.
Toplo pomladansko vreme je omogočilo mirno pripravo
in izvedbo letošnjega tekmovanja. Tako kot preteklo leto
smo tudi letos imeli »na glavo« obrnjen vrstni red startov.
Začeli so najstarejši, končali pa prvošolčki.
9. razred (letnik 2001 )
1 . mesto
2. mesto:
3. mesto:
8. razred (letnik 2002)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
7. razred (letnik 2003)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
6. razred (letnik 2004)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
5. razred (letnik 2005)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
4. razred (letnik 2006)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
3. razred (letnik 2007)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
2. razred (letnik 2008)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
1. razred (letnik 2009)
1 . mesto:
2. mesto:
3. mesto:
Skozi prireditev sta nas vodili učenki Manca Petrič in Jaša
Nika Petrovič, za kar se jima tudi javno zahvaljujemo.
Organizacijo letošnjega krosa je ob skrbni podpori gospe
ravnateljice prevzel petčlanski organizacijski odbor, ki pa
je moral poiskati pomoč tudi izven šole. Tako so nam,
tako kot vsa leta doslej, zelo pomagali gasilci PGD Turjak
REZULTATI 19. KRPANOVEGA KROSA, Turjak, 13. 4. 2016
UČENKE
UČENCI
ANDREJA TOMIČ (OŠ Škofljica)
KARIN KOTAR (OŠ Škofljica)
LANA TURK (OŠ dr. IP Sodražica)
VID RIGLER (OŠ PT Velike Lašče)
MAŠA ŠKULJ (OŠ Ig)
IDA JANEŽ (OŠ dr. IP Sodražica)
NIKA TRDAN (OŠ dr. IP Sodražica)
MAKS REPAR (OŠ Dobrova)
OSKAR WEBER (OŠ Ig)
MONIKA BARTOL (OŠ dr. FP Ribnica)
MAŠA THALER (OŠ Škofljica)
TINKARA PERHAJ (OŠ PT Velike Lašče)
JON ROT (OŠ Škofljica)
NIK OSTANEK (OŠ Dobrova)
MATIJA GLIHA (OŠ Škofljica)
TAJA ŠEBENIK (OŠ Brezovica)
NEJA KLINE (OŠ Brezovica)
LANA KOŠČAK (OŠ Škofljica)
NEJC DERMASTIJA (OŠ Dobrova)
TILEN MODIC (OŠ Škofljica)
MARTIN ŠPOLAR (OŠ Škofljica)
TIA VIDIC (OŠ Dobrova)
TIMOTEJ KUŠER (OŠ Brezovica)
ALJAŽ KUNIČ (OŠ Škofljica)
MIHA TRDAN (OŠ Škofljica)
AJDA KOKOVNIK (OŠ PT Velike Lašče)
ZALA GRABNAR (OŠ Škofljica)
TIMOTEJ DEBELJAK (OŠ dr. AD Loški Potok)
NEJC ŠRAJ (OŠ TŠA Nova vas)
NIK ŠKOF (OŠ PT Velike Lašče)
PETRA ZABUKOVEC (OŠ TŠA Nova vas) TANEJ FATUR (OŠ dr. FP Ribnica)
ANA THALER (OŠ Škofljica)
LAN LORGER (OŠ Brezovica)
HANA STARC (OŠ PT Velike Lašče)
ARNE SUSMAN (OŠ Brezovica)
URŠKA LAVRIČ (OŠ dr. AD Loški Potok)
TJAŠA KUŠER (OŠ Brezovica)
LOVRO STRNAD (OŠ PT Velike Lašče)
ALJAŽ ZGONEC (OŠ PT Velike Lašče)
KAJA PRELESNIK ZNOJ (OŠ PT Velike Lašče) ANEJ VIRANT (OŠ PT Velike Lašče)
IZA DEBELJAK (OŠ dr. IP Sodražica)
KAJA KUNIČ (OŠ Škofljica)
PINA KAJ ZADRAVEC (OŠ Škofljica)
JAKOB ŠEME (OŠ PT Velike Lašče)
ANJA MAROLT (OŠ dr. IP Sodražica)
IVA ŠURLAN (OŠ Dobrova)
NEŽA MILAVEC (OŠ TŠA Nova vas)
MARCEL MATKO (OŠ IP Sodražica)
TILEN LAVRIČ (OŠ IP Sodražica)
MATIC MODIC (OŠ Škofljica)
MAKS PETRIČ (OŠ dr. IP Sodražica)
NEJC ZAKRAJŠEK (OŠ TŠA Nova vas)
Šola in vrtec / Kultura
in člani Športnega
društva Turjak, posebej
Gorazd Milavec, ki je
izpeljal nagradno igro
Krpanova kobil` ca. Za
pripravo varne tekaške
proge se moramo najlepše zahvaliti Primožu
Petriču. Zahvaljujemo se
ravnateljici mag. Metodi
Kolar za vso podporo in
pomoč.
Posebna zahvala gre
tudi nekaj prostovoljcem, našim bivšim
učencem, ki nam radi
priskočijo na pomoč
tako v fazi priprave kot
na dan krosa.
Veseli smo, da pri organizaciji lahko združimo šolo in
številne posameznike ter društva. Na ta način lahko
prireditev živi že 19 let in za eno popoldne v Turjak
pripelje okrog 400 tekačev in približno polovico manj
gledalcev.
Letošnjo prireditev
smo vključili v akcijo
Športne unije Slovenije SLOVENIJA V
GIBANJU. Namen
akcije je zbirati ure
športne vadbe (treningi, tekmovanja)
po vsej Sloveniji in
na podlagi števila
zbranih ur prispevati
sredstva v dobrodelni namen. Več o
akciji si lahko preberete na spletni strani Športne unije Slovenije.
Veseli smo, da je tekmovanje potekalo tekoče in brez
poškodb. Tudi z rezultati naših učencev moramo biti
zadovoljni, saj so osvojili kar 1 0 medalj.
Javno se zahvaljujemo članom PGD Turjak, članom ŠD
Turjak (Primožu Petriču, Gorazdu Milavcu, Urošu Centi),
Dušanu Zelniku, Boštjanu Podlogarju in policistom PP
Ribnica za vso pomoč.
Vse rezultate in fotografije si lahko ogledate na šolski
spletni strani.
Vrstni red ekipnega štafetnega teka (učenka iz 1 . triletja,
učenec iz 1 . triletja, učenka iz 2. triletja, učenec iz 2.
triletja, učenka iz 3. triletja, učenec iz 3. triletja):
1 . mesto: OŠ DOBROVA
2. mesto: OŠ ŠKOFLJICA
3. mesto: OŠ PRIMOŽA TRUBARJA Velike Lašče
4. mesto: OŠ BREZOVICA
5. mesto: OŠ Toneta Šraja Aljoše NOVA VAS
Simona Bavdek, Bojan Novak
Sobota, 18. junij 2016
Trubarjeva domačija na Rašici
Trubarjeva domačija bo za obiskovalce odprta
med 1 8. in 23. uro.
Ob 19. uri
TRUBAR IN NJEGOV ČAS
Predavanje Andreja Perhaja v spominski sobi
Ob 20.30
spominska soba
IJEKARU
koncert priredb slovenskih ljudskih pesmi
v izvedbi Mateje Gorjup
Na ogled bodo razstave:
Mlinarji in žagarji
Temkova žaga
in
razstava 34. srečanja likovnih umetnikov
Trubarjevi kraji: 30 let Trubarjeve domačije
galerija Skedenj
(KUD Primož Trubar Velike Lašče).
Vstop prost!
Vabljeni!
Občina Velike Lašče
Kultura
Mladinski muzikal Društvo za spuščanje zmajev, ki smo
si ga lahko že dvakrat (premierno 5. 5. 201 6 in ponovno
13. 5. 201 6) ogledali v Levstikovem domu v Velikih
Laščah, je nekaj izjemnega. Zgodba o prijateljstvu,
spominih in o odraščanju, predstavljena skozi glasbo,
petje, ples in igro, je segla do srca vsem, ki so jo doživeli.
Privabila je nasmeh, iskrice v oči in na trenutke tudi
mravljince na koži vsem nam v dvorani. Mladim in
nekoliko manj mladim.
Blaž Podobnik, ki je napisal glasbo in scenarij, je s
svojimi idejami in z vodstvom predramil učenke in
učence Osnovne šole Primoža Trubarja, da so bili vsi
izvrstni v vsem. Ko si jih gledal in poslušal, si v njihovem
glasu in petju pa tudi v govorici telesa prepoznal, da
počnejo nekaj, kar jim je izjemno všeč, da uživajo v
vsem, kar počnejo. Tako zelo motivirani so lahko le tisti
posamezniki, za katerimi stoji nekdo, ki vanje verjame in
jim zaupa ter jim daje občutek zavedanja lastnih
sposobnosti in moči. In to je znal narediti Blaž. V njem
(Blažu) in v njegovem delu je toliko pedagoškega erosa,
da sem prepričana, da bo dober učitelj glasbe; da je
dober glasbenik, pa je že dokazal. Dobre stvari skoraj
vedno nastanejo v sodelovanju. Blažu so pomagali
uresničiti sanje Maja Toni, Sara Novak Beržan, Carlos
Pascual, Zala Podobnik, Gregor Grešak, Ana Porenta in
ne nazadnje tudi KUD Primož Trubar Velike Lašče s
predsednikom Matjažem Grudnom . Čestitam!
Tatjana Devjak,
podžupanja Občine Velike Lašče
V Velikih Laščah se je 5. maja, na
četrtkov večer, odvila premiera in krstna
uprizoritev novega otroško-mladinskega
muzikala Društvo za spuščanje zmajev.
Polna dvorana Levstikovega doma je bila
priča pravemu muzikalu, ki je občinstvo
nagovoril prek igre, glasbe in plesa. Tudi
ponovitev 13. maja je minila v znamenju
nabite dvorane in dobrih odzivov nad
pričakovanji.
Kot ustvarjalec predstave in vodja projekta
čestitam vsem igralcem in se zahvaljujem
vsem soustvarjalcem in sodelujočim za
njihov prispevek k predstavi.
Obenem muzikalci vabimo na naslednjo ponovitev,
ki bo v nedeljo, 5.
junija, ob 18:00 v
Levstikovem domu.
Zaradi izkušenj s prejšnjih predstav, ko je nekaj ljudi
moralo ostati pred vrati, vas vabimo k rezervaciji kart
prek e-naslova [email protected] ali telefona:
040 703 833, več informacij pa najdete na spletni strani
www.spuscanjezmajev.com.
Blaž Podobnik,
vodja projekta muzikala in avtor predstave,
foto: Gregor Grešak
Kultura
Na začetku sedemnajstega gledališkega festivala
Najdihojca je zmanjkalo elektrike. Voditeljici programa
Mojca Šilc in Nina Žužek sta bili pred polno dvorano,
nad katero se je strnila popolna tema, prisiljeni, da
festival odpovesta. Gledalci so v razočaranju sprva
obnemeli, potem pa glasno nasprotovali odpovedi,
dvorana je bila nabito polna, saj sta se na enem stolu
prerivala tudi po dva otroka. Ampak saj veste, da se to
rado zgodi na prvi april. Po bučnih vzklikih mladih
gledalcev iz Levstikove dvorane se je Najdihojca začela;
prvi so nastopili osnovnošolci iz Velikih Lašč.
“Take ekipe kot letos še nisem imela in mislim, da je ne
bo več. Enkratni so z vseh vidikov, imajo ideje, voljo, ni
jim bilo treba dati veliko navodil, glasovno so neverjetni.
Tako sem uživala, to zame sploh ni bila služba. Povedati
moram tudi, da nas ravnateljica vedno podpira pri
ustvarjanju in nam tudi omogoča pogoje, da nam le uspe
ustvarjati,” je svoje vtise strnila Marjetka Koprivec, ki je z
OŠ Velike Lašče pripravila predstavo Kraljevi smetanovi
kolački. Poleg tega so domačini nastopili še s predstavo
Zmešnjava v deželi pravljic pod vodstvom Branke Levstik.
Oder sta zavzeli tudi dve skupini iz vrtca Sončni žarek,
Martina Krašovec in Nataša Heybal sta pripravili igro Kdo
je napravil Vidku srajčico, druga skupina pa je pripravila
predstavo Dobro jutro, mali zvonček z mentoricama
Natašo Jezernik in Jasmino Movrin.
Na prvoaprilski petek se je na 17. festivalu otroških
gledaliških skupin v ves čas polni dvorani Levstikovega
doma v Velikih Laščah zvrstilo 1 0 predstav. Ogledali so si
jih otroci, učitelji in vzgojitelji OŠ Velike Lašče,
gostujoče skupine iz Ljubljane, Sodražice, Kočevja,
pridružili pa so se jim tudi nekateri starši. “Tu smo že
peto leto, odlično se nam zdi. Ne bi se vračali, če nam ne
bi bilo super. Predvsem taka izkušnja pozitivno vpliva na
otrokovo duševnost, na njegovo samopodobo, otroci radi
nastopajo in postanejo bolj samozavestni. Vse nove
izkušnje, gledališke ali lutkovne, so dobre za otroke,” je
povedala Špelca Hribar, ki je s sodelavko Majo Žagar iz
kočevske OŠ ob Rinži pripravila predstavo Roško išče
sledi. Iz Ljubljane sta se pripeljali dve skupini iz OŠ
Martina Krpana s predstavo Moj dežnik je lahko balon in
Dajmo, levči!, obe je zasnovala Mojca Pfeifer, ki skupine
rada pripelje v Velike Lašče, saj v Ljubljani dobijo malo
priložnosti za nastop na pravih odrih: “Bili smo v
Španskih borcih in Pionirskem domu, kar je za toliko
vloženega truda čisto premalo, zato izkoristimo tudi
druge odre, na katere nas povabijo. Včasih je še bolje
videti, da kulturna dejavnost živi tudi v majhnih krajih in
da vzpodbujate mlade nadebudne igralce.” OŠ dr. Ivan
Prijatelj Sodražica je naprej nastopila z igro njihove
mentorice Ane Porenta Skrivnostno seme (pripravili so jo
s POŠ Sveti Gregor), za tem pa s predstavo Počitnice
(Mojca Šilc z oddelkom OPB). Ana se na festival vrača
vsako leto, saj pozna dvorano in njeno opremo: “Vem
tudi, da je koncept festivala dober, ker gledalci ne plezajo
po dvorani, kričijo in norijo, ampak so lepo zaposleni na
gledališki, prijeten način. Z druge strani pa tisti, ki
nastopajo, vidijo, kaj je to prava gledališka dvorana.”
Letošnji program so dopolnile vzgojiteljice, ki so same
pripravile in odigrale pevsko pripovedno igro Papirnati
čolniček pod vodstvom Irene Hren.
Naštete skupine so povratnice in se na Najdihojco
vračajo vsako leto raje. Pridejo z navdušenjem in nestrpni
pred nastopom, odidejo z zadovoljstvom nad bučnim
aplavzom ter novimi nasveti, ki jih bodo upoštevali pri
predstavi v naslednjem letu. “Vsaka odrska izkušnja
otrokom pomaga. Sprva delaš z njimi na prirejenem
odru, ko pa doživijo občutek pravega odra in gledališča,
je to za njih ena velika izkušnja in pravi izziv,” je dejala
Mojca Pfeifer.
V štiriurnem programu, ki so ga spremljali otroci osnovne
šole, vrtca in nekateri njihovi starši, smo lahko videli
elemente lutkovnega in senčnega gledališča, ples ter glasbo.
“S predstavami so pokazali kreativnost v smislu
scenografije, kostumov, plesnih in glasbenih točk.
Pokazali so, da vse to sestavlja gledališče,” je dejala Lea
Cok, ki je kot študentka igre na AGRFT-ju in prostovoljka
pomagala pri festivalu. Z Živo Selan - prav tako študentko
igre - sta s svojimi mnenji in nasveti nudili mentoricam
pomoč za nadaljnje delo v svetu teatra.
“Festival se mi zdi enkratna stvar, ki se ne bi smela
opusiti. Spominjam se, kako smo pred leti vozili otroke v
Ljubljano na predstave, s čimer so večji stroški. Tu pa
imamo prednost, da je Levstikov dom blizu in s tem ni
stroškov, kar je za otroke in starše veliko bolje. Poleg tega
se mi zdijo predstave izredno kvalitetne, ne glede na
starost nastopajočih otrok,” je poudarila Marjetka
Koprivec. Festival je zasnovala Metka Starič iz Zavoda
Parnas, letos pa je prvič potekal le v okviru KUD-a
Primož Trubar Velike Lašče pod pokroviteljstvom Občine
Velike Lašče. Vodja in organizator Tine Starič je s
pomočjo osemnajstih prostovoljcev poskrbel, da je med
festivalom tako na odru kot v zaodrju vse delovalo.
Nastopajoči so, kot vsako leto, svoje želodčke po uspešno
odigrani predstavi na velikem odru napolnili s sladkimi
krofi. Mladi gledalci pa so se ves dan sladkali z njihovimi
predstavami.
Urša Zalar
Kultura
V soboto, 14. maja, je Trubarjeva
domačija na Rašici kot vsako leto
gostila likovno srečanje Trubarjevi
kraji, na katerem so se že
štiriintridesetič zaporedoma soočili
različni pogledi na likovno
umetnost.
Navdih za svoja dela, ki jih bodo
razstavili v galeriji Skedenj, so v
zibelki slovenske pisane besede
skupaj iskali akademski slikarji in
slikarke, kiparji in kiparke ter
ljubiteljski ustvarjalci: Mojca Borko,
Milena Braniselj, Janez Suhadolc,
Matjaž Fon, Silvo Kretič, Suzana
Komel, Drago Petrovič, Darinka
Grmek Štrukelj, Veljko Toman,
Dušan Zekovič, Erika Železnik,
Silva Ros, Miha Edi Juvanc, Cvetka
Jakovljevič, Lidija Vilar, Jože Stritar, Mojca Ahac, Pavle
Ščurk, Alenka Klemenčič, Igor Dolenc, Dragica Kern .
Dogodek je tudi tokrat potekal pod okriljem KUD-a
Primož Trubar Velike Lašče.
Po tradicionalni jutranji pogostitvi s pehtranovo potico, ki
jo je postregla Margareta Damjanić iz gostilne Pri Kuklju
iz Velikih Lašč pod kozolcem pri krčmi domačije, je
udeležence v nedavno obnovljeni galeriji nagovorila
predstavnica Občine Velike Lašče podžupanja dr. Tatjana
Devjak. V duhu letošnje teme Trideset let Trubarjeve
domačije smo se sprehodili po starem vaškem jedru
Trubarjeve rojstne Rašice. Njen pomen, stavbno
dediščino, gospodarski razvoj in socialni utrip skozi
zgodovino je v slikovite zgodbe zaokrožil Božo Zalar, ki
je poskrbel tudi za druženje z gostoljubnimi domačini.
Po vrnitvi smo si ogledali še zapuščino Trubarjeve
domačije: mlin, žago in spominsko sobo, kjer je mag.
Klemen Fele z nami delil svoj pogled na Trubarjevo
življenje in delo ter burni čas 1 6. stoletja, v katerem je
Trubar prvič s pisano besedo nagovoril svoje lube
Slovence. Srečanje smo zaključili s kosilom v gostilni Pri
Trojici v Malih Laščah.
Za brezhibno organizacijo je tudi letos kriv Matjaž
Gruden (KUD Primož Trubar Velike Lašče), pri vsebinski
koordinaciji pa sem namesto dolgoletne vodje srečanj
Helene Grebenc Gruden na pomoč priskočila Marjana
Dolšina Delač. Za dobro počutje gostov je skrbelo
prijazno osebje krčme, dogodek pa je finančno podprla
Občina Velike Lašče.
Besedilo: Marjana Dolšina Delač,
foto: Martin Gruden
V nedeljo, 1 0. aprila, se je v Levstikovem domu v Velikih
Laščah odvil (sedaj že tradicionalni) Folklorni večer. Tudi
letos smo ga organizirali člani Društva podeželske
mladine, obiskovalci pa so uživali še ob ogledu plesa
folklorne skupine podeželskih žena in konjerejskega
društva ter ob poslušanju Tamburaškega orkestra
Sodražica. Nasmejali so se lahko tudi komičnim vložkom
KUD-a Rob.
Folklorniki Društva podeželske mladine Velike Lašče smo se
predstavili s tremi spleti: »Štelnga« – poziv v vojsko, katerega
avtorica odrske postavitve je Marta Debeljak, Podoknico in
Nevesta, le jemlji slovo. Vodja skupine in tudi avtorica
ostalih dveh postavitev pa je Marjana Podlogar.
Plesalci se iskreno zahvaljujemo Občini Velike Lašče ter
vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi Folklornega
večera, ter vsem nastopajočim in voditelju Jožetu Stariču.
Tajnica DPM Velike Lašče Katja Levstek
Kultura
Na povabilo Društva za ohranjanje dediščine so se člani
Društva likovnikov Ljubljana 24. aprila 201 6 udeležili
slikarske delavnice ob prazniku pomladi na Gradežu. Kot
je povedala predstavnica društva Jana Strušnik, se je
sodelovanje začelo že leta 2008, ko so slučajno obiskali
našo sušilnico in se s takratnim predsednikom našega
društva Borisom Zoretom dogovorili za stalno pomladno
sodelovanje. Prireditev je bila letos zaradi negativne
odločbe Upravne enote Ljubljana sicer odpovedana,
glede na izredno mrzlo in delno deževno vreme pa smo
bili v društvu zadnje dni tako ali tako v veliki dilemi, ali
bi jo glede na vremensko napoved sploh organizirali.
Delavnice se
je udeležilo 17
ljubiteljskih slikarjev, ki jih je
med ustvarjanjem pošteno prezeblo.
Pod Zoretovim
kozolcem so
med mojim
sprehodom
zmrzovali Jana
Strušnik, Alica
Franc Rant ustvarja pod kozolcem.
Javšnik, Breda
Oberžan in Franc Rant. V sušilnico se je izpod
Zabukovčevega kozolca prišlo pogret kar nekaj članov.
Milan Šubic se je pošalil, da bo vse naslikano cik-cak, ker
imajo tako prezeble roke. Povedali so, da tako hladno ni
bilo še nikoli, in se obenem pošalili, če ni morda ob
takem mrzlem vetru nastal pointilizem. Moram priznati,
da sem na delavnici letos pogrešala njegovo ženo Jožico,
ki me je pred leti navdušila s slikanjem mandal, sedaj pa
se zaradi bolezni delavnice ni udeležila.
V sušilnici jih je članica našega društva Jana Feguš
pogrela s toplimi in močnimi napitki in posladkala s
pecivom, Andrej Jakob pa jim je v kotlu skuhal golaž.
Celo on, ki se je grel ob odprtem ognju, je potarnal, da
ima hudo prezeble prste.
Odprtje razstave
Vse umetnine so bile od 9. do 22. maja 2016 razstavljene
v Domu krajanov Turjak. Predsednik našega društva
Marko Šavli je na odprtju razstave pozdravil obiskovalce
in sodelujoče likovnike ter poudaril, da glede na letošnje
vreme občuduje njihovo vztrajnost in »trpežnost«. Ob
njegovi kitarski spremljavi so članice vokalne skupine
Suhe češplje zapele Zdravljico in nekaj pomladnih
pesmi. Predsednik Društva likovnikov Ljubljana, ki je lani
praznovalo že 45 let, Rajko Bogataj je v govoru poudaril,
da vsako leto radi sodelujejo, saj jih z našim društvom
povezuje ljubezen do naravne in kulturne dediščine.
Zdenka Zabukovec
KUD MARIJ KOGOJ Turjak
v sodelovanju z
JSKD RS OI Ljubljana - okolica
vabi na
23. medobčinsko
srečanje harmonikarjev
Slikarji na odprtju razstave
Nekateri so slikali po predlogi – fotografiji, drugi so si na
kraju samem izbrali zanimiv motiv iz naše vasi. Tako so
nastajale slike hiš ali njihovih detajlov, pomladno cvetje,
drevje … Ugotovila sem, da so z dolgoletnim ustvarjanjem
in tudi obiskovanjem tečajev tako izpopolnili svoje znanje
– talent jim je bil seveda podarjen ob rojstvu – da bi po
moji laični presoji marsikatero delo lahko nastalo tudi
»izpod akademsko izobraženega peresa«.
ki bo v Lovskem domu pri gradu Turjak
v petek, 24. junija 2016, ob 19.30.
Prireditev podpira tudi
Občina VELIKE LAŠČE.
Srečanje je namenjeno tudi spominu na
zmago Andreja Turjaškega nad Turki
in prazniku DNEVA DRŽAVNOSTI.
LEPO VABLJENI !
Kultura
VABIMO VAS
na koncert, ki ga izvaja
Duo Claripiano,
ki bo v nedeljo, 10. julija 2016, ob 18.uri
v cerkvi Marijinega vnebovzetja
na Veliki Slevici .
Na tokratnem koncertu z naslovom
“V ljudskem tonu”
nam bosta umetnika predstavila dela
evropskih skladateljev, ki jih zbližuje ljudski melos
(Manuela de Falla, Bele Bartoka, Edwarda Griega)
in štiri nova slovenska dela:
Katarina Pustinek Rakar - Venec treh dolin
(Koroške ljudske)
Helena Vidic - Kresna,
Rapsodija na belokranjske ljudske
Andrej Misson - Marija in Brodnik,
variacije na ljudsko temo “Marija z Ogrskega gre”
Andrej Makor - Histria et amor I,II,III
(Istrske ljudske)
V naše kraje se znova vrača Duo Claripiano, ki smo ga v
preteklosti v naših krajih že imeli priložnost slišati - tokrat
nam bosta pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist
Dušan Sodja predstavila del svojega letošnjega avtorskega
projekta z naslovom “Ljudska glasba v koncertni preobleki
za Duo Claripiano”.
Izvirna zamisel, ki se je rojevala več let, je v
ohranjanju ljudskih napevov Slovenije in zamejstva
ter zbliževanju dveh različnih glasbenih zvrsti vokalne in inštrumentalne glasbe. V obstoječi
slovenski literaturi za omenjeni sestav se pridiha
ljudskosti skoraj ne zazna. Duo Claripiano je opazil v
svojem neprekinjenem dvaindvajsetletnem delovanju
potrebo in manjko pridiha ljudskosti v slovenski
inštrumentalni glasbi, ki je v glasbi drugih evropskih
narodov zastopana in služi njihovi prepoznavnosti
ter priljubljenosti.
Duo Claripiano je v septembru 2015 nagovoril
slovenske skladateljice in skladatelje iz vrst vseh
generacij. Izbrani ustvarjalci se intenzivno ukvarjajo
z vokalno glasbo in proučujejo ljudsko izročilo, a
imajo hkrati afiniteto do inštrumentalne glasbe. V
delu je devet koncertnih komornih del v svobodni
glasbeni formi. Skladateljice in skladatelji so si
izbrali enega ali več ljudskih napevov iz različnih
slovenskih pokrajin in zamejstva, napeve z duhovno
vsebino ali ljubezensko tematiko.
Avtorski projekt se deloma navezuje na letošnjo 50.
obletnico oddaje prvega programa Radia Slovenija
”Slovenska zemlja v pesmi in besedi", ki jo vodi ga.
Simona Moličnik. Izšla bo skupna zgoščenka ter
notna zbirka vseh novih skladb.
Posamezne skladbe projekta Duo Claripiano od
aprila 201 6 krstno izvaja na koncertnih odrih širom
Slovenije (Slovenj Gradec, Jesenice, Festival
Studenec), junija 201 6 pa tri izmed njih predstavlja
na mednarodnem festivalu "Istanbul Woodwind
Festival" v Istanbulu.
Skupna predstavitev projekta v obliki koncerta bo v
organizaciji Glasbenega društva Legende, 11 . in 12.
oktobra 201 6 v Rdeči dvorani na ljubljanskem
Magistratu, kjer bodo izvedene vse skladbe v
izvedbi Dua Claripiano.
28. septembra 201 6 bo minilo 1 85 let od rojstva
slovenskega književnika in Retenčana Frana Levstika.
Obletnico bomo počastili s kulturnim večerom in
razstavo najrazličnejših (tudi zelo redkih) knjižnih izdaj
Levstikovega Martina Krpana iz zasebnih zbirk ter
likovnih upodobitev tega velikega literarnega junaka.
Če imate tudi vi v svoji knjižnici kakšen zanimiv
primerek izdaje Martina Krpana ali v svoji zbirki
zanimivo Krpanovo skulpturo ali sliko in bi z njo lahko
sodelovali na naši razstavi, vas lepo vabimo, da nas
pokličete ali nam pišete.
Dodatne informacije: 01 781 03 70,
[email protected].
Veseli bomo vašega sodelovanja!
Občina Velike Lašče
Kultura
Prva v sklopu likovnih razstav v galeriji
Skedenj je bila v letošnejm letu na prijeten
pomladni večer, in sicer v četrtek, 7. aprila.
Z deli s skupnim naslovom MOJIH 70 LET
se je predstavila ljubiteljska slikarka Pavla
Černigoj iz Sevnice.
Na prireditvi so ubrano zapele članice
vokalne skupine Triola ob kitarski spremljavi
Zorana Koširja.
Z izjemno interpretacijo je vse prisotne
ponesel v Trubarjev čas gospod Sinjo
Jezernik v vlogi Primoža Trubarja.
Nato je svoja dela predstavila avtorica
razstave gospa Pavla Černigoj. Gre za niz slik, od katerih
vsaka predstavlja 1 0 let v razvoju človeka, njegovo
duhovno energijsko
rast ter duševno dozorevnje. V slikah so z
barvnimi kombinacijami energijskih čaker
prikazani energetski
ciklusi v človeškem
življenju. Mali dodatki
v sliki predstavljajo
spomine na prehojeno
pot. Razstava se začne
in konča z dvema
miniaturama, ki predstavljata figuro otroka
kot začetek življenja in
je prisotna na vseh
slikah. Otroka namreč
vedno nosimo v sebi, za nami pa ostajajo spomini.
Sledili so pozdravi in čestitke prisotnih predstavnikov
organizacij in društev iz Sevnice, nekdanjih sošolcev
gospe Pavle in nazanje še velikolaškega župana Antona
Zakrajška, ki ji je ob tej priložnosti podaril knjigo o
Trubarju z naslovom Pogum besede. Avtorica razstave je
bila še posebej vesela lepega obiska prireditve in vseh, ki
so jo s svojo prisotnostjo in sodelovanjem prijetno
presenetili. Ob koncu prireditve je sledilo druženje ob
sevniških dobrotah.
Prav gotovo bo prireditev na Trubarjevi domačiji v
življenju gospe Pavle Černigoj pustila dodatne lepe
spomine, ki jih bo morda upodobila tudi na kateri od
svojih slik.
Lidija Čop
V petek, 6. maja, ob 19. uri je bila v galeriji Skedenj
odprta likovna razstava PODOBE MISLI, ki so jo pod
mentorstvom akademske slikarke Ane Meke pripravile
udeleženke likovnih delavnic UTŽO Velike Lašče: Maja
Centa, Zorka Grobelšek, Dragica Kern, Marija Ovca,
Nevenka Peterlin, Darinka Grmek Štrukelj in Lidija Vilar.
Obiskovalce je najprej nagovorila Danica Cvetko,
koordinatorka UTŽO Velike Lašče, nato je razstavo
predstavila mentorica skupine Ana Meke, ki je tudi
poskrbela za izbor del in izvirno postavitev. Galerija je
zažarela v spomladanskih barvah, z njimi pa se je lepo
prepletla poezija, ki so jo izbrale in prebrale mentorica in
članici Literarne skupine – Ana Porenta, Maja Centa in
Darinka Grmek Štrukelj.
Prijetna otvoritev se je nadaljevala v sproščenem vzdušju
ob sladicah, ki so jih pripravile same likovnice.
Če pohitite, si lahko razstavo še ogledate. Na ogled bo do
nedelje, 5. junija 2016, in sicer v odpiralnem času
Trubarjeve domačije.
Vabljeni!
Odprtje razstave je podprla Občina Velike Lašče.
Besedilo in foto: Barbara Pečnik
KUD Primož Trubar Velike Lašče – UTŽO Velike Lašče
Vseživljenjsko učenje
Eden izmed glavnih ciljev študijskega krožka Naš kraj
včeraj, danes, jutri je, da velikolaške kraje ne
spoznavamo samo iz knjig na predavanjih, ampak da
gremo tudi na teren. Tudi letos nadaljujemo s prakso
izletov, ki so rezultat dela vseh članov.
V ponedeljek, 1 8. aprila,
na krasen sončen dan, smo
šli spoznavat delček
suhega podolja med
Malimi in Velikimi Laščami
in kraj Male Lašče. Vlogo
vodičke je sprejela Ana
Debeljak iz Malih Lašč, ki
nas je peljala v cerkev Sv.
Trojice, seznanila nas je z
glavnimi
značilnostmi
kraškega suhega podolja,
nam pokazala očem skrit
Šumnik in nas popeljala po
starem jedru Malih Lašč.
Cerkev Sv. Trojice
Za grmovjem se
skriva Šumnik
Vas Male Lašče
Notranjost
Šumnika
Čeprav je kar nekaj članov doma v Malih Laščah ali pa v
bližini, smo izvedeli marsikatero zanimivost. Imeli pa smo
tudi čast, da smo si ogledali Anin in možev pravi muzej
starodobnikov.
Besedilo in foto: Barbara Pečnik
Literarna skupina UTŽO Velike Lašče
Literarna skupina živahno deluje in tokrat z vami delimo poetična razmišljanja o različnih dobah, plasteh in izzivih
življenja. Želimo vam prijetno branje. Če vas zanima naše delovanje, se nam lahko pridružite na končnem
ustvarjalnem izletu 9. junija 201 6 (ob 17.30), če bo lepo vreme – info na [email protected].
ŽIVLJENJE
Otrok v maminem naročju zajoče,
dviguje ročice, pestovati se hoče.
Mali neznalček očetu pomaga,
lepo je v igri, pri delu omaga.
Na modrem nebu sončni žarki.
Učenjak drgne šolske klopi,
pomaga sošolcem, ga vse veseli.
Zaljubljeni fantič deklico zalo objema,
melodija srca zapoje obema.
Na modrem nebu sončni žarki.
Mladi par skupno zaživi,
jima sreče nič ne skali.
Otrok v maminem naročju zajoče,
dviguje ročice, pestovati se hoče.
Na modrem nebu sončni žarki.
Ana Pia Debeljak
Če bil nekoč je krona stvarstva,
Le kaj od njega je ostalo?
Od krone zlate bore malo;
Vedno bolj nesrečen blodi.
Edino bog lahko presodi,
Kako naj reši ga barbarstva.
Darinka Grmek Štrukelj
Zora v gnezdu.
Jutro v puhku.
Dan v petju.
Jesen v odletu.
V zimi tihota.
Zora v rosi.
Jutro v popku.
Dan v vsecvetu.
Jesen v žarenju.
V zimi ledene sanje.
Zora v sanjah.
Jutro v iskrah.
Dan v tebi.
Jesen v meni.
V zimi - vsi.
Nada Petrovič Mager
Društva
Na odru Kulturnega doma Dolsko se je v četrtek, 21 .
aprila 201 6, predstavilo sedem folklornih skupin, ki
delujejo na območju Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti Območne izpostave Ljubljana okolica. Na
prireditvi z naslovom Hitro zasuč' se okol' smo se
predstavili tudi velikolaški folklorniki. Prireditev je
strokovno spremljal priznani slovenski folklornik Mirko
Ramovš.
Poleg velikolaške folklorne skupine so se predstavili
plesalci Folklorne skupine Društva podeželske mladine
Velike Lašče, Folklorna skupina Dolsko, Folklorna
skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, Folklorna
skupina Rožmarin in Mladinska folklorna skupina
Rožmarin iz Vnanjih Goric ter Folklorna skupina Klas
iz Horjula.
Dragica Heric
Foto: Petra Leščanec
V organizaciji
Zveze kmetic
Slovenije in
Društva podeželskih žena
in deklet Bela
Cerkev je v
Beli Cerkvi in
v Šmarjeških
Toplicah letos
aprila potekalo šesto državno ocenjevanje in razstava kruha. Na
ocenjevanje je bilo prinešenih 154 kruhov. S svojimi
kruhi so na ocenjevanju in razstavi sodelovale tudi
članice Društva podeželskih žena Velike Lašče in zanje
prejele odlične ocene.
Zlato priznanje z največ točkami od vseh prispelih
kruhov je prejela Mirjana Arko za pšenični beli kruh.
Srebrno priznanje so prejele Tončka Purkart (na
fotografiji) za pšenični beli kruh, Draga Ponikvar za
pšenični beli kruh, Zdenka Škrabec za kruh z bučnimi
semeni in bučnim oljem in Jožefa Škrabec za kruh s
čemažem in bučnim oljem. Bronasto priznanje pa sta
prejeli Štefka Cimperman za krompirjev kruh in Marija
Cimperman za pisani kruh iz bele in ajdove moke.
Dragica Heric
V soboto, 23. aprila, smo se člani Društva podeželske
mladine odpravili na strokovno ekskurzijo v Kobarid.
Odhod iz Velikih Lašč je bil zgodaj zjutraj, saj smo imeli
pred seboj kar dolgo pot. Najprej smo si ogledali Muzej
sirarstva mlekarne Planika v Kobaridu. Seznanili smo se z
načinom izdelovanja sira in mlečnih izdelkov v mlekarni
ter njihovo zgodovino. Po ogledu muzeja smo imeli
degustacijo mlečnih izdelkov. Sledil je ogled muzeja 1 .
svetovne vojne v Kobaridu, kjer smo se vrnili v čas soške
fronte ter spoznavali razmere in poteke bitk. Po kosilu
smo si v vasi Sužid ogledali živinorejsko kmetijo Breška,
kjer se ukvarjajo z rejo krav dojilj pasme limuzin. Živino
vsako poletje pasejo v planinah, prezimujejo pa jo v
dolini, kjer so v ta namen sami postavili nov lesen hlev.
V načrtu imajo še gradnjo lesenega hleva za svinje.
Na poti proti domu smo si v Vipavski dolini ogledali še
vinsko klet Krapež ter imeli degustacijo njihovih vin.
Polni novih spoznanj, vtisov in doživetij smo se vrnili
domov v zgodnjih večernih urah. Ob tej priložnosti se
člani DPM zahvaljujemo Jakobu Indiharju za
organizacijo ekskurzije.
Tajnica DPM Velike Lašče Katja Levstek
Marca letos je v dvorani Družbenega doma v
Grosuplju potekala 1 . državna razstava in
ocenjevanje šunke v testu, ki jo pri nas poznamo kot
klasično velikonočno jed, brez katere ni pravih
paznikov. Gospodinje jo pripravljajo na več načinov
iz različnih vrst moke in dodatkov, tudi na območju
Velikih Lašč.
Na prvem državnem ocenjevanju šunke v testu je
sodelovalo 25 udeležencev, in sicer 24 tekmovalk pa
tudi en tekmovalec. Iz Društva podeželskih žena
Velike Lašče so na ocenjevanju s svojo šunko v testu
sodelovale Jožefa Škrabec, Tončka Purkart in
Zdenka Škrabec. Vse tri so za svojo šunko v testu
dobile zlata priznanja.
Dragica Heric
Društva
Narava tudi letos ni bila tako radodarna s snegom, kot bi
si marsikdo želel. Takšne želje smo imeli tudi gasilci, saj
nas je 30. januarja na Soriški planini čakalo 11 . regijsko
tekmovanje gasilske mladine v smučanju. Že sredi
januarja so organizatorji videli, da snega ne bo dovolj,
zato so smučanje prestavili na 5. marec. Takrat je bilo
snega malo več, zato so tekmovanje uspešno izpeljali. Iz
Gasilske zveze Velike Lašče je tekmovalo 23 gasilcev,
imeli pa so tudi kar nekaj navijačev, ki so ta dan
rekreativno smučali. Tekmovalci so se dobro odrezali v
vseh kategorijah. Kljub temu da je bila konkurenca zelo
močna, se je kar nekaj tekmovalcev iz naše zveze
uvrstilo med prvih deset tekmovalcev. Mladinka Klara
Gruden je v svoji kategoriji dosegla drugo mesto, kar je
bila najboljša uvrstitev za našo zvezo. V kategoriji
pionirji/pionirke je GZ Velike Lašče dosegla osmo
mesto, v kategoriji mladinci/mladinke šesto in v
kategoriji pripravniki/pripravnice drugo mesto. Vsem, ki
so se podili po belih strminah in tekmovali, iskrene
čestitke za dosežene uspehe!
En teden pred smučarskim tekmovanjem, 27. februarja,
se je gasilska mladina pomerila v občinskem kvizu.
Tokrat smo ga organizirali domači gasilci v prostorih
osnovne šole Velike Lašče, pridružili sta se nam še
sosednji zvezi – GZ Ig in GZ Škofljica. Na tekmovanju
so se pomerila skoraj vsa društva iz naše zveze. Iz vsake
kategorije sta se prvi dve ekipi uvrstili na regijski kviz
1 2. marca. Tudi tega smo organizirali v Velikih Laščah,
udeležili pa so se ga gasilci iz devetih zvez, združenih v
regijo Ljubljana I. Mladih gasilcev, ki so na tekmovanju
kazali svoje znanje in praktične spretnosti, je bilo
ogromno. Tekmovalo je 23 pionirskih, 21 mladinskih in
1 4 pripravniških ekip. Glede na njihove odzive in
odzive mentorjev pa so se v Velikih Laščah počutili več
kot odlično. Pionirji PGD Dvorska vas-Mala Slevica so
dosegli četrto mesto, pionirji PGD Veliki Osolnik pa
trinajsto. Mladinci PGD Karlovica so bili deseti,
mladinci PGD Turjak pa trinajsti. Pripravniki PGD
Karlovica so bili četrti, pripravniki PGD Dvorska vasMala Slevica pa enajsti. Kar dve ekipi sta za las zgrešili
uvrstitev na državni kviz, a v Gasilski zvezi smo z
rezultati zadovoljni.
Prvo soboto v maju, 7. maja, so otroci tekmovali v gasilski
orientaciji. Tudi to smo letos organizirali v naši zvezi, in
sicer na Turjaku. Gasilska mladina je v trojkah z
zemljevidom v roki iskala kontrolne točke, na katerih so
jih čakale naloge. Prvi dve ekipi iz vsake kategorije se
bosta 28. maja udeležili regijskega orientacijskega teka.
Pri pionirkah sta to PGD Velike Lašče in PGD Dvorska
vas-Mala Slevica, pri pionirjih dve ekipi iz Velikih Lašč,
pri mladinkah PGD Karlovica in PGD Velike Lašče, pri
mladincih PGD Veliki Osolnik in PGD Velike Lašče, pri
pripravnicah PGD Velike Lašče in PGD Rob, pri
pripravnikih pa PGD Dvorska vas-Mala Slevica in PGD
Dolnje Retje.
Vsem tekmovalcem in mentorjem
za dosežene uspehe čestitamo!
Menim, da se nam za prihodnost gasilstva v GZ Velike
Lašče ni treba bati. Mladino vodijo predani mentorji,
vsako leto pa se priključi več otrok. Kar tako naprej! Na
tem mestu bi se rada zahvalila še predsedniku
Mladinske komisije GZ Velike Lašče Mateju Grudnu.
Obvešča nas o tekmovanjih, o rokih, marsikatero stvar
naredi namesto nas, močno je vpleten v organizacijo
tekmovanj; predvsem pa nam pomaga in svetuje. Hvala!
Mojca Šilc,
foto: Mojca Šilc in Klemen Zibelnik
Društva
V nedeljo, 8. maja, je bila v
Škocjanu pri Turjaku Florjanova
maša – maša, darovana za
gasilce. Udeležila so se je vsa
društva iz Gasilske zveze
Velike Lašče.
Gasilci smo se zbrali v
urejenem sprevodu in tako
odšli do cerkve k maši. Po maši
je gospod župnik blagoslovil še
gasilska vozila in vse prisotne
gasilce.
Nato smo se odpeljali do
gasilnega doma na Turjaku,
kjer sta nam poveljnik in
predsednik zveze podelila
priznanja za opravljen
nadaljevalni tečaj za gasilca.
Tečaj je potekal v lanskem
letu, z njim pa so
udeleženci pridobili čin
gasilec. Čestitke!
Zapisala in fotografirala:
Mojca Šilc, PGD
Dvorska vas-Mala Slevica
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče so v
aprilu izvedle dve delavnici. Obe delavnici sta bili v stari
kmečki sobi pri Škrabčevih v Robu. Na prvi delavnici so
članice pod vodstvom Zdenke Škrabec pripravljale
različne jedi iz čemaža. Iz čemaža,
ki so ga nabrale v svoji okolici, so
pripravile različne namaze, kot je
čemažev namaz z lešniki, z orehi in
s skuto. Spekle so tudi kruh s
čemažem in kruh s čemažem ter
slanino, ki so ga skupaj z namazi
tudi poizkusile. Zdenka Škrabec jim
je predstavila tudi, kako je mogoče
nabran čemaž, tako liste kot tudi
cvetove, shraniti v kisu.
V delavnici peke
pletenic
pod
vodstvom Milke
Debeljak je svoje znanje nadgradilo
osem
članic, ki so iz
enakih sestavin
spekle
osem
različnih pletenic. Od priprave
sestavin, izdelave in peke pletenic je minilo šest
ur, a delo je bilo poplačano, ko
so iz peči vzele vseh osem
pletenic, ki so bile lepe na
pogled in še zelo okusne. Ob
drugih dobrotah, ki jih je
pripravila gostiteljica Zdenka
Škrabec, se je delavnica končala
v prijetnem druženju z obilo
dobre volje.
Dragica Heric
Društva
Kazalo je že, da nam bo vreme ponovno
zagodlo, a očitno je šlo le za krajši žegenj
z neba. Po močnem, a kratkem deževju
smo namreč začeli tradicionalni
blagoslov traktorjev pri Sv. Gregorju v
občini Ribnica. Osmega maja okoli 1 4.
ure so lahko obiskovalci v daljavi slišali
ropot starodobnikov, traktorjev in
unimogov. Nismo pričakovali takšnega
števila; saj veste, čas prve košnje, dela v
gozdu in na travnikih nam je dal misliti,
da ljudi ne bo. Ampak vrste v prihodu kar
ni bilo konec. Več kot 1 40 lastnikov svojih
konjičkov si je vzelo čas in prišlo
blagoslovit svoje stroje za dobro in varno
delo, ki je pred njimi. To je poplačalo ves
trud članov Strojnega krožka Urban, ki so
tokrat obeležili še 20. obletnico delovanja
strojnega krožka. Ob tej priložnosti so
nas obiskali tajnik Zveze strojnih krožkov
Slovenije Marjan Dolenšek, predsednik
Društva unimogarjev Jure Prevc ter
ribniški svetnik Janez Tanko, ki je vsem
prisotnim namenil tudi nekaj besed. Novi
predsednik Milan Kaplan se je zahvalil za
častno sodelovanje in predanost v vseh
letih prvemu predsedniku Jožetu Maroltu,
ki po novem svoje znanje in izkušnje
nadgrajuje kot predsednik Zveze strojnih
krožkov Slovenije. Po kratki uvodni besedi
in predstavitvi delovanja krožka je sledila
božja beseda.
Tokratni blagoslov je opravil gospod župnik Aleš Pečavar
iz župnije Dolenja vas. K sodelovanju ga je povabil že
znani župnik od Sv. Gregorja Andrej Mulej, marljiv član
krožka in pobudnik ideje blagoslova.
V soboto. 9. aprila, na »dan zemlje«, smo na priporočilo
naše občine izvedli urejevalno akcijo. Kljub slabemu
vremenu se je akcije udeležilo več članov našega kluba.
Da smo lahko uredili dostopno pot k bajerju, smo
vključili tudi pomoč traktorja in motorne žage. Očistili
smo pretirano zaraščenost, odpravili blaten dostop;
gramoz je daroval Murnov Sašo, traktorske usluge je
izvršil naš član Kristijan Fras, z motorno žago pa je (z
varstvenim izpitom za žago) rokoval Jože Obrstar, ostali
pa so uporabili pridne roke in dobro voljo. Iz vejevja smo
pripravili tudi drva za kurjavo v drvarnici ob našem
ognjišču. Lično smo uredili klubsko kopo za les in
pospravili odpadke ob celotnem območju bajerja.
Akcije so se udeležili Andrej Kastigar, Luka Usenik
(prevoz gradbenega materiala na Ločico), Sandi Majetič
in Marko Majetič, Kristijan Fras in Domen Fras, Matic
Štrukelj, Jože Osterman, Božo Kovačič, Blaž Koritnik in
Veselilo nas je, da se je
blagoslova udeležilo ogromno
mladih, saj vemo, da na
mladih svet in kmetijstvo stoji.
Zahvaljujemo
se
prav
vsakemu za pomoč in dobro
voljo, le tako je blagoslov tudi
uspel.
POZIV:
Vse, ki vas veseli delo na
kmetiji in ste pripravljeni
pomagati, ko kmetijo doleti
bolezen ali druge neprilike, vabimo k sodelovanju, saj v
takšnih trenutkih dodaten par rok pride prav. Javijo naj se
tudi tisti, ki potrebujejo pomoč. Vsi zainteresirani pišite na
e-pošto: [email protected].
Maruša Kaplan, foto: Stanko Oblak in Zdenko Samsa
Del najaktivnejših
Jakob Koritnik. Za spodbudo nas je proti koncu obiskal
tudi Edo Goršič.
Tistim, ki so se ustrašili dežja, sporočamo, da ni deževalo.
Pozdrav z delovne akcije vsem Božo
Društva
Lov in lovstvo sta imela v preteklosti
različne vloge in pomen. Našim
prednikom je lov omogočal
preživetje, dajal jim je hrano pa tudi
pripomočke za izdelavo orodja,
orožja in oblačil. Prav tako so divje
živali udomačili, da so jim bile v
pomoč in razvedrilo. V fevdalni dobi
je bil lov pogosto priložnost za
zabavo gospode, tlačanom pa je
pomenil krivolov preživetje in
velikokrat edino meso, ki so ga imeli
na mizi. V 19. in 20. stoletju je bil lov
tudi športna in razvedrilna dejavnost,
pa tudi gospodarska. V zadnjih
desetletjih pa lov postaja vse bolj v
vlogi trajnostne rabe obnovljivih
naravnih virov.
Slovenski lovci so se že v 19. stoletju združevali v
Slovenskem lovskem klubu, leta 1909 pa so se
preimenovali v Slovensko lovsko društvo, kot se
imenuje še danes. Že 191 0. leta pa so začeli izdajati
svoje glasilo Lovec (ki izhaja še danes) in organizirati
predavanja in izobraževanja za svoje člane.
Slovenskega lovca, ki je opravil zaprisego, zavezuje
Etični kodeks slovenskih lovcev. To je dokument, s
katerim so usklajeni vsi zakoni in podzakoni ter vsi akti v
lovskih organizacijah. V Etičnem kodeksu so zapisana
pravila obnašanja lovca v odnosu do divjadi, narave,
sotovarišev in drugih uporabnikov prostora. Lovec naj bo
vedno in povsod častna oseba z odgovornim ravnanjem
do narave, divjadi in družbenega okolja. S svojim
vedenjem in ravnanjem si mora prizadevati za svoj ugled
in ugled lovske organizacije.
Vsega tega se zaveda tudi Maja Marinčič, ki je članica
LD Turjak in je po letu pripravništva letos opravila
izobraževanje in tudi izpit za lovko. V nekajmesečnem
zahtevnem izobraževanju se je poučila o marsičem,
česar še ni vedela, saj je kar nekaj znanja pridobila že v
družini, kjer sva oba starša člana zelene bratovščine.
Že kot majhna deklica je pogosto spremljala svojega
očeta v gozd in v svojem malem nahrbtniku nesla
zajetno kepo soli za polnjenje solnic v pomladanskem
času. Divje živali je lahko opazovala kar skozi okno
svoje sobe, saj stoji hiša prav na robu gozda. Želja, da
postane lovka, pa je kar nekaj časa zorela, in ko je prišel
primeren čas, jo je uresničila.
Izobraževanje in izpit je opravila z odliko; bila je
najboljša v svoji generaciji v Zvezi lovskih družin
Ljubljana, za kar je prejela tudi priznanje in nagrado na
slavnostni podelitvi na gradu Jablje. S tem jo je doletela
tudi čast, da je prebrala Zaprisego slovenskega lovca, ki
se glasi:
»Spoštovani lovski tovariši,
pred vami ter pred našo skupno in edino Naravo
prisegam, da sprejemam načela in določbe Etičnega
kodeksa slovenskih lovcev, po katerih se bom ravnal v
svojem življenju in dokler bom imel čast biti lovec.
Pri posegih v naravo bom uresničeval načelo trajnostne
rabe. Lovil bom zakonito, po strokovnih smernicah in
lovsko pravično ter v skladu z notranjo etično kontrolo.
Spoštoval bom odločitve lovske organizacije in si prizadeval za ugled lovstva
ter za lovsko tovarištvo. Ohranjal in
širil bom lovsko kulturo ter utrjeval
narodno in naravovarstveno zavest.«
Ker je Maja zelo odgovorna mlada
ženska, verjamem, da spoštovanje
Etičnega kodeksa sploh ne bo
vprašanje, saj se je že doslej zavzemala
za vse našteto. Na občnem zboru LD
Turjak pa je tudi že prevzela
odgovorno funkcijo tajnika lovske
družine.
LD Turjak šteje 35 članov, od tega smo
štiri lovke.
Lovka? Zakaj pa ne!
Cirila Marinčič
Društva
Mnogi ustavljajo našo predsednico na cesti in jo
sprašujejo, kaj se dogaja z upokojenci, da ni nič
napisanega v Trobli. Saj veste kaj. Vse piše na
upokojenskem letnem seznamu aktivnosti, ki so ga člani
prejeli po naših poverjenikih na začetku leta. No, nekaj
dogodkov smo še dodali. Ampak veseli nas, da težko
čakate izid vsake številke Troble in da jo prečitate od prve
do zadnje strani.
Drugače pa že sami veste, da preveliko oznanjanje
aktivnosti velikokrat pri ljudeh pohlep in zavist rodi, in
temu bi se radi izognili. Da pa bo vseobči radovednosti
vseeno zadoščeno, smo se odločili, da bomo naredili kar
prvi četrtletni pregled dogodkov našega društva.
V popraznične januarske dneve smo vnesli najprej nekaj
kulture. Podali smo se v Špas teater v Mengeš in si
ogledali muzikal Mamma mia. Predstava, ki je že nekaj
časa poslušalstvo in gledalstvo razveseljevala po odrih
drugih držav, je z našimi izvajalci že takoj na začetku
uprizarjanj požela precej pohval. Ne vem, koliko
ponovitev je že bilo, so pa predstave še vedno vnaprej
razprodane. Lahkoten žanr nam je vnesel precej
optimizma in veselja v razvlečeni januar.
Ker naj bi vsak mesec posvetili zdravju eno predavanje,
smo načrtovali aktualno temo o uslugah v zdravstvu in
zobozdravstvu. Pa je vsesplošna viroza preprečila obisk
predavatelja, in bomo morali probleme take vrste še
naprej reševati vsak zase in po svoje. Smo se pa takoj v
februarju zbrali na Alzheimer caffeju in sledilo je še
predavanje o inkontinenci, tako da so bili načrti
zdravstvenega programa izpolnjeni. Vsako leto je v
februarju tudi letni občni zbor DU-ja naše občine. Še
vedno je to top dogodek z zelo veliko udeležbo. Člani so
se nekako navadili, da je to poleg uradnih poročil o
delovanju društva za nazaj in načrtov za naprej družaben
dogodek, ki ga velja v taki obliki ohranjati in nadaljevati.
Še večjo sprostitev pa je predstavljal izlet v Zdravilišče
Laško, saj (ne drago) kopanje in plavanje za nekatere
predstavlja pravi balzam za telo in denarnico.
V času, ko so člani uživali v trenutni ponudbi raznih
aktivnosti, se je del UO trudil z organizacijo prihajajočih
naslednjih aktivnosti in dogodkov. Pisali smo tudi razna
poročila, se ukvarjali z novimi predpisi FURS-a in se
trudili za sredstva … skratka na začetku leta je veliko
nujnih administrativnih del. Prišteti pa je treba tudi
mesečne obiske (skupaj s poverjeniki) naših onemoglih
članov (ob njihovih jubilejih) v domovih za ostarele ali
na domu.
… in že smo čakali na osmi marec, dan žensk. V mešani
družbi je bilo in je vedno prijetno, še posebno, če je
kosilo dobro in muzika »živa«. V marcu smo poslušali
tudi predavanje s področja zdravstva na temo, kako
oskrbovati rane, in se kulturno izobrazili v Tržiču. Kar
malo smo bili presenečeni nad tem, kako znajo Tržičani
tržiti svoje znamenitosti. Lahko bi se kaj naučili od njih.
Zelo lep in prijeten kulturni dogodek je bil tudi v začetku
aprila, ko smo si v živo ogledali direkten prenos baleta
Don Kihot iz Bolšoj teatra iz Moskve v Cineplexxu v
Kranju. Ljubitelji te zvrsti so bili navdušeni nad klasično
postavitvijo, bogatimi kostumi, vrhunskimi umetniki
bolšojske baletne akademije in odlično izvedbo.
Tudi plavali
smo v aprilu,
in to v slani
vodi.
Obiskali smo
Krkino zdravilišče Talaso
Strunjan in
uživali na naši
sončni obali.
Manj sreče z
vremenom je
obetal obisk
Ljubljanskega
gradu pred prvomajskimi prazniki. Zadnji trenutek je bila
tudi spremenjena lokacija maše. Tako da obred ni bil v
cerkvi sv. Jakoba, kot so nam prvotno najavili, ampak
vseeno na gradu. Peš smo se odpraviti na grad, vse
skupaj vzeli za romanje in preživeli kar lepo popoldne.
Kje smo bili v maju, kako smo sodelovali pri občinskem
prazniku in kaj smo doživeli na skupnem letovanju, pa
napišemo v naslednjo Troblo.
Tekst: Helena Grebenc Gruden,
foto: Martin Gruden iz DU Velike Lašče
Društva
Polni novih vtisov in zadovoljni nad našim sprejemom in
družabnostjo so naslednji dan z avtobusom, kamionom
in terenskimi vozili odpotovali nazaj v Ljubljano.
Po predhodnem dogovoru z
OZVVS Velike Lašče nas je 24.
marca obiskala skupina vodstvenih
častnikov in podčastnikov 1 0.
pehotnega polka 1. brigade SV pod
vodstvom podpolkovnika Franca
Lukšiča. Izvajali so naloge iz
svojega letnega programa.
Sprejela in pozdravila sta jih
predsednik OZVVS F. Dušan Hočevar in član predsedstva Tone Bobek.
Po poslušanju orientacije, povzetka
iz zgodovine kraja in dogodkov
izpred 25 let smo si izmenjali simbolična darila. Del promocijskega
materiala je prispevala Občina
Velike Lašče.
Pod
vodstvom
Sreča Knafelca so po 1 0.
uri
izvedli
pohod po veteranski poti
OZVVS Velike Lašče, po
Mačkovcu.
Po prihodu nazaj so imeli malico, odličen golaž, ki so ga
pripravili v gostišču Škrabec iz Roba. Predstavili in
razkazali smo jim dom veteranov in zbirke orožja iz
stalne razstave SV. Začelo se je prijateljsko druženje.
Pridružili so se nam tudi nekateri člani OZVVS Velike
Lašče in vaščani Krvave Peči. Na balinišču je postalo
živahno, pomešali so se domačini, veterani in pripadniki
1 0. pehotnega polka. Seveda so bile najbolj zanimive tri
brhke poveljnice 1 0. pehotnega polka.
Pred domom veteranov so postavili velik šotor, v katerem
je del udeležencev prespal, ostali pa so prenočili na
pogradih in v učilnici doma veteranov.
Zgodovina polka sega v leto 1996, ko je bil ustanovljen
1 0. bataljon za mednarodno sodelovanje (1 0. BMS).
Natančneje se je to zgodilo 27. maja, ko je bila podpisana
odredba o imenovanju skupine častnikov, ki so začeli
oblikovati novo enoto. Tako je 27. maj tudi uradno dan
enote. Prvotno je bil bataljon stacioniran v Vojašnici
Logatec. Bataljon je bil že od začetka sestavljen izključno
iz profesionalnih vojakov. Njegov osnovni namen je bilo
sodelovanje v mednarodnih operacijah za podporo miru
kakor tudi sodelovanje na različnih mednarodnih vajah
doma in v tujini. V septembru 2000 se je 1 0. BMS preselil
v Vojašnico Franc Rozman Stane (FRS) v Ljubljani.
Bataljon se je preimenoval v 1 0. motorizirani bataljon (1 0.
MOTB) v aprilu leta 2001. Bataljon istega leta dobi v
operativno uporabo LKOV Valuk. Leta 2007 kot prva enota
bataljonske ravni sodeluje na MOM. V letu 2013 se
transformira iz motorizirane v pehotno enoto. Tako
nastane današnji 1 0. pehotni polk (1 0. PEHP).
Veseli smo bili njihovega obiska, saj še vedno čutimo
pripadnost in gojimo simpatije do slovenske vojske. Brez
sodelovanja s slovensko vojsko naše območno združenje
veteranov ne bi imelo pravega smisla, niti pomena.
Pravzaprav je bila Teritorialna obramba, v kateri smo
služili med vojno, mati današnje slovenske vojske, kar
pripadniki SV radi potrdijo.
F. Dušan Hočevar,
predsednik OZVVS Velike Lašče
V okviru programov ob 25.
obletnici vojne za Slovenijo
smo pred Domom veteranov v Krvavi Peči posadili
okrasno srebrno smreko, ki
nas bo spominjala na dogodke iz osamosvojitvene
vojne.
Dogodek je bil po krajši
svečanosti
izveden po
delovni akciji naših članov v
soboto, 7. maja 2016. Okrasna smreka je dobila ime
Zmaga, kot zmaga nad
enotami JLA, ki so hotele
leta 1991 pokoriti slovenski narod.
Drevo je zaščiteno z varovalno ograjo, predvidena pa je
tudi postavitev spominske plošče s sporočilom o
namenu posaditve.
F. Dušan Hočevar,
OZVVS Velike Lašče
Društva
V četrtek, 25. februarja, je svoje delo v preteklem letu
pregledalo Društvo Zarja spominov Velike Lašče, katerega
člani so se zbrali v dvorani kulturnega doma na Turjaku.
Tokrat sta bili prisotni tudi članici Odbora za zaščito
pravic sorodnikov padlih, ustreljenih in interniranih na
partizanski strani s Karlovice.
Po ustaljenem programu so prisotni člani pod vodstvom
delovnega predsedstva obravnavali letno in finančno
poročilo, ki ju je predstavil predsednik društva Srečko
Knafelc, zatem pa še poročili nadzornega odbora in
disciplinske komisije. V svojem poročilu o delu je
predsednik posebej poudaril, da je bilo delovanje proti
postavitvi skupnega spomenika na Karlovici neuspešno in
da se bo nadaljevalo z vsemi pravnimi in upravnimi
postopki za razrešitev tega problema. S sredstvi, ki so nam
bila na razpolago, smo v letu 2015 obnovili spomenika v
Stopah in na Rašici in bomo to dejavnost nadaljevali tudi v
letu 2016.
Članstvo je brez bistvenih pripomb poročila potrdilo, nato
pa je predsednik predstavil še program dela za leto 201 6,
v katerem je predvsem izpostavil nadaljevanje osnovnega
poslanstva, to je skrb za obeležja NOB in izvedba
tradicionalne spominske slovesnosti v Smrečju ter
slovesnosti na dan reformacije oziroma pred dnevom
mrtvih na Turjaku, v Robu in v Velikih Laščah.
V letu 2015 je umrlo pet članov, prav toliko pa smo tudi
pridobili novih, tako da je bilo skupno število članov na
koncu leta 109.
Med aktivnosti, ki so stalne, pa smo uvrstili tudi akcijo
naročanja revije Svobodna beseda, s katero se ohranja stik
z dogajanjem znotraj celotne ZZB za vrednote NOB.
Dogovorjeno je bilo tudi, da se uresniči že sprejeti
dogovor o stalnem mesečnem srečevanju članstva v
društveni sobi v pritličju občinske zgradbe, kjer se bomo
pogovarjali o aktualnih zadevah, ki se tičejo tako občine
kot tudi stanja v državi in širše.
Tudi to druženje se je zaključilo z dobrim pasuljem, ki ga
je pripravila ekipa Janeza Lukančiča.
Za vse člane velja tole obvestilo o naslednjih srečanjih do
konca leta 2016:
- četrtek, 30. junija, ob 18. uri
- četrtek, 29. septembra, ob 18. uri
- četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri
- četrtek, 24. novembra, ob 18. uri
- četrtek, 22. decembra, ob 18. uri
Tekst in foto: Srečo Knafelc
Ob 75-letnici ustanovitve OF in na dan, ko je bilo v
Smrečju na pragu svobode pobito vodstvo OF iz
Ljubljane, se je ob spomeniku žrtvam odvila
tradicionalna spominska slovesnost. Prisostvovala ji je
delegacija predsedstva ljubljanske organizacije ZZB na
čelu s predsednikom Jankom Heberlom, ki je položila
venec pred spomenik, slovesnosti pa so se udeležili tudi
predsedniki ali predstavniki ZZB iz Ribnice, Škofljice,
Barja in Grosuplja. Povsem nenapovedano pa je
slovesnost obogatil tudi prihod nekdanjega predsednika
republike Milana Kučana!
Kot vsako leto je Slovenska vojska prispevala častno
stražo, svoje častno mesto pa so zavzeli tudi domači in
gostujoči praporščaki in s tem počastili spomin na umrle
svobodoljube.
Slavnostni govornik je bil letos predsednik Društva Zarja
spominov Velike Lašče, ki je v svojem govoru poleg
tragičnih žrtev brezumnega in nesmiselnega maščevanja
opozoril še na eno zgodbo, ki jo občani zagotovo
premalo poznajo, in sicer zgodbo o izdajstvu in poboju
partizanskega poveljstva Velikih Lašč s komandantom
Viktorjem Kraševcem na čelu v vasi Mački 7. maja leta
1 944. Domobranci in Nemci se niso znesli samo nad
partizani, ampak tudi nad nemočnimi begunkami z Iga.
O dogodku nemo priča spominska plošča v vasi Mački.
Kulturni program je odlično in z njemu lastno energijo
povezoval Matjaž Gruden, v njem pa so sodelovali
Pevci izpod Rožnika iz Ljubljane pod vodstvom
zborovodkinje Barbare Mrak, učenki Jaša Nika in Lola
Petrovič z deklamacijama, dve recitaciji pa je odlično
izvedel Matjaž Gruden sam. Tradicionalno se je
srečanje v lepem vremenu zaključilo z druženjem okoli
dvesto prisotnih ob dobrem pasulju ekipe Janeza
Lukančiča z obljubo, da se ob letu spet srečamo na tem
mestu.
Treba je omeniti tudi to, da je bil prvi maj letos po
daljšem času na Turjaku spet obeležen s postavitvijo
mlaja. Fantom gredo za postavitev vse čestitke!
Srečo Knafelc,
foto: Jožica Hribar
Mladi
Mark Oblak iz Stop je o tem, da bo frizer, govoril, odkar
pomni zase: “Ko sem bil majhen, sem mami dal 20
ščipalk za obešanje perila v lase, to je bila zame najlepša
pričeska in bil sem ponosen frizer.” Tako se je otroška
želja razvila v profesionalno obrt, Mark pa je že pri
osemnajstih letih odprl svoj lastni frizerski salon v Velikih
Laščah. “Kdor ne riskira, ne profitira. Potrebno je iti ven
iz svoje cone udobja, delati več, se zavzemati za to, kar
imaš rad, in rezultati bodo drugačni. Tudi če zadeva ne
uspe, so tu dobre ali slabe izkušnje, “ je o poslovnem
tveganju z odprtjem salona dejal Mark. Večino žene v
Ljubljano, sam pa si je od nekdaj želel odpreti salon v
domačem kraju in prikazati frizerstvo v drugačni luči.
Zanj to ni posel, kjer vidi samo denar, ampak želi
pokazati, da dela s srcem. Večinoma posameznike, ki
končajo srednjo frizersko šolo, pesti problem, da jim
šolanje ne ponuja dovolj praktičnega znanja, na katerem
bi lahko po končanju takoj zasnovali samostojno karierno
pot. Treba je nabrati praktične izkušnje, zato se je Mark
že med šolanjem odločil za delo v priznanem salonu v
Stari Ljubljani, kjer se je učil od najboljših, hodil na
seminarje in dodatna izobraževanja, saj je bila v njem res
velika želja po odprtju samostojnega salona: “Srednja šola
je pomembna, od tam naprej je vse odvisno od
posameznikove volje. Dobrega frizerja naredi kilometrina.”
Zaveda se, da marsikdo dvomi v njegove sposobnosti, saj
ima na papirju res le 1 8 let, vendar je ključnega pomena
zaupanje, ki ga ima stranka do frizerja : “Rad dokažem,
da leta niso problem. Ugotovil sem, da ko stranke vidijo,
da imam zadevo v rokah, se mi popolnoma prepustijo.
Veliko jih reče, da sem edini frizer, ki dejansko nič ne
govori med striženjem.” Mark poudarja, da je velik
dejavnik pri dobrih rezultatih zaupanje, ki poteka med
stranko in frizerjem. V približno desetih minutah
uvodnega pogovora s stranko, preden se delo začne,
mora Mark razbrati, kaj ji je všeč, kakšen stil ima, kaj
dela, njene hobije in glede na to prilagoditi njeno
pričesko: “Frizerji smo v bistvu veliki psihologi.”
Podobno pa je z ocenjevanjem prvega vtisa, ki ga ljudje
naredijo nanj. Sprva sam ni pristajal na to, da ljudi
najprej oceni po urejenosti pričeske, sedaj pa prizna, da
pri človeku najprej pogleda v konice las in narastek pri
glavi, saj meni, da frizura odraža človekovo osebnost.
“Zato pa dober frizer zna razbrati stranko in ji naredi
pričesko, s katero odraža svojo osebnost,” še pojasni.
Poleg salonskega dela se ukvarja tudi s kolekcijami za
frizerske revije, želi si delati za televizijske projekte.
Treba je spremljati dogajanje na področju, zato je
mnenja, da bi moral vsak frizer vsaj enkrat letno v
središče frizerstva London na frizerski festival na ogled
novih tehnik in trendov. Tako lahko najbolje sledi
svojima dvema vodiloma: “Zadovoljna stranka, dobra
kvaliteta.”
Urša Zalar
Dragi otroci,
ob koncu počitnic vas vabimo na
ORATORIJ V VELIKE LAŠČE.
Na letošnjem oratoriju bomo spoznavali znano
zgodbo o Ostržku ,
ki jo je pred več kot sto leti napisal Carlo Collodi.
Ostržek se iz lutke počasi prelevi v dečka.
Pot do tega ni lahka, na poti je mnogo skušnjav, ki jim
vedno znova podleže. Ob strani mu stojijo dobri ljudje.
Prijave: do 15. avgusta
Branka 031 41 4867, [email protected],
v župnišču, [email protected]
Šport in rekreacija
Lokostrelska sezona je v polnem teku in tekem se
udeležujemo tudi člani Lokostrelskega kluba Turjak. V
soboto, 1 6. 4. 201 6, smo se odpravili v Ložnico pri Žalcu,
kjer je domači lokostrelski klub Sokol organiziral letošnjo
drugo tekmo za 3D-pokal.
Turjaški lokostrelci smo v nedeljo, 8. maja, organizirali
tretjo tekmo za pokal tradicionalnih lokov. Pokal je nov,
tekmovanja so običajno v terminih, ki jih ne zasedajo
tekme za 3D- in Arrowhead pokal. Na lep nedeljski dan,
idealen za tekmo, se nas je zbralo skoraj šestdeset
lokostrelcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Prevladovali
so lokostrelci z dolgim lokom in instinktivnim lokom, kar
je tudi namen pokala. V gozdu in na travniku pod
gostiščem Rozika je bila postavljena proga – 1 4 živalskih
tarč, ki smo jih morali lokostrelci obhoditi dvakrat in
streljati na živali z dveh različnih razdalj. Proga je bila
zanimiva, teren dovolj razgiban, tarče na ravno pravšnjih
razdaljah, tako da je bilo treba pokazati kar nekaj
lokostrelskega znanja.
Uspešna turjaška ekipa
Na tekmo se je odpravilo deset turjaških lokostrelcev, na
tekmi pa nas je bilo skupaj preko 1 60, v glavnem iz
Slovenije, nekaj pa je bilo tudi gostov iz Hrvaške. Vreme
nam je bilo dokaj naklonjeno – ves čas je sijalo sonce,
nekaj težav je povzročal le močan veter.
Najmlajše je vodil najizkušenejši.
Domači lokostrelci smo bili
uspešni tako z
organizacijskega
kot tekmovalnega vidika.
Tekma je bila
Naša lasnskoletna prvaka je
Z zmago v kategoriji je spet
presenetil naš novi član
presenetil Stanislav Ahac.
organizirana doMarko Majetič.
bro, kar so nam
Kot običajno se tudi tokrat domov nismo vrnili praznih priznali
tudi
rok – bogatejši smo za štiri medalje. Osvojili so jih naši ostali udeležennajstarejši in najmlajši člani. Med veterani je z dolgim ci, potekala je
lokom zmagal naš odlični, prekaljeni Stane Ahac, ki je dovolj hitro in se
Mnogi so morali iskati tudi
znal dobro izkoristiti svoje bogate izkušnje. Ostale tri končala brez pozgrešene puščice po grmovju.
medalje so pristreljali naši najmlajši. V kategoriji dečkov škodb tako lokoz dolgim lokom so si naši upi razdelili vse tri medalje. strelcev kot opreme. Tekmovalno so bili med našimi
Posebna pohvala gre zmagovalcu Marku Majetiču – to je lokostrelci spet najboljši mladi fantje, saj so vsi pristreljali
bila njegova prva pokalna tekma, čisto malo pa sta za medalje; zlato so dobili: Tilen Dolšak, Liam Ahac in
njim zaostala Tilen Dolšak na drugem in Matic Klun na Ruben Kastigar. Srebrni medalji sta dobila Gašper
tretjem mestu. Tudi ostali člani odprave v Ložnico nismo Usenik in Marko Majetič, bronasto pa Matic Klun . Čast
bili slabi, bomo pa naslednjič še malo dodali.
starejših lokostrelcev je tokrat rešila Klavdija Možina, ki
Nato smo imeli v pokalnih tekmovanjih kratek premor – je bila v kategoriji članic z dolgim lokom druga. Klub je
ravno prav, da smo se pripravili na našo tekmo v pokalu uspešen tudi v skupnem seštevku pokala, kjer po treh
tradicionalnih lokov, ki smo jo organizirali v nedeljo, 8. tekmah vodimo. Naslednjo tekmo bo organiziral LK
maja 201 6, pri nas na Turjaku.
Mins Postojna 4. junija v Cajnarjah.
Zapisal: J. Klun
Zapisal: J. Klun
Šport in rekreacija
Lestvica, 1. ljubljanska RNTL 2015/2016
Organizator TVD Partizan je 26.
aprila izvedel občinsko prvenstvo v
badmintonu, ki je potekalo v treh
kategorijah. Za letošnje tekmovanje
lahko zapišemo, da je, predvsem v
moški kategoriji, prevladala mladost
nad izkušnjami (beri kondicija).
Mešane dvojice pa so loterija, kjer
pač žreb odloči, kdo bo s kom v
paru. In če imaš srečo pri žrebu, je
kolajna zelo blizu.
Rezultati:
Mesto
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
1 0.
Ekipa
Tekme
Mušketirji
18
Ilirija-Frili
18
Imis
18
Kom.Grad.
Grosuplje1
18
NTK Komenda1 1 8
Velike Lašče
18
Spin
18
Radiestezija Maselj 1 8
RE Group
18
Kom. Grad.
Grosuplje 2
18
Zmage Porazi Nizi Razlika Točke
17
1
124-38 86 34
17
1
122-40 82 34
11
7
97-65 32 22
11
8
8
8
7
3
7
10
10
10
11
15
89-73
80-82
78-84
76-86
79-83
52-11 0
16
-2
-6
-1 0
-4
-58
22
16
16
16
14
6
0
18
1 6-1 46 -130
0
Lestvica, medobčinska NTL 2016 - spomladanski del
Ekipa
Tekme Zmage Remiji Porazi Točke Igre Razlika
1 . KGG KRKA 1
7
7
0
0
1 4 60:1 0
50
2. VELIKE LAŠČE 7
6
0
1
12 56:1 4
42
3. STIČNA 1
7
4
1
2
9
42:28
14
4. KGG KRKA 2
7
4
1
2
9
34:36
-2
5. ŠD KOMPOLJE 7
3
0
4
6
35:35
0
6. ŠD ŠMARJE-SAP 7
2
0
5
4
23:47
-24
7. KGG KRKA 3
7
1
0
6
2
22:48
-26
8. STIČNA 2
7
0
0
7
0
8:62
-54
Občinsko prvenstvo 2016
Ženske, enotna kategorija
1 . Magdi Stritar
2. Tanja Ahac
3. Mija Prijatelj
Deklice, enotna:
1 . Živa Vrabec
2. Zala Vrabec
3. Lea Belaj
Starejši dečki:
1 . Nik Škof
2. Svit Spindler
3. Žiga Oblak
Mlajši dečki:
1 . Miha Marinč
2. Žiga Vilhar
3. Luka Marolt
Moška kategorija:
1 . Aleš Smrekar
2. Igor Sever
3. David Škof
Ženska kategorija:
1 . Alenka Zidar Zupan
2. Tanja Možek
3. Bernarda Smrekar
Igor Sever
Deklice
Moški, enotna kategorija
1 . Luka Blažič
2. Matjaž Klančar
3. Gašper Bavdek
Mešane dvojice
1 . Magdi Stritar – Tomaž Zupančič
2. Tanja Ahac – Matej Hren
3. Mija Prijatelj – Niko Samsa
Igor Sever
Starejši dečki
Mlajši dečki
Šport in rekreacija
Ko iščemo primerno vadbo, najdemo malo morje
ponudb, kombinacij različnih vadb, čisto nove oblike ...
Kaj izbrati oz. kako se odločiti za neko vadbo, ki bo
glede na želje in cilje učinkovita, varna ter hkrati
zabavna? Marsikatera oblika vadbe lahko povzroči več
škode kot koristi. Moramo se zavedati svoje fizične
pripravljenosti, saj včasih želimo prehitro preveč. Če
dolgo časa nismo bili fizično aktivni, bomo izbrali lažjo
obliko vadbe in počasi napredovali z intenzivnostjo ter
tako zagotovo zmanjšali možnost poškodb. Hitro nas
lahko premami oblika vadbe, katere sestava in način
izvajanja lahko povzročita dolgotrajne poškodbe oz.
negativne posledice. Vadbene oblike, ki imajo tradicijo
in so se ohranile do danes, navadno ponujajo izvajalci, ki
ne obljubljajo hitrih rezultatov. Vendar pa so prav
tovrstne vadbe tiste, ki zagotavljajo kakovost in
učinkovitost.
Primer kakovostnih vadb, pod pogojem, da jih vodi in
izvajanje nadzoruje izkušen vaditelj oz. trener, so
intenzivni intervalni treningi, pilates, joga in podobne
oblike treningov s tradicijo.
Način intervalnih treningov so poznali že v začetku 20.
stoletja. Tehnike so se razvijale, napredovale in
prilagajale funkcionalnosti oz. potrebam športnikov ter
rekreativcev, v zadnjem času pa so omenjene oblike
vadbe dobile popularne izraze. Tako jih zasledimo pod
imeni, kot so HIIT, KROŽNI TRENING, METABOLIČNI
TRENING, FUNKCIONALNI TRENING, BOOT CAMP,
CROSS FIT, TABATA TRENING (4-minutni intervalni
funkcionalni treningi) …
Korenine pilatesa prav tako segajo v omenjeno obdobje.
Skozi leta se je pilates nadalje razvijal in danes velja za
eno izmed vodilnih učinkovitih oblik vadbe. Enako velja
za jogo, pri čemer pa je treba omeniti, da začetki segajo
več tisoč let nazaj.
Mnogi znani športniki za sproščanje, regeneracijo,
krepitev, moč in kondicijo uporabljajo prav omenjene
oblike vadbe. Novak Djoković, trenutno najboljši igralec
tenisa na svetu, v svoji knjigi omenja, da mu za prožnost
in sproščenost najbolj koristita joga in pilates, medtem ko
za svojo eksplozivnost in hitrost izvaja intervalne
treninge. Tudi Tina Maze, Lindsey Vonn in druge
smučarke ter smučarski skakalci so v raznih oddajah
prikazali del svojih treningov – principi/metodologije
dela za vrhunske rezultate so enaki, prilagojeni so le
specifični panogi oz. športu.
Ko se torej odločate za skupinske vadbe, zagotovo ni
najbolje izbrati najcenejše in nabito polne dvorane.
Dober inštruktor vas bo med samo vadbo usmerjal k
pravilni izvedbi vaje, vam jo nazorno opisal in pokazal in
poskrbel, da izvedba ne vodi do poškodb.
Ekipa »Primus vadbe« v svoji ponudbi vključujemo
omenjene načine rekreacije: HIIT (visoko intenzivne
intervalne treninge za moč in vzdržljivost), PILATES
(stabilizacija telesa, zavedanje in korekcija neoptimalne
telesne drže), JOGA (sproščanje, krepitev, gibljivost za
zdrav duh v zdravem telesu) ter izpeljanko NU FIT
(kombinacija predhodno naštetih vadb z namenom
ohranjati zdravo hrbtenico, povečati moč mišic, ki
stabilizirajo okostje, poskrbeti za telesno kondicijo, moč
in prožnost).
Športno društvo TVD PARTIZAN VABI
NA REKREATIVNO DELAVNICO V
OŠ VELIKE LAŠČE, V SOBOTO, 25. 6. 2016.
Če želite katero izmed vadbenih oblik spoznati in se
prepričati, da je to oblika rekreacije, ki jo iščete, vas
vabimo na delavnico v telovadnico OŠ Velike Lašče, v
soboto, 25. 6. 201 6, med 1 0. in 17. uro.
Delavnico smo razdelili na tri sklope, možno pa se je
prijaviti na posamezni sklop ali na celotno delavnico:
• 10:00–11 :15 – 1 . SKLOP (90 min.),
• 11 :30–12.30 – 2. SKLOP (60 min.),
• 15:00–16:45 – 3. SKLOP (1 05 min.).
Urnik:
• 9:30–9:50 – ZBOR in pozdrav udeležencem
1 . SKLOP:
• 10:00–10:45 – ogrevanje z vajami pilatesa
• 10:45–11 :30 – HIIT–krožna vadba
2. SKLOP:
• 11 :30–12:30 – vadba v času nosečnosti in po porodu
ter za starejše od 60 let
3. SKLOP:
• 15:00–15:30 – ogrevanje na način NU FIT
• 15:30–16:15 – HIIT - tabata
• 16:15–16:45 – Raztezanje po jogijsko
Na delavnice (na posamezne ali na vse sklope) se je treba
prijaviti do 15. 6. 2016.
• Cena posameznega sklopa je 1 0,00 €.
• Cena vseh treh sklopov 20,00 €.
• Za člane društva TVD PARTIZAN je obisk delavnic BREZPLAČEN.
• Prijave in več informacij na:
Nuša Gašper, 051 /22-33-39,
Primož Kastelic, 041 /87-65-88,
[email protected].
Najmanjše število prijav na sklop: 5, največ: 20.
• Oprema:
blazina / armafleks,
športna oblačila in dvoranska obutev,
brisača, voda, dobra volja!
Delavnice vodita:
• Nuša Gašper, AFP osebni trener,
vaditelj skupinskih vadb, pilates
inštruktor,
• Primož Kastelic, AFP osebni
trener, vaditelj skupinskih vadb,
vaditelj joge.
Šport in rekreacija / Kmetijstvo
Tradicija veteranskih turnirjev v Velikih Laščah se je letos nadaljevala že petič
po vrsti. V športni dvorani smo 1 6. marca gostili šest ekip. To je sicer dve
manj kot lani, a zato turnir ni bil nič manj zanimiv.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini in prvouvrščeni iz vsake skupine sta se
uvrstili v polfinale turnirja. V skupini A je bila ekipa Kostel nemočna proti
kasnejšima finalistoma. V skupini B pa so se domačini pokazali za dobre
gostitelje, saj samo z eno točko iz dveh tekem niso mogli računati na več kot 3.
mesto v skupini. A tudi oba polfinalista iz skupine B kasneje nista bila uspešna v
polfinalih, tako da sta v izvajanju kazenskih strelov odločila o 3. mestu. Sodražica
je bila pri tem uspešnejša od Dobrepoljcev in prvič v zgodovini velikolaških
turnirjev osvojila pokal.
Že v skupinskem delu turnirja je bilo videti, da
tokrat ekipi Bar Majolka ŠD Ponikve in Petek
Transport ne bosta dopustili drugim, da pridejo
do finala. Po neodločenem rezultatu v skupini
je v finalu ekipa Petek Transport zmagala dokaj
prepričljivo in osvojila pokal za 1 . mesto. Za
uteho Ponikvam poleg pokala za 2. mesto
ostaja tudi podatek, da so najuspešnejša ekipa
dosedanjih petih turnirjev, saj so bili dvakrat
prvi in po enkrat drugi in tretji. Po uspešnosti
jim sledijo Dobrepoljci, ki so bili do tega
turnirja kar štirikrat drugi, tokrat pa so ostali na
nehvaležnem 4. mestu. Zmagovalki prvih dveh
turnirjev sta bili ekipi Velikih Lašč in Drage.
Rezultati:
Skupina A:
Petek Transport : Kostel
3:1
Bar Majolka ŠD Ponikve : Petek Transport
2:2
Kostel : Bar Majolka ŠD Ponikve
1 :4
Lestvica A:
T Z N P DG PG TČ
1 . Bar Majolka ŠD Ponikve
2 1 1 0 6 3 4
2. Petek Transport
2 1 1 0 5 3 4
3. Kostel
2 0 0 2 2 7 0
Skupina B:
KMN Sodražica : NK Velike Lašče
2:2
ŠD Dobrepolje : KMN Sodražica
0:7
NK Velike Lašče : ŠD Dobrepolje
1 :2
Lestvica B:
T Z N P DG PG TČ
1 . KMN Sodražica
2 1 1 0 9 2 4
2. ŠD Dobrepolje
2 1 0 1 2 8 3
3. NK Velike Lašče
2 0 1 1 3 4 1
Polfinale:
Bar Majolka ŠD Ponikve : ŠD Dobrepolje
Petek Transport : KMN Sodražica
Za 3. mesto:
ŠD Dobrepolje : KMN Sodražica
Finale:
Bar Majolka ŠD Ponikve : Petek Transport
4:1
1 :0
2 : 3 6m
1 :4
Ne samo turnir, tudi njegov zaključni del s podelitvijo
pokalov in prijateljskim druženjem postaja prijetna
tradicija, tako da ni bojazni, da se naslednje leto ne bi
spet srečali.
Marko Žužek
V Sloveniji je znanih nekaj več kot
130 vrst hroščev iz družine
skarabejev (Scarabaeidae). Vrste se
med seboj razlikujejo po obliki,
vsem pa je skupna pahljačasta
oblika tipalk in ličinke, imenovane
ogrci. Hrošči so dejavni večinoma
podnevi, nekateri tudi ponoči.
Številni predstavniki iz družine
Scarabaeidae so zaradi načina
prehranjevanja znani tudi kot
škodljivci rastlin, med katerimi je
zagotovo najbolj poznan poljski
majski hrošč (Melolontha melolontha L.), katerega ogrci lahko ob
prerazmnožitvi povzročijo pravo
katastrofo. Naši mali deželi pa,
poleg majskega hrošča, grozi nova,
morda še nevarnejša žuželka,
japonski hrošč (Popillia japonica
Newman).
Opis japonskega hrošča (Popillia
japonica)
Odrasli osebki japonskega hrošča
imajo ovalno telo, dolgo od 8 do
11 mm, široko pa od 5 do 7 mm.
Glava in oprsje sta kovinsko zelene
barve z značilnimi vdolbinami.
Tipalke so pahljačaste, kar je
značilnost družine pahljačnikov
(Scarabaeidae).
Pokrovke
so
bakreno rjave in ne prekrivajo v
celoti zadka hrošča, ki moli izpod
pokrovk. Trebušna stran telesa je
prekrita s kratkimi, sivimi
dlačicami. Na vsaki od bočnih
strani zadka je razporejenih po pet
šopov belkastih dlačic. Dva šopa
belkastih dlačic se nahajata tudi na
zadnjem delu zadka. Samice so
navadno nekoliko večje kot samci.
Ogrc ima mehko, belkasto ali
umazano belo telo in čvrsto rjavo
glavo. Ima tri pare oprsnih nog
upognjeno telo na koncu
odebeljeno in potemnelo. Ima
veliko temno glavo z močnimi
čeljustmi. Ogrci japonskega hrošča
so nekoliko manjši od ogrcev
večine drugih
predstavnikov
družine Scarabaeidae, vrsto pa
lahko določimo z vizualnim
pregledom dlačic, ki se nahajajo na
zadnjem segmentu zadka. Glavni
liniji dlačic sta v obliki črke V, kar
je značilno le za ogrce japonskega
hrošča.
Kmetijstvo
Japonski hrošč ima navadno le en rod na leto. V hladnih
letih se lahko razvoj posameznih osebkov raztegne tudi
na dve leti. Hrošči pridejo iz zemlje v maju ali juniju,
odvisno od okoljskih razmer, in se začnejo pariti. Samice
začnejo kmalu po parjenju izlegati jajčeca (v tem
obdobju jih lahko izležejo okoli 20). Tovrstno odlaganje
jajčec traja navadno okoli 3 dni. Nato poiščejo bližnje
gostiteljske rastline, na katerih se pridružijo samcem in se
začnejo prehranjevati ter ponovno pariti. Oplojene
samice se nato izmenjaje hranijo in odlagajo jajčeca v tla,
pokrita s travno rušo, v globino približno 7 do 8 cm,
največkrat posamično, včasih tudi v skupine od 2 do 3
jajčec. V primeru, da v bližini gostiteljskih rastlin, na
katerih se samice hranijo in parijo, ni ustreznih tal za
odlaganje jajčec, lahko odletijo tudi v bolj oddaljene
kraje. Po 1 0 do 1 4 dneh se iz jajčec izležejo okoli 1,5 mm
veliki ogrci, ki se začnejo hraniti s koreninami. Jajčeca in
komaj izlegli ogrci so zelo občutljivi na prenizke ali
previsoke temperature in neustrezno vlažnost tal,
predvsem sušo. Ogrci se trikrat levijo, prvič po 2 do 3
tednih , drugič po nadaljnjih 3 do 4 tednih ter po tretji
levitvi (približno konec septembra) dosežejo zadnjo,
tretjo razvojno stopnjo. Starejši ogrci so manj dovzetni za
stresne okoljske dejavnike, katerim se izognejo tudi s
premikanjem v globlje plasti tal. Intenzivno se
prehranjujejo do približno sredine oktobra, ker pa so
občutljivi na nizke temperature, se jeseni preselijo še
nekoliko globlje v tla (od 15 do 30 cm globoko), kjer
prezimijo. Spomladi, ko temperature v tleh na globini 5
cm dosežejo 1 0⁰C (pri nas je to v aprilu), se ogrci
ponovno približajo površini. Tam se nadaljnjih od 4 do 8
tednov intenzivno hranijo s koreninami gostiteljskih
rastlin, nato pa zabubijo. Po 4 do 6 tednih se iz bub
razvijejo odrasli osebki, ki pridejo iz zemlje in živijo še
približno 4 do 6 tednov.
Znamenja napada
Odrasli hrošči objedajo liste in cvetne dele gostiteljskih
rastlin. Najpogosteje se hranijo na zgornji strani listov in
pri tem izjedajo listno tkivo med listnimi žilami. Močno
napadeni listi začnejo rjaveti in odpadati. Hrošči se v
času prehranjevanja navadno združujejo v roje in pri tem
objedajo rastline od vrha navzdol. V Severni Ameriki je
za napad japonskega hrošča zelo dovzetna tudi koruza,
na kateri hrošči objedajo dozorevajočo svilo. Na vzhodu
ZDA se je kljub zatiranju zelo razširil in predstavlja
najbolj uničujočega škodljivca travne ruše ter ostalih
rastlin. Vsako leto porabijo za zatiranje hrošča,
popravljanje škode in ponovno zasaditev rastlin več kot
450 milijonov dolarjev.
Hrošči se hranijo tudi s sojo, povzročajo sušenje in
odpadanje listov na beluših, vinski trti ter številnih sadnih
vrstah (jablane, češnje, breskve, slive, nektarine, maline).
Podobno kot hrošči so nevarni tudi ogrci, ki se v velikem
številu pojavljajo predvsem na dobro vzdrževanih
zelenicah in golfiščih, manj številčni pa so na
ekstenzivnih travnikih in pašnikih. Ogrci se prehranjujejo
s koreninami rastlinskih vrst in uničujejo travno rušo v
obliki otokov, podobno kot poljski majski hrošč. Prva
znamenja napada so neznačilna, videti so kot posledica
suše in se kažejo kot počasna rast, porumenelost in
sušenje travne vegetacije. Posredno škodo povzročajo
divji prašiči in ptice, ki z ritjem ali kako drugače
poškodujejo travno rušo, medtem ko v njej iščejo ogrce
za lastno prehrano.
Odrasli osebek
japonskega hrošča
Popillia japonica
Odrasli hrošči izjedajo listno tkivo
med listnimi žilami vinske trte.
Poškodbe na cvetu vrtnice
Nekatere gostiteljske rastline japonskega hrošča sodijo
med najpomembnejše gojene rastline pri nas. Upoštevajoč te dejavnike, ocenjujemo, da bi bil morebitni
negativni učinek tega škodljivega organizma (ogrci na
traviščih in odrasli hrošči na drugih rastlinah) na skoraj
celotnem območju Slovenije precej velik.
Širjenje hrošča
Ogrci japonskega hrošča se lahko na daljše razdalje
prenašajo z zemljo, ki se drži oziroma obdaja korenine
sadik sadnih in okrasnih vrst rastlin za saditev. Prav tako
je treba poudariti, da so hrošči razmeroma dobri letalci,
ki lahko letno med iskanjem ustreznih prehranskih virov
ob ugodnih okoljskih razmerah (ustrezen veter)
premagajo razdalje od 8 do 1 0 km. Hrošči se lahko na
daljše razdalje širijo s prenašalci in preko različnih
transportnih poti vstopajo na nova območja. Poleg
naštetih glavnih poti vnosa (rastline za saditev,
transportne poti, naravno širjenje) obstaja tudi določena
verjetnost, da se škodljivec vnese s pakirnim materialom
(npr. zaboji), v katerem so ostanki zemlje (morebitna
navzočnost ogrcev) ali pa namerno – za potrebe
raziskovalnega dela (neupoštevanje varnostnih ukrepov).
Do sedaj japonskega hrošča uradno še nismo potrdili v
Sloveniji. V letošnjem letu bomo na Kmetijskem inštitutu
Slovenije začeli sistematični nadzor tega škodljivca. Če
na podlagi opisanih znamenj sumite, da je prisoten tudi
pri vas, vas prosimo, da nas pokličete ali pošljete vzorec
na: Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo
rastlin, Laboratorij za entomologijo. Tel.: (01 ) 2805 117.
dr. Melita Štrukelj
Kmetijstvo
Lovska družina Turjak
Turjak 17
1311 Turjak
Zakol živali na kmetijskem gospodarstvu za lastno
domačo porabo je dovoljen za kunce, perutnino,
drobnico in prašiče, medtem ko je zakol govedi zunaj
uradno registrirane klavnice nedovoljen. Ne glede na to,
ali je zakol živali bil opravljen v registrirani klavnici ali
na kmetijskem gospodarstvu, je potrebno poskrbeti za
klavne odpadke. Žal pa v naravi pogosto najdemo
živalske odpadke, kar je prepovedano, storilec pa
neznan. V zadnjih letih se javnost veliko ukvarja s
povečanim številom divjih živali, predvsem medvedov
na velikolaškem in kočevskem območju, ki tudi čez dan
prihajajo vse do naselij in domačij, premalo pa
govorimo o malomarnih, celo prepovedanih dejanjih
posameznikov, ki s takšnimi dejanji ne le privabljajo
medvede in vse druge divje živali v naselja, pač pa
onesnažujejo okolje.
Kot je določeno v 1 . odstavku 56. člena Zakona o
divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US
in 17/08), je v primeru škode od divjadi oškodovanec
dolžan v treh dneh od dneva, ko je opazil škodo, pisno
obvestiti pooblaščenega upravljavca (Lovsko družino
Turjak) o nastanku škode.
Prijavo škode naj oškodovanci pošljejo na naslov:
Lovska družina Turjak, Turjak 17, 1311 Turjak.
Pooblaščena oseba upravljavca za oceno škode:
gospodar LD Jože Krampelj, gsm: 041 739 384
Lovski zdravo!
Tajnica LD Turjak,
Maja Marinčič
Kot kaže fotografija, ki je bila posneta blizu Roba,
natančneje ob robu travnika v Mrzlem dolu, kot območju
pravijo domačini, le kakšnih sto metrov vstran od hiš
naselja Bavdki, je nekdo odvrgel živalske odpadke goveda.
Živalski stranski proizvodi ali živalski odpadki ne sodijo
med kuhinjske odpadke in ne med mešane komunalne
odpadke, prav tako pa se ne bi smeli ti odpadki odlagati v
naravi, saj škodljivo vplivajo na okolje – onesnažujejo
vode, imajo neprijetne vonjave, privabljajo zajedavce in
zveri ter s tem predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in
živali.
Kaj storiti v primeru, če naletimo na tovrstne odpadke?
Poklicati je mogoče klicni center 112 ali regionalno
veterinarsko higiensko službo oziroma dežurnega higienika
na telefonsko številko 01 4779353, ki bo dogodek zabeležil
ter poskrbel za odstranitev živali oziroma o tem obvestil
pristojno inšpekcijo, bodisi veterinarsko inšpekcijo bodisi
inšpekcijo za okolje in prostor, ki ukrepata v skladu s
svojimi pristojnostmi. Če pristojna inšpekcija ugotovi
povzročitelja nelegalno odloženih živalskih odpadkov, le-ta
nosi stroške inšpekcijskega postopka in odstranitve
odpadkov ter plača kazen, ki znaša od 10.000 do 30.000
evrov za pravno osebo, od 100 do 300 evrov za
posameznike in od 2.000 do 4.100 evrov za odgovorno
osebo pravne osebe oziroma odgovorno osebo
samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorno
osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Dragica Heric
Turizem
Christian: Pri nas imamo gojen gozd, ki je čisto drugačen.
Pogosto se pogovarjamo o turizmu in razmišljamo, kakšni
turisti bi lahko prišli v naše kraje. Ob tem spregledamo
skupine francoskih turistov, ki že skoraj 20 let vsako leto
prihajajo občudovat naše gozdove in življenje v njih.
Philippe Dore, ki je zaposlen v farmacevtski industriji, in
Christian Gauberville, upokojeni inženir gozdarstva, sta
pred leti pričela in vsako leto navdušita še koga. Letos sta
bila to Philippe Kuligowski, upokojeni rečni nadzornik, in
Daniel Lombard, direktor občinske uprave. Po doživetem
raziskovanju Kobiljega curka in Mišje doline smo se na
večer pred njihovim odhodom pogovarjali o tem, kaj jih
privlači v naših krajih.
Jože: Že več let se redno vračate v Slovenijo. Kdaj ste
začeli obiskovati naše gozdove?
Christian: Leta 1997. Smo naravovarstveniki s
spoštovanjem do sesalcev, ptičev in drugih živali. V
Franciji lahko ljubitelji narave opazujemo predvsem
ptice. Sanje francoskega naravovarstvenika pa so
opazovanje velikih zveri – volka, risa in medveda. In ena
od držav, v katerih jih je možno opazovati, je Slovenija.
Naš prijatelj, ki je bil pred nami v Sloveniji, nam je
svetoval, naj obiščemo območje med Ljubljano,
Kočevjem in Mašunom. In tako sva se v letu 1997 s
Philippom odločila, da obiščeva Slovenijo.
Jože: Torej v Sloveniji poznate že vse, naše medvede
celo po imenih?
Philippe D.: Ha, ha. Vemo … nekaj malega o vašem
gozdu, ki pa ga je nemogoče do konca spoznati. Vsakič,
ko se vrnemo, raziskujemo drugačne, nove vsebine.
Tokrat smo spoznali Metko, Martino, Branka in ostale
sodelavce Zavoda Parnas. Vedno se je vredno vrniti, ker
tu je, vsaj zame, pravi gozd, naravni gozd, tu je posebna
atmosfera, ki je drugačna od tiste, v kateri živimo mi.
Seveda imamo gozdove tudi pri nas, vendar so čisto
drugačni. Sem naravovarstvenik in želim najti pravo,
divjo naravo. In tukaj jo imate.
Christian: Ena od sestavin divjega gozda so tudi velike
zveri. Vedno se z zadovoljstvom vračamo.
Jože: Iz katerega dela Francije prihajate?
Philippe D. : Živimo južno od Pariza, ob reki Loari, tam je
veliko gradov in z njimi povezanih zgodb. Imamo tudi
gozd, a ne takega kot vi.
Christian Gauberville
Razlike nastajajo zaradi upravljanja z gozdovi. Pri vas imate
dinarski gozd. Načelo sonaravnosti pri gospodarjenju z
gozdovi daje posebne rezultate, v smislu bolj divje
narave. V Franciji je to precej drugače. Tudi pokrajina je
zato drugačna. Nimamo volkov, risov … razen medvedov,
ki so jih iz Slovenije naselili v Pireneje.
Jože: A ne za dolgo … zaradi vaših kmetov …
Christian: Da, tam imajo veliko konfliktov. Zdaj torej
veste, zakaj uživamo pri vas. Občasno se srečamo z
domačini, kot ste vi, Martinina mama Majda je bila
nadvse prijazna, zelo smo bili zadovoljni.
Jože: Ampak vi niste tipični turisti …
Christian: Tako mislite?
Jože: Niste tipični turisti. Kaj mislite, bi bilo možno priti
s polnim avtobusom turistov, in se potem zapoditi v
gozdove?
Philippe D.: Ne, ne, seveda ne. Ker spoštujemo gozd in
naravo. In če hočeš raziskovati naravo, je pomembno, da
si sam, lahko s prijatelji, kot smo mi, predvsem pa v malih
skupinah. Drugače je to »biznis«. Ker tako uničiš ves
gozd. Na tak način nikoli nisem razmišljal o obiskih
Slovenije.
Christian: Ampak imate prav. Nismo »take vrste« turisti.
Možno je seveda priti tudi tako in spoznavati drugačne
stvari.
Jože: Včasih razmišljamo, da za turiste naše območje ni
dovolj zanimivo. Imamo le en velik grad, sedaj zaprt,
nimamo naravnih spomenikov, kot sta Postojnska jama
ali Cerkniško jezero, a zdaj razumem, da vi razmišljate
drugače: vredno je obiskati te kraje.
Philippe D.: Meni je zanimivo, ker sem naravovarstvenik
in ljubim naravo. To je prvi razlog. Poleg tega smo vsi
evropski državljani. In če želimo skupaj graditi Evropsko
skupnost, moramo poznati svoje sosede. In vi ste naši
sosedje. Za nekoga, ki živi v Parizu in pride sem, je
pokrajina popolnoma drugačna. Lahko ostane le dva ali
tri dni. Lahko obišče grad, v dobri gostilni pokusi lokalno
hrano, ker je popolnoma drugačna, obišče kras, ker tega
nimamo pri nas. V vsakem primeru raziskuje.
Christian: V Franciji je čedalje več ljudi, ki želijo nekaj
dni delati in preživeti v naravi. Mislim, da bo čedalje več
ljudi, ki se bodo ustavili pri vas. Seveda pa bodo želeli
vedeti, kam lahko gredo, kje se lahko ustavijo, kje je
hotel, kje so kmetije, kjer dobijo kosilo. Turizem na
kmetijah je nov koncept, v Franciji povpraševanje po
njem narašča. Ljudje živijo in jedo na kmetijah.
Daniel Lombard
Philippe Kuligowski
Turizem
Francoske goste je najlaže
nagovoriti preko interneta,
jim posredovati ustrezne
informa-cije. Prepričan sem če bodo slišali za vas, bodo
začeli prihajati.
Jože: Kaj nam po skoraj 20
letih obiskovanja Slovenije
lahko svetujete – kaj bi
morali spremeniti, da bi bili
bolj prijazni do turistov?
Philippe D.: Najprej moramo
vedeti, da nismo v Franciji in
da je tu druga kultura.
Philippe Dore
Slovanska kultura. In ta je
malce drugačna, verjetno je podobno na Poljskem, v
Bolgariji, pogovarjali smo se že o tem. Ljudje so na
začetku previdni, nezaupljivi do tujcev … a v resnici niso
slabi. Treba bi bilo, da spregovorijo z njimi, da jih
poskušajo razumeti, kdo so, kaj v resnici hočejo, kaj bi
radi videli. Včasih moramo v gozdu domačinom
pokazati tudi dovolilnice, ki jih za gibanje po gozdu in
uporabo lovskih prež kupimo od pristojne lovske
družine. Nekateri narodi, npr. Italijani so v komunikaciji
povsem drugačni – včasih je to dobro, včasih ne. Sam
mislim, da se je treba z ljudmi pogovarjati in potem
korak za korakom zgraditi pristne medsebojne odnose.
Bolje je tako, bolj iskreno. Z Gregorjem, oskrbnikom
doma na Kureščku, smo zdaj dobri prijatelji, naš odnos
pa smo zgradili postopoma.
Christian: Tukaj morda razmišljam malo drugače od
Philippa. Če govoriš s Francozom in omeniš, ali pozna
Škotsko, jo vsak pozna, vsaj po imenu. Poznate
Slovenijo? Tu je malce zmede, Slovenijo in Slovaško,
zmešnjava glede nekdanje Jugoslavije. Ko razlagam
prijateljem, kako je Ljubljana ljubko mesto, je večina ne
pozna. Veliko Francozov še vedno vidi Slovenijo kot
članico nekdanjega vzhodnega bloka. Povprečen Francoz
o Sloveniji ne ve veliko. Mislim, da lahko slovensko
veleposlaništvo v Franciji veliko naredi za popularizacijo
in promocijo Slovenije.
Jože: In kako lahko promoviramo tak turizem, ki je vam
všeč? To ni Postojnska jama – nikoli ne bomo videli
toliko turistov, letno jo obišče pol milijona ljudi.
Christian : Upam, da jih pol milijona k vam ne boste
dobili – bi imeli najbrž kar nekaj težav s prenočišči
(smeh).
Philippe K.: Če hočete promovirati tovrstni turizem, je
nujno, da imate na voljo sobe po domovih, npr. po
sistemu prenočišč z zajtrkom (bed and breakfast). To je
med Francozi nadvse priljubljeno. Ko prideš v slovensko
družino, se z njimi lahko pogovarjaš in spoznaš
slovensko kulturo. To je bolje kot v hotelu.
Christjan: Dobra izbira je tudi turizem na kmetijah, kot
sem že povedal, je to zdaj pri nas v modi. Jesti naravne
domače proizvode, ki jih pridelajo na kmetijah.
Pomembno je tudi, da iskanje prenočišča ni zapleteno in
ne traja dolgo.
Philippe K.: Ko je bila Slovenija še v Jugoslaviji, je bila v
Franciji zelo poznana destinacija Hrvaška, drugi deli
Jugoslavije, kot npr. Slovenija, Črna gora ali Makedonija
pa ne toliko. Vsi so si želeli obiskati Dalmacijo.
Jože: In če želijo francoski turisti na Hrvaško, je
Slovenija kot prehodna država zanje motnja, čez katero
se morajo prebiti, pa še cestnino morajo plačati.
Philippe D.: Veliko Francozov ima rado morje. Hrvaška
je v tem smislu zelo eksotična. Z vsem spoštovanjem do
gozda, toda tistih, ki si želijo na obalo, gozd ne zanima.
Tega ne morete spremeniti.
Christian: Če lahko organizirate nekaj postankov (za 1 –2
dni) za manjše skupine, zanje pripravite programe
opazovanja narave in spoznavanja kulture dediščine, bi
lahko imeli več turistov. Ne samo narava in ne samo
kultura, ampak oboje skupaj. Če bi vedeli, kaj bodo
lahko doživeli in kje bodo lahko prebivali, bi jih prišlo
več.
Jože: Mogoče boste naslednjič presenečeni, kako se bo
pri nas vse spremenilo. Vidim, da ste kot pravi naravovarstveniki naročili pivo z zelenimi nalepkami.
Philippe D.: No, smo opazili, da obstaja tudi drugačno pivo.
Ampak tega nam je prvič ponudil Gregor in nam je všeč.
Pogovarjal se je Jože Starič.
Foto: Metka Starič
Čebelarsko društvo Velike Lašče
vabi vse ljubitelje čebele na
MEDENO TRŽNICO
v soboto, 2. julija 2016 od 8. do 12. ure
na trg v Velikih Laščah.
Vabljeni tudi otroci.
PROGRAM:
- nastop folklorne skupine podeželske mladine ob 9.30
- ob 1 0.00 KVIZ na temo čebel in medu
- degustacija in nakup čebeljih pridelkov
Na ogled bomo razstavili:
- Čebelarsko orodje iz Levstikovega obdobja
- Čebelarsko orodje in oprema danes
- Čebele v steklenem kranjiču
- Čebele v opazovalnem panju
- Zanimive dokumente iz društvenega čebelarskega arhiva
Obiskovalcem bomo razložili in pokazali tudi osnove
iz življenja in dela čebel, na željo pa bomo omogočili
zainteresiranim tudi čebelji pik.
Za najmlajše:
- Slikanje panjskih končnic
- Izdelovanje svečk iz naravnega voska
- Sladkanje z medom
Stranke
V soboto, 9. aprila, smo se člani OO N.Si
krščanski demokrati iz Velikih Lašč,
Škofljice in Brezovice odpeljali na
enodnevni izlet v naše drugo največje
mesto v Maribor.
Avtobus se je pričel polniti v Velikih
Laščah, potem so se nam pridružili člani
OO N.Si iz Škofljice in na koncu še iz
OO N.Si Brezovice.
Rahel dež ni zmotil našega razpoloženja,
polni optimizma in dobre volje smo
krenili proti Mariboru.
Z nami je bil tudi glavni tajnik N.Si
krščanskih demokratov, Robert Ilc, ki nas je
toplo pozdravil, nam predstavil program izleta, z molitvijo
pa smo se tudi priporočili sv. Krištofu za srečno pot.
Po avtobusu so zaokrožile dobrote: pehtranka pa piškotki
pa žajbeljček za bacile …, pogled skozi okno pa je dal
slutiti, da nam bo tudi vreme naklonjeno.
Po programu smo najprej obiskali sedež Mestne občine
Maribor, kjer nas je sprejel podžupan mag. Zdravko
Luketič, član Nove Slovenije-krščanskih demokratov.
Posedel nas je v sejni sobi, nam predstavil delovanje
Mestne občine Maribor, povedal, da je v koaliciji z g.
županom dr. Andrejem Fištravcem, da dobro sodelujejo
in verjamejo, da se bodo razmere v Mariboru v bodoče
izboljšale na vseh področjih, saj intenzivno iščejo
vlagatelje, ki bi oživili gospodarstvo v regiji.
V spremstvu dveh mladeničev, bratov, naših članov in
predsednikov mestnih odborov N.Si, ki sta prevzela
vlogo vodičev, smo se peš odpravili po mestnem jedru
Maribora. Ustavili smo se v parku Rudolfa Maistra,
nadaljevali po ulicah in trgih do stolne cerkve sv. Janeza
Krstnika. Zgodovina mariborske stolnice sega v drugo
polovico 12. stoletja. Ko je blaženi škof A. M. Slomšek 4.
9. 1 859 prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža na
Koroškem v Maribor, je dotedanja mestna župnijska
cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolna cerkev.
V stolnici je tudi Križeva kapela, kjer je po štirih prekopih
tudi grob blaženega A. M. Slomška, prvega slovenskega
svetnika in priprošnjika ter vzornika krščanskega življenja.
Pred cerkvijo stoji veličasten spomenik blaženega A. M.
Slomška, v neposredni bližini je stavba Pošte Slovenije pa
tudi mestno gledališče.
Nadaljevali smo pot naprej po mestu, se sprehodili čez trg
Leona Štuklja, ki je moderno zasnovan in nudi meščanom
veliko prostora za druženja. Vkrcali smo se na mestni
vlakec Jurček in se z vodičko popeljali po Mariboru. V
enourni vožnji po mestu smo izvedeli veliko zanimivega
in novega. Seveda smo se peljali tudi mimo športnega
stadiona Ljudski vrt, kjer domujejo »Viole«, ki so močno
prisotne v skoraj vsaki debati z domačini. Ustavili smo se
tudi pri stari vinski trti. Častitljiva 400–letna »gospa« že
veselo poganja in brsti, v družbi svojih dveh hčera, ki
imata le po 30 let. Še mimo vodnega stolpa in modernega
nakupovalnega središča, čez trge in skozi Kanglerjevo
krožišče in spet smo bili v centru pred frančiškansko
cerkvijo, eno od sedmih bazilik v Sloveniji, baziliko sv.
Marije Matere usmiljenja. Vstopili smo in počastili Mater
usmiljenja s petjem in molitvijo.
Čakal nas je še zadnji ogled, in sicer vinske kleti Vinag.
Po strmih stopnicah smo se spustili 12 m pod zemljo in
se znašli med ogromnimi starimi sodi. Kleti se
razprostirajo pod trgi Maribora, ponašajo se s površino
20.000 m2 in 2500 m dolgimi podzemnimi predori.
Leseni sodi različnih volumnov, betonske cisterne in
vinski arhiv, kjer hranijo več kot 250.000 steklenic
najboljših letnikov. Vrednost arhiva je ocenjena na 3
milijone evrov.
Žal tudi tega ponosa nismo znali ohraniti in podjetje
Vinag je šlo leta 201 4 v stečaj. Sedaj ga oživlja azijski
kapital, pod imenom Vinmar.
Po degustaciji njihovih odličnih vin smo dobre volje
posedli v avtobus in se odpeljali še na kmečki turizem
Černe na obrobju Maribora, kjer so nam pripravili
odlično kosilo. Ravno ko smo dobili sladico, odličen
jabolčni zavitek, je skozi vrata stopila predsednica Nove
Slovenije gospa Ljudmila Novak. Vsi smo bili zelo
presenečeni, saj je Robert, ki je njen obisk zrežiral, to
pred nami skrbno prikril. Gospa Ljudmila Novak je bila
na obisku v rojstnem Mariboru in je imela za sabo že tri
srečanja.
Na kratko nas je nagovorila, nas ohrabrila, češ da
verjame, da se za našo deželo obetajo lepši časi, da
moramo biti optimisti in delovati v skladu s krščanskimi
vrednotami in demokratičnimi načeli. Ne obremenjujmo
se s preteklostjo in prihodnostjo, dovolj je dnevu teža
današnjega dne. Povabila nas je tudi, da se udeležimo
letošnjega tabora N.Si krščanskih demokraov v Vojniku.
Še kofetek in treba je bilo odriniti proti domu. Na
avtobusu je naša članica z Brezovice vsakemu od nas
podarila angelčka iz keramike, oglasila se je pesem,
slišali smo nekaj resničnih zgodb in čudežev iz našega
vsakdana pa tudi kakšno šalo, zaokrožili so odlični
Slavkini štrukeljčki in Ljubljana je bila pred nami. Vsi
smo si bili edini, da smo preživeli res prijeten dan,
organizacija je bila odlična, za kar smo lahko hvaležni
vsem, ki so se za to potrudili, tako domačim članom
odborov kot tudi Mariborčanom.
Preden smo se poslovili, smo si obljubili, da se srečamo
spet na izletu prihodnje leto, še prej pa na taboru stranke
v Vojniku, ki bo 12. junija 201 6.
Spoštovani člani in simpatizerji naše stranke, pridružite se
nam!
Cirila Marinčič
Stranke
OBČINE VELIKE LAŠČE
Spoštovane občanke in občani!
Obisk Vlade RS v Osrednjeslovenski regiji dne 1 0. in 11 .
maja 201 6 je med drugim obsegal naslednje dogodke na
območju, ki ga pokriva LO Škofljica (Škofljica, Ig in Velike
Lašče):
- Minister za infrastrukturo dr. Gašperšič se je udeležil
podpisa protokola o uresničitvi infrastrukturnih projektov
na 3a–razvojni osi (13 občin) v Škofljici in napovedal
predvideno obvoznico Škofljica do leta 201 8,
- Obisk ITF–Ustanove za krepitev človekove varnosti
skupaj z ministrico za obrambo Andrejo Katič na Igu,
- Ministrica za obrambo Andreja Katič na obisku
Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu,
- Srečanje z županom Občine Ig g. Janezom
Cimpermanom.
Lahko se pohvalimo, da se je na predlog Odbora SMC
Velike Lašče vladni obisk izvršil tudi v občini Velike
Lašče. Občino sta obiskala minister brez resorja za
področje odnosov med RS in avtohtono slovensko
narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in
Slovenci po svetu, v funkciji ministra za kulturo Gorazd
Žmavc in državni sekretar Anton Peršak z vladno
delegacijo, kateri se je pridružila tudi članica našega
odbora Ines Grenc. Delegacijo sta v Občini Velike Lašče
sprejela župan Anton Zakrajšek in podžupanja dr. Tatjana
Devjak. Prvi del obiska je obsegal Trubarjevo domačijo
na Rašici, na kateri je bila glavna tema pogovorov
vseevropsko leto reformacije 2017, ob 500-letnici objave
Luthrovih tez in možnost proglasitve Trubarjeve domačije
kot osrednje lokacije za kulturne prireditve, ki se bodo
odvijale v prihodnjem letu. Drugi del obiska pa je
vključeval grad Turjak, kjer se je oblikovala strategija
projekta dokončne obnove in ponovnega odprtja gradu
za obiskovalce ter postopka iskanja upravljavca.
Nekaj preostalih predvidenih prihodnjih projektov, ki
vplivajo na območje LO Škofljica:
- Modernizacija kočevske železniške proge, dokončna
izvedba druge faze Ortnek-Kočevje v letih 201 6 in 2017,
ter zamenjava in posodobitev signalnovarnostnih in
telekomunikacijskih naprav na celotnem odseku, s čimer
bo omogočena uvedba rednega potniškega prometa do
Kočevja;
- Investicija v železniško postajališče Lavrica, z občino
Škofljica je že podpisan dogovor o skupnem sodelovanju
in financiranju projektne dokumentacije, ki bo izdelana
še v letošnjem letu;
- Razbremenitev prometa skozi naselji Škofljica in Lavrica
z rekonstrukcijo ceste od Rudnika do Lavrice v zožano
štiripasovnico, pri čemer je že izdelan izvedbeni načrt in
izbran izvajalec del;
- Izgradnja avtocestnega priključka Šmarje-Sap, za
katerega so pridobljena vsa potrebna zemljišča in
gradbeno dovoljenje, opravljen je tudi izbor izvajalca,
gradnja pa je načrtovana pred poletjem 201 6, rok za
končanje del je 1 4 mesecev od podpisa pogodbe;
- Novogradnja objekta posebnega socialnovarstvenega
zavoda Prizma Ponikve, ki se bo pričela konec letošnjega
leta in katere zaključek je predviden za leto 201 8.
Namestnik generalnega sekretarja SMC Horst Hafner je v
svojem nagovoru ob zaključnem dogodku SMC po
vladnem regijskem obisku poudaril, da je treba ljudem
podajati konkretna sporočila, ki izhajajo iz konkretnih
dejanj. V upanju, da boste našo dodano vrednost v
lokalni skupnosti prepoznali tudi vi, vas pozivamo, da se
nam pridružite ter naše znanje in možnosti dodatno
obogatite s svojimi izkušnjami.
Čestitamo vam tudi ob dnevu državnosti v 25-letni
samostojni Republiki Sloveniji!
STEKL ARSTVO
ODBOR SMC
PE TE R H RE N , S. P.
GRADEŽ 14, 1311 TURJAK
GRADEŽ 14, 1311 TURJAK
GSM: 031 /356 668
TEL:01 /7881 366
- Brušenje stekla
- Fazetiranje stekla in ogledal
- Peskanje stekla
- Izdelava izolacijskega termopan stekla
- Kaljeno steklo
- Tuš kabine (po meri, s tesnili)
- Ogledala
- Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing
tehnika)
- Montaža vsega navedenega
- Ostale steklarske storitve
Pisma
članom kluba. Olga Tanko, ustanovna članica je prejela
priznanje za aktivno sodelovanje in predano vodenje
kluba v preteklem letu. Mirjam Trdan si je nagrado
prislužila kot 'zakladničarka' od ustanovitve pa do danes,
kot organizatorka dobrodelnih prireditev in kot najbolj
zaslužna članica za ogromno zbranih donatorskih
sredstev. Alojziji Zakrajšek, ustanovni članici in aktualni
predsednici je guverner podelil priznanje za uspešno
vodenje kluba. Predsednica LK Ribnica je podelila
priznanje Duški Hočevar Mihelič, tajnici in dolgoletni
aktivni članici, ki skrbi za prepoznavnost kluba z
obveščanjem javnosti preko člankov. Nevenka Turk
Kraljič sicer ni članica kluba, prejela pa je posebno
priznanje za občane z večkratnim izkazanim čutom za
dobrodelnost in pomoč pri organizaciji dobrodelnega
koncerta.
Še dolgo v noč so ob sproščenem pogovoru ob vrhunskih
slaščičarskih stvaritvah pridnih rok lionk ribniškega kluba
in drugih podarjenih dobrotah ter dobri kapljici donatorjev
uživali življenje dobri ljudje, združeni s skupno željo 'Pomagati za življenje z defibrilatorji'.
Dobrodelni koncert Lions kluba Ribnica s sodelovanjem
občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče je
12. marca v Športnem centru Ribnica dokazal, da srčnost
dobrodelnih ljudi ne prežene niti mrzel veter, zavijajoč
okoli dvorane, v kateri se je iskrilo od poskočnih plesalcev,
pevcev ter navdušenega ploskanja in vzklikanja
poslušalcev. Ljubiteljska kultura, združena s
profesionalno, je ponudila vrhunske umetniške užitke.
Sodelovali so Folklorna skupina Velike Lašče, Tamburaški
orkester Sodražica, Folklorna skupina Grmada, Ljoba
Jenče, Nonet Vitra in Prifarski muzikanti. Povezovalec
prireditve Medard Pucelj je poskrbel za hudomušno
igrivost in negovanje bogastva ribniškega narečja.
Prireditev je bila pomemben del akcije, s katero je Lions
klub Ribnica zbral s pomočjo donatorjev ogromna
sredstva za nakup več kot deset defibrilatorjev in tako
presegel načrtovan finančno zelo zahteven projekt. Akcija
zbiranja sredstev še ni zaključena, ker je v širši skupnosti
občin še več želja in potreb po avtomatskih eksternih
defibrilatorjih (AED). To je aparat, ki rešuje življenja, ko
ponovno požene srce. Poudariti moramo, da obstajajo
zvesti donatorji, ki ob vsaki humanitarni akciji nesebično
priskočijo na pomoč. Seznam donatorjev bi bil predolg,
zato bom omenila le tri, ki so praktično kupili kar štiri
aparate: dva INOTHERM, d.o.o., pod vodstvom
direktorice Verice Šenk, z namenom namestitve enega v
občini Ribnica in drugega v občini Loški Potok, za več kot
enega je prispevalo denar podjetje YASKAWA RISTRO
pod vodstvom direktorja in ustanovnega predsednika
Lions kluba Ribnica Huberta Koslerja, LESOJ, d.o.o., z
direktorjem Jožetom Oražmom pa je podaril defibrilator
domačemu kraju Rakitnici.
S svojo prisotnostjo so prireditev počastili visoki gostje:
guverner Zveze Lions klubov Distrikt 129 Slovenija
Branko Dolenc, prejšnja guvernerka Polonca Centa iz LK
Novo mesto, conski predsednik Božidar Resnik iz LK
Krško in prijatelji iz botrskega kluba Novo mesto ter
prijateljskega kluba Trebnje.
Po himni Lions-ov, v izvedbi Noneta Vitra, katero je
prevedla in priredila članica LK Ribnica Duška Hočevar,
je guverner Distrikt Slovenija podelil priznanja zaslužnim
Predsednica LK Ribnica
Alojzija Zakrajšek
Pisma
Lions klub Ribnica je v soboto, 12. marca 201 6, skupaj z
občinami Ribnica, Velike Lašče, Sodražica in Loški Potok
v Športni dvorani Ribnica organiziral veliki dobrodelni
koncert z naslovom POMAGAJMO ZA ŽIVLJENJE.
Namen koncerta je bil zbiranje sredstev, ki bodo skupaj s
prispevki ostalih donatorjev uporabljena za nakup javno
dostopnih defibrilatorjev za območje navedenih občin.
Defibrilator ali strokovno AED je naprava, s katero se
lahko pri postopkih oživljanja bistveno izboljša možnost
preživetja pri nenadnem srčnem zastoju. Po Sloveniji so
te naprave nameščene na javno dostopnih mestih in tudi
v raznih drugih ustanovah (športni centri, trgovine,
podjetja ipd.). V Občini Velike Lašče sta trenutno
nameščena dva defibrilatorja, in sicer v Zdravstvenem
domu Velike Lašče ter ob vhodu v Levstikov dom.
Dva nova defibrilatorja bosta nameščena na gasilnem
domu Turjak in v Robu. Naprave AED so na videz lahko
Defibrilator LifeLine AED
Na defibrilatorju sta samo dva
gumba:
1 ) ZELENI gumb, za vklop in
2) RDEČI gumb, za šok.
Oglašam se (in se bom, dokler bo potrebno) kot občan (iz
vaše izjave v pogovoru v zadnji številki Troble gre sklepati,
da je takih še več), ki “za blaginjo naših občanov ni naredil
prav veliko” in ki je “o dogajanju v občini zelo slabo
podučen” (to drugo je seveda vaša zasluga).
Po svojih močeh se borim za napredek svojega kraja, srčno
in brez računice (berite: občinske podpore). Če kaj vložim
v svoj kraj, na ta vložek takoj pozabim, ker si svojih in
skupnih dosežkov ne lastim, ampak jih prepuščam ljudem
v uporabo - samo tako lahko zaživijo z ljudmi in opravljajo
svojo funkcijo. In predvsem pustim, da dela govorijo sama
zase, o njih mi ni treba javno govoriti, kot govorite ob vsaki
priložnosti Vi o postavljenih lučeh, pločnikih, ekoloških
otokih ... Kot da vsega tega občina ne bi mogla zgraditi
sama brez županske funkcije ...
Kritik niste deležni kot človek na položaju, v tem
primeru župan, ampak ker kot človek ne reagirate na
probleme na človeški način – to pomeni s pozornim
poslušanjem in upoštevanjem tehtnih argumentov. Ste
pač eden tistih politikov, ki se je v petih mandatih naučil
obrti in zdaj uporablja predvsem argument moči in ne
moč argumentov. To ste pokazali v konkretnih primerih:
JZTK, primeru Karlovice, Turjaka ... Da za svoje odločitve
uporabljate udobno večino občinskega sveta, pa seveda
MALI OGLAS
Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize,
voziček lojtrnik, cizo in ostale starinske predmete.
Telefon: 031 878 351
Mesto namestitve na gasilnem domu Turjak
različne, vendar imajo enako funkcijo, in sicer z
električnim sunkom spodbuditi srce k ponovnemu
delovanju. Med seboj se razlikujejo predvsem naprave, ki
so namenjene profesionalnemu (zdravstvenemu) osebju,
in tiste, ki so namenjene splošni uporabi na javnih in
drugih mestih. Pri tem je treba poudariti, da je AED
naprava samo v pomoč pri temeljnih postopkih oživljanja
(TPO), in ne nadomešča strokovne zdravstvene pomoči. V
prihodnjih dneh se bomo gasilci PGD Turjak strokovno
izpopolnjevali za uporabo defibrilatorja, kasneje pa
znanje prenesli tudi med občane. Ob uporabi je nujno
potrebno obveščanje na številko 112, da pomoč prispe v
najkrajšem možnem času.
Gasilci PGD Turjak
svetniki niso krivi. Upam, da ne boste trdili, da vi
uresničujete želje in pobude svetnikov.
Županstvo je odgovorna funkcija, po mojem še bolj od
funkcije predsednika države, saj imate direkten stik s
svojimi občani in zato tudi možnost, da urejate (in uredite
ali pa tudi ne) stvari, ki jih presednik države ne more.
Zato, spoštovani g. župan: dokler bom svetnik, bom
reagiral na vsako vašo “neumnost”, pa naj bo
izgovorjena na občinskem svetu ali pa zapisana preko
naročenih pogovorov in intervjujev.
In bom vaše dobre predloge in pobude z veseljem
podpiral in glasoval zanje. Enako bom delal tudi, ko
pride naslednji župan, če mi bodo ljudje zaupali
mandat. V nasprotnem primeru pa bom človek, ki bo
končno lahko naredil nekaj tudi zase.
In, gospod župan, v demokratičnih okoljih se pred
glasovanjem upoštevajo pomembni argumenti, se o
spornih zadevah razpravlja, v našem občinskem svetu pa
se o njih v glavnem samo glasuje – in ljudje to vidijo in
tako razumejo vašo “demokracijo”.
In za konec še o “naročenih” prispevkih. Ta prispevek sem
naročil svoji vesti in ta mi ga je brez problemov izpisala. Z
velikim veseljem bi bral prispevke, ki bi jih pisala vaša
vest. Po možnosti za vsa ta leta nazaj.
Srečko Knafelc,
občan in občinski svetnik
MALI OGLAS
V najem oddam pisarno (15 m2) na lokaciji Šolska
ulica 12, Velike Lašče. Za podrobnejše informacije
pokličite na telefon 01 7889 892 (po 17. uri) ali 031
433 796.
Pisma
Konec aprila, ko je bila narava v
polnem razcvetu, se je k nam še
malo vrnila prava zima, tako po
količini snega kot po nizkih temperaturah.
Utrinki z Male Slevice Foto: Anton Zakrajšek, 28. april 201 6
Tole fotografijo
z zanimivim
pripisom pa je
na uredništvo
posredovala
Ana Podržaj.
Poznoaprilski zasneženi sadovnjak
Foto: Marija Ivanc Čampa,
28. april 201 6
28. aprila rojeni
snežak se je
odločil, da gre
za prvomajske
praznike na
morje.
Takoj, ko je odrinil sneg, pa je dobrepoljska
godba, kot se za prvomajski praznik spodobi,
že v zgodnjih urah tudi po naših krajih igrala
budnice.
Foto: Zdenko Samsa
Zahvale
O, saj ni smrti,
ni smrti,
samo tih postajaš,
samo oddaljuješ se.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a spomin nate
bo večno ostal …
ZAH VAL A
ZAH VAL A
V 93. letu se je od nas poslovila draga mama, tašča,
babica in prababica
Julijana ANDOLŠEK
(1924–201 6)
z Gradeža.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
znancem in prijateljem za izrečeno sožalje,
darovane sveče, cvetje, sv. maše in vsem,
ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Zahvaljujemo se tudi dr. Starčevi, sestri Mileni in
patronažnim sestram Martini, Marjani in Maši za
obiske na domu in vzpodbudne besede.
Hvala tudi g. župniku, pogrebnemu zavodu Zakrajšek
in pevcem.
Žalujoči vsi njeni
Ko je kruta bolezen iz njega izpila
vse moči, je prerano odpotoval v
večne kraje naš dragi ata
Alojz INDIHAR
(1945–201 6)
Iskrena hvala vsem za obiske v njegovi težki bolezni in
besede tolažbe z upanjem na bolje.
Hvala osebju zdravstvene postaje Velike Lašče, posebno
dr. Starčevi, sestri Mileni, patronažni sestri Martini za vso
pomoč ter Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, stavba D,
oddelek 2H. Posebna zahvala Lovski družini Velike Lašče
za spoštljivo opravljeno pogrebno slovesnost, g. Čeču za
poslovilne besede, za številno spremstvo sosednjim lovskim
družinam. Hvala za posebno spremstvo ob žalnem
sprevodu Konjerejskemu društvu Velike Lašče, govorniku
g. Zabukovcu in slemenskim pevcem za pesmi slovesa.
Zahvala vsem bližnjim in daljnim sosedom, sorodnikom,
prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja,
darovane sv. maše, sveče, lepo cvetje in prisotnost na
njegovi zadnji poti. In nenazadnje besedo zahvale
župnikoma g. Jaksetiču in g. Ojstrežu za duhovno oskrbo ter
lep poslovilni obred. Hvala pogrebni službi g. Marka
Zakrajška za organizacijo pogreba.
V žalosti vsi njegovi domači
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
ni več tvojega smehljaja,
le delo tvojih pridnih rok ostaja
in lučka na grobu, če jo upihne vihar,
v naših srcih ne bo je nikdar.
ZAH VAL A
ZAH VAL A
V 96. letu starosti se je od nas poslovila
naša draga mama in teta
V 86. letu starosti nas je zapustila
draga mama, nona in pranona
Ana PLANINC
Anica OGRINC
iz Velikih Lašč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala vsem za izraze sožalja, cvetje,
sveče in darovane sv. maše.
Zahvala gospodu župniku,
pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek.
Žalujoči vsi njeni
(1930–201 6) ,
Podkogelj 1, Velike Lašče.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja,
za darovano cvetje in sveče, zahvala vsem,
ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala zaposlenim v domu starejših občanov
v Cerknici, gospodu župniku Andreju Ojstrežu za lepo
opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebnemu
zavodu Zakrajšek za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči vsi njeni
Zahvale / Oglasi
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a spomin nate
bo večno ostal ...
Solza kane mi iz očesa,
pred menoj je tvoj obraz,
odšla si tiho, brez slovesa,
mirno spiš in čakaš nas.
ZAH VAL A
V 88. letu se je od nas poslovil
mož, oče, dedek in pradedek
Janez PETERLIN,
(1928–201 6) ,
z Male Slevice.
ZAH VAL A
V 87. letu se je tiho od nas poslovila naša draga mama,
babica, prababica ter tašča
Justina VIRANT,
(1929–201 6)
s Podulake.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam
v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami.
Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano
cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu
župniku Andreju Ojstrežu za darovano pogrebno mašo
ter pogreb. Zahvala gre vsem sovaščanom
za pomoč in izkazano spoštovanje. Ob tej priložnosti
se želimo zahvaliti pogrebnemu podjetju Zakrajšek za
opravljene pogrebne in pokopališke storitve.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem, vaščanom Hlebč in Podulake za izrečena
sožalja, maše, sveče ter cvetje in vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala osebju ZP Velike Lašče, gospodu
župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen obred,
pevcem ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek za
organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi
Žalujoči vsi njeni
Oglasi
NEDELJA, 5. JUNIJ, ob 18. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
NEDELJA, 19. JUNIJ, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
Avtorska gledališka predstava Blaža Podobnika
Muzikal DRUŠTVO ZA SPUŠČANJE ZMAJEV
(2. ponovitev)
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)
predstava REQUIEM ZA JEZUSA
(Župnija Ljubljana-Moste)
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
PETEK, 24. JUNIJ, ob 19.30
Lovski dom pri gradu Turjak
TURJAŠKI DNEVI 2016
2. JUNIJ –12. JUNIJ 2016
23. TURJAŠKI HARMONIKAR
(KUD Marij Kogoj, JSKD OI Ljubljana okolica)
program na strani 4 in 5
SOBOTA, 25. JUNIJ
ŠC Turjak
med 9. in 10. uro
BALINANJE,
popoldne
ODBOJKA NA MIVKI
25. OBLETNICA DRŽAVNOSTI IN
30. OBLETNICA TRUBARJEVE DOMAČIJE
TOREK, 14. JUNIJ, ob 19. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
SOLISTIČNI KONCERT
kitaristke Pavle Lušin
PETEK, 17. JUNIJ, ob 17. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
ZAKLJUČNI NASTOP MAŽORETNE SKUPINE
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)
SOBOTA, 18. JUNIJ, od 7. do 13. ure
Podhojni Hrib
(ŠD Turjak)
NEDELJA, 26. JUNIJ, ob 8. uri
štart pred Domom krajanov Turjak
30. POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI
(TD Turjak)
NEDELJA, 26. JUNIJ, ob 20. uri
Gradež
VEČER NA VASI
(Društvo za ohranjanje dediščine)
TEKMA V ZDRŽLJIVOSTNEM JAHANJU
(ENDURANCE)
(KD Podhojca)
SOBOTA, 2. JULIJ, od 9. do 12. ure
Trg pred Levstikovim domom
SOBOTA, 18. JUNIJ, od 18. do 23. ure
Trubarjeva domačija, Rašica
NEDELJA, 10. JULIJ, od 14. do 20. ure
Trubarjeva domačija, Rašica
POLETNA MUZEJSKA NOČ
(Občina Velike Lašče)
NEDELJA, 19. JUNIJ, ob 17. uri
Knej-Karlovica
KOLESARSKI KRONOMETER
(TVD Partizan)
Hkrati bo potekalo tudi
DRUŽINSKO KOLESARSKO POTEPANJE
PO TRASI KRONOMETRA,
za najmanjše pa posebno tekmovanje na poligonu.
MEDENA TRŽNICA
(Čebelarsko društvo Velike Lašče)
KOMARJEV DAN
(J. A. Z. in družbenik, k.d., in
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)
NEDELJA, 10. JULIJ, ob 18. uri
Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica
KOMORNI KONCERT
"V ljudskem duhu" DUO CLARIPIANO
(Občina Velike Lašče)
Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.