POROČILO o arheološkem ročnem sondiranju na parceli 1681/9, k.o. Velike Lašče Naročniki Mersad Mujakić Emina Mujakić Ismeta Jonuzović Pucljeva 2 1315 Velike Lašče Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanjska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveni pogoji Št.: 494/2008 - ABM-BN-DP Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Sašo Porenta, absol. arheol. Odgovorni konservator Mitja Pergar, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, julij 2010 ARHEJ d.o.o. POROČILO O ARHEOLOŠKEM ROČNEM SONDIRANJU na parceli 1681/9, k.o. Velike Lašče 8.7.2010 Sodelovali: Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Ljubljana, julij 2010 KAZALO UVOD 2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE VELIKIH LAŠČ 3 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK 6 Opis območja in delovni pogoji 6 Delovni postopki 6 Potek dela 6 OPIS SONDE 7 NAJDBE 8 INTERPRETACIJA REZULTATOV SONDIRANJA 9 SKLEP 11 LITERATURA IN VIRI 12 PRILOGA 1 Slika na naslovnici: Pogled na izkop sonde 1; na fotografiji je Jure Luketa; pogled proti severu (foto: S. Porenta). 1 UVOD Parcela 1681/9, k.o. Velike Lašče, na kateri je predvidena nadomestna izgradnja stanovanjskega objekta, leži na območju dveh registriranih enot kulturne dediščine (EŠD), ki sta v Registru nepremične kulturne dediščine vpisani kot Velike Lašče - Arheološko območje Velike Lašče (EŠD 16131), ki je varovana z varstvenim režimom za arheološko dediščino ter Velike Lašče - Vaško jedro (EŠD 15946), ki je varovana z varstvenim režimom za naselbinsko dediščino. V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, ki jih je lastnikom zemljišča izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana (št.: 494/2008 - ABM-BN-DP), je za predvideni poseg potrebno izvesti dodatne predhodne arheološke raziskave. Izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je lastnica zemljišča naročila pri podjetju Arhej d.o.o. na podlagi Ponudbe za izvedbo arheološkega vrednotenja na lokaciji Velike Lašče, parc. št. 1681/9 k.o. Velike Lašče (št. 019/2009). Raziskavo je odobrilo MK RS s kulturnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline št. 62240-177/2009/2, z dne 1.7.2009. Terenska dela je dne 7.7.2010 opravila 2-članska strokovna ekipa pod vodstvom Saša Porente in Matjaža Novšaka. Uporabljena delovna metodologija je bila smiselno izpeljana iz metodologije, ki jo je za projekt izgradnje avtocest oblikoval in sprejel SAAS 1 (Grosman, Novaković 1994), pri čemer so bili upoštevani tudi drugi normativi arheološke stroke (Novaković et al. 2007; Zakon o varstvu kulturne dediščine - Uradni list RS 16/2008) ter t.i. "primeri dobre prakse". 1 Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije. 2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE VELIKIH LAŠČ Naselje Velike Lašče (526 m n.v.) je gručasto naselje in sedež istoimenske občine. Nahajajo se sredi večinoma kmetijskega območja, na nižji vzpetini, ob glavni cesti Škofljica - Kočevje. Po naselju se imenuje Velikolaška pokrajina, ki je zaradi vložkov neprepustnih kamnin in prevladujočih triasnih dolomitov neprepusten svet sredi obsežne zakrasele okolice. V kraju se odcepita cesti proti Podsmreki in Mali Slevici oziroma proti številnim drugim vasicam na tem razmeroma gosto poseljenem območju. V okolici so manjši zaselki »Kijani«, »Sela« in »Pod Kolodvorom«, kjer je železniška postaja ob nekoliko na vzhod pomaknjeni progi Ljubljana Kočevje. Ob glavni cesti je globok kraški dol s potokom Šumnikom, na južnem robu naselja pa ponika potok Cereja. Najstarejše arheološke ostaline so v Velikih Laščah znane iz obdobja prazgodovine. Iz tega obdobja je znano tudi prazgodovinsko gradišče zahodno od Srobotnika pri Velikih Laščah, ki leži pri cerkvi sv. Roka. Najštevilčnejše pa so najdbe iz obdobja rimskega imperija. Mimo je vodila rimska vicinalna cesta. V strokovni literaturi se omenjajo tudi talilnice železa. Velike Lašče se prvič omenjajo leta 1145 v listini oglejskega patriarha Peregrina, ustanovitelja stiškega samostana, kot »villa Lasis«. Pristavo v Laščah je stiškemu samostanu podaril eden izmed gospodov Višnjegorskih. Izraz villa, ki je latinski, pomeni veliko kmetijo, kakršne so ustanavljali kralji in drugi posvetni in cerkveni mogočneži, da bi jim prinašale dohodke. Drugi del Lasis pomeni krčevino oziroma laze, saj je naselbina nastala na izkrčeni površini. V stiškem urbarju iz leta 1505 so Lašče poimenovane nemško »Groslasitsch«, oziroma »Grosslaschitz«. Prvotne Lašče so stale na Selih, ob stari rimski cesti (blizu današnje železniške postaje). Tu naj bi stala tudi že cerkvica za prvotne prebivalce. Leta 1469 so Lašče na Selih požgali Turki, ki so uničili tudi večino vasi med Igom in Kočevjem. Po požigu so začele nastajati druge Lašče na današnji lokaciji. Nastale so v zaščiti hrastovega gozda »Ščita«. Turški napadi so se vrstili še naprej, zato je stiški opat naročil, da se cerkev v Laščah zavaruje z obzidjem. Okoli cerkve je nastal tabor, kamor so se ljudje zatekli pred nevarnostjo. Znotraj tabora je bilo tudi pokopališče. Stiški samostan je leta 1658 zaradi slabega gospodarjenja začel opuščati svoje posestvo. Prodal ga je ortneškemu graščaku Lichtenbergu. Leta 1749 pa so Lašče prišle pod oblast turjaških grofov. V času Ilirskih provinc je prišlo v Velikih Laščah do spopada med avstrijsko četo in francoskimi vojaki. Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja 3 dvostolpna župnijska cerkev Marijinega rojstva zgrajena v novoromanskem slogu. 10 let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg. Iz zgoraj navedenih podatkov lahko razberemo, da je okolica Velikih Lašč bogata v arheološkem smislu od obdobja prazgodovine do novega veka. Predvsem je zanimiv podatek o večjem številu prazgodovinskih in antičnih naselbin vzdolž današnje ceste Škofljica Kočevje, kar kaže na pomembnost prostora iz gospodarskega ali geostrateškega stališča. Verjetno je to vzrok dokaj gosti poseljenosti tega območja v preteklosti. Slika 1: Zemljevid (M 1:25000) z vrisano lego obravnavanega območja (oranžen kvadratek) (vir: ©2007 Agencija RS za okolje, LUZ d.d.). 4 Slika 2: Zračni posnetek z vrisanimi območji dediščine (z modro barvo je označena arheološka dediščina) in z vrisano lego obravnavanega območja (moder kvadratek) (vir: http://giskds.situla.org/giskd/) 5 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK Opis območja in delovni pogoji Parcela št. 1681/9, k.o. Velike Lašče, leži vzhodno od cerkve Marijinega rojstva, na vzhodnem pobočju hriba, kjer je naselje Velike Lašče. Parcela se nahaja na umetni terasi, na dokaj strmem pobočju hriba. Obravnavana parcela (Priloga 1) ima obliko nepravilnega pravokotnika, z daljšo osjo v smeri vzhod - zahod. Najdaljša stranica ima dolžino 24 m, širino 15 m, površina parcele pa znaša 256m2. Arheološko smo pregledali le vzhodni del parcele, drugje pa je bil dostop za arheološko vrednotenje onemogočen zaradi pozidanosti. V času izvedbe del je bilo vreme sončno. Temperatura je bila okoli 18oC. Tla so bila suha. Na parceli se nahajajo stanovanjski objekt in prizidek za garažo, ostanek parcele pa predstavlja nasutje za dvorišče. Zgoraj navedena dejstva niso ovirala korektne izvedbe oziroma vplivala na veljavnost rezultatov pregledov. Delovni postopki 1. Preučevanje stratigrafije območja: - ročni izkop ene sonde (1,9x0,6m) do geološke osnove. Sonda (označena s S1) je smiselno umeščena na edinem dostopnem delu parcele, kjer bi lahko še dobili vpogled v stratigrafijo območja (Priloga 1). Sondo smo izkopali na mestu, kjer smo ocenili, da ni prišlo do predhodnih posegov v plasti. Ob izkopu je potekal makroskopski pregled izkopane zemljine (zbiranje in shranjevanje vseh najdb iz jam po prepoznavnih stratigrafskih enotah) in dokumentiranje ugotovljene stratigrafije vsaj na dveh profilih sonde (opisna in fotografska dokumentacija). Potek dela Najprej smo glede na stanje na terenu določili mesto izkopa sonde. Nato smo pričeli z izkopom sonde. Izkopana je bila do geološke osnove. Sonda 1 je bila izkopana na vzhodni strani parcele, tik ob prizidku za garažo. Dokumentirana sta bila dva profila sonde - opisno, mersko in fotografsko. Dokumentirali smo tudi potek del. Po končanih delih je bila sonda zasuta. 6 OPIS SONDE Sonda 1 Lega: Sonda leži na vzhodni strani parcele 1681/9. Območje je nasuto s peščenim nasutjem za izravnavo in leži na umetni terasi na vzhodnem pobočju hriba, kjer se nahaja naselje Velike Lašče. Mere: dolžina 1,9m, širina 0,6m, globina 0,45m. V zahodnem profilu so bile dokumentirane 3 stratigrafske enote: SE 1 - recentno peščeno nasutje (0 - 0,2m); keramični gradbeni material, beton, plastika, železo in drugi ostanki SE 2 - kamnita dolomitna geološka osnova (0,2m) SE 3 - recentni vkop za drenažo (0,2 - 0,45m); zapolnjen s SE 1 in seka SE 2; nabira se voda Opombe: Morebitnih arheoloških plasti ni več prisotnih. Slika 3: Zahodni profil sonde 1 (foto: S. Porenta). 7 NAJDBE Med arheološkim vrednotenjem je bilo odkritih veliko najdb, ki pa so posledica gradnje današnjih objektov in so se nahajale v nasutju za izravnavo. Pobrana ni bila nobena najdba. Vse najdbe so recentne. 8 INTERPRETACIJA REZULTATOV SONDIRANJ Na podlagi pridobljenih najdb in stratigrafske slike je mogoče dobiti vpogled v pretekle dogodke na obravnavanem območju. Arheološko sterilno podlago predstavlja dolomitna kamnita osnova (SE 2), ki se nahaja tik pod površjem, saj je celotno območje parcele vsekano v to kamnito osnovo, kar se vidi v ohranjenem profilu na zahodni strani parcele, ki se nahaja tik pod cerkvijo Marijinega rojstva v Velikih Laščah. Tu se vidi, da je nad kamnito osnovo le okoli 20 cm humozne plasti (slika 5). Na to kamnito osnovo je bil postavljen stanovanjski objekt in prizidek za garažo. Po končani gradnji teh objektov pa so območje izravnali z peščenim nasutjem, ki vsebuje ostanke gradnje teh objektov (SE 1). Prostor je bil verjetno del tabora okoli cerkve, kar se vidi na Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1823 (slika 4). Tabor so podrli leta 1867 in z njegovim materialom nasuli bližnji trg pri cerkvi. Slika 4: Lega območja raziskav (rdeča linija) z vrisano sondo (modra barva) na Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1823 (vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/n/n077a02.jpg) 9 Slika 5: Pogled na zahodni del parcele; profil na vzhodni strani cerkve Marijinega rojstva (foto: S. Porenta). 10 SKLEP Na območju parcele 1681/9, k.o. Velike Lašče nismo ugotovili arheološkega potenciala. Glede na stratigrafijo na obravnavani parceli ni pričakovati nepremičnih arheoloških ostalin, saj so bile odstranjene že v preteklosti (gradnja tabora?), v kolikor so tam obstajale, zato ni potrebe po sistematičnih arheoloških raziskavah na obravnavani parceli. Celotno območje danes leži na matični dolomitni kamniti osnovi. Ta sklep ne izključuje možnosti obstoja arheološkega najdišča v neposredni bližini obravnavane parcele. O tem pričajo najdbe iz samih Velikih Lašč in njegove bližnje okolice. 11 LITERATURA IN VIRI Arheološka najdišča Slovenije 1975, Ljubljana. GROSMAN D., NOVAKOVIĆ P. 1994, Arheologija na avtocestah Slovenije I, Struktura in postopki. - Interno gradivo SAAS, Ljubljana 1994. NOVAKOVIĆ P. et al. 2007, Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov. - Študija izdelana po naročilu Ministrstva za kulturo RS, Ljubljana. http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=home.main http://rkd.situla.org/ http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm http://www.geopedia.si/ http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx? http://sl.wikipedia.org/wiki/Velike_Lašče 12 PRILOGA 1