junij 2016 - Ministrstvo za obrambo

ŠTEVILKA
6 JUNIJ 2016
SKUPAJ ZA VARNO NEBO
25. OBLETNICA PRVE
PRISEGE NABORNIKOV
INTERVJU RENATA
BRUNSKOLE
PREVERILI USPOSOBLJENOST
MOTBBSK
VAJA POTRES
BREGINJ 2016
UVODNIK
VSEBINA
4
6
8
11
23
32
34
36
41
44
46
47
47
48
48
49
50
2
SV
AKTUALNO
1. BRIGADA USPEŠNO VZPOSTAVILA MOTBBSK
IZPOSTAVLJAMO
PRI OSAMOSVOJITVI BISTVENA ENOTNOST
INTERVJU
V POMOČ MIGRANTOM VEČ KOT 3000
PROSTOVOLJCEV IN ZAPOSLENIH RKS
IZ NAŠIH ENOT
NAD SLOVENIJO PETI JADRANSKI UDAR
SOKOLI PONOSNO LETIJO ŽE 20 LET
25 LET INŠPEKTORATA RS ZA OBRAMBO
TANKI SLOVENSKE VOJSKE USPEŠNI NA
TANKOVSKEM TEKMOVANJU
HITI POČASI
VOJAŠKI POLICISTI SKRBIJO ZA VARNOST V PROMETU
VOJAŠKO ZDRAVSTVO PRIBLIŽALI NOVOMEŠKIM DIJAKOM
PRILOGA: ENOTA ZA PODPORO
ENOTA ZA PODPORO DOBILA BOJNO ZASTAVO
SKUPINSKO DELO IN VISOKA RAVEN STROKOVNOSTI
ENOTA ZA ELEKTRONSKO BOJEVANJE
ENOTA ZA PROTOKOL
CENTER ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE
ENOTA ZA KOMUNIKACIJSKE IN INFORMACIJSKE SISTEME
ŠPORTNA ENOTA
SPECIALIZIRANA ENOTA VOJAŠKE POLICIJE
VIDELI SMO
ZNANJE, SODELOVANJE IN USPOSOBLJENOST
SO NAJPOMEMBNEJŠI
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
GASILSKA ŠOLA IN USPOSABLJANJE
ZA PRIDOBITEV POKLICA GASILEC
SPREMLJAMO
REZULTATI RAZISKAVE O STALIŠČIH JAVNOSTI
DO VARNOSTI LETA 2015/2016
MINISTRICA ZA OBRAMBO OBISKALA
PRIPADNIKE 20. SVNKON V UNIFILU
PREDSTAVLJAMO
VEČKRAT ODLIKOVANI NAREDNIK PRVE SVETOVNE
VOJNE MATIJA TOMŠIČ (1879–1953) 2. DEL
ŠPORT V VOJSKI
BREZ ZAVOR IN PRESTAV V NASPROTNO
SMER URINEGA KAZALCA
PREŽIVETJE
ZAJEC
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Z ROKO V ROKI (ZA BOLJŠE PREVODE)
KNJIŽNE NOVOSTI
STE VEDELI?
PRVI STRELI V VOJNI ZA SLOVENIJO LETA 1991
ODLIKOVANJA V SV
MEDALJA V SLUŽBI MIRU
STENČAS
SPODBUDNA MISEL
BISERI BOHINJA
OCENJEVANJE VOJAŠNIC
DAN SLOVENSKE VOJSKE V OPERACIJI
EVROPSKE UNIJE NAVFOR MED SOPHIA
RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
POIŠČI PET RAZLIK
7
7
14
16
18
31
34
38
44
49
Postavimo
si svoje cilje
V pričakovanju letošnje 25-letnice samostojnosti naše še vedno
mlade države se vrstijo razmišljanja tudi o tem, ali je Slovenija
zgodba o uspehu. Odločitev, da želi Slovenija po svoji poti, je bila
pred 25 leti nedvoumna in enotna, cilji pa jasno postavljeni ter
ubranjeni v vojni. Svoboda, samostojnost, državnost in demokracija
so bile pomembne vrednote, ki jih včasih kar pozabljamo.
Rečemo lahko, da smo z odliko opravili vse načrtovane naloge,
smo kredibilna članica mednarodnih povezav, prizadevanja
za mednarodni mir so visoko med prednostnimi nalogami in
gospodarsko-finančna perspektiva se je izboljšala. Nastopil je čas,
da si bolj odločno postavimo svoje cilje, kar pa je prav tako težko kot
njihovo doseganje. Danes rokov ne postavljajo več drugi, naloge si
delimo sami. Dejstvo, da ne tekmujemo z nikomer, temveč sami s
seboj, družbo in posameznika lahko postavi v neko lažno brezčasje,
ko hitro zamudiš pravo priložnosti.
V teh dneh se spominjamo prve prisege slovenskih nabornikov v
učnih centrih v Pekrah in na Igu. Od prvih napotitev na služenje
vojaškega roka se je na obrambno-vojaškem področju zgodilo veliko.
Priznanje Slovenije kot polnopravne članice Nata marca 2004
je gotovo eden izmed mejnikov naše samostojne države. Imamo
profesionalno in sodobno oboroženo silo, dopolnjeno s pogodbeno
rezervo, ki je postala ugledna institucija tako v mednarodnem
okolju kot domovini. Že od prvega sodelovanja Slovenske vojske
v mednarodnem vojaškem posredovanju na misiji Nata leta 1997
dejavno sodeluje v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru.
Nenehno izobraževanje in usposabljanje ter s tem razvoj ostajajo
njena stalnica. Spomnimo se leta 1998, ko je v Sloveniji potekala prva
mednarodna vojaška vaja Cooperative Adventure Exchange '98,
prvič v zgodovini zunaj držav članic Nata. V začetku junija je v
naši državi že petič uspešno potekala mednarodna vojaška vaja
Jadranski udar 2016 z več kot 600 udeleženci iz 15 držav, na
kateri je Slovenska vojska izvajala usposabljanje usmerjevalcev
združenega ognja ob podpori vojaškega letalstva zavezniških držav.
Preverjanje usposobljenosti skladno z Natovo metodo za ocenjevanje
pripravljenosti CREVAL je pred kratkim uspešno končala tudi
motorizirana bataljonska bojna skupina.
V tokratni reviji predstavljamo 25 let delovanja Inšpektorata RS za
obrambo, katerega vloga in naloge so bile opredeljene že v okviru
nekaterih pomembnih aktov, sprejetih med osamosvajanjem.
Nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo obrambo ter zaščito in
reševanje, so priložnost za marsikatere izboljšave ter spremembe.
Naša največja humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije letos
praznuje že 150-letnico delovanja. O poslanstvu in ciljih organizacije
ter pripravah na evropsko tekmovanje ekip prve pomoči FACE v
Sloveniji konec meseca smo se pogovarjali z generalno sekretarko
RKS in predsednico organizacijskega odbora Renato Brunskole.
Na vprašanje, kam želimo, se tudi danes odgovori ne zdijo tako
zapleteni. Še naprej želimo čisto in varno okolje. Pomena vlaganj
v obrambni sistem se glede na dogodke v naši bližini in glede na
poslabšanje globalne varnosti zaveda vedno več ljudi, kar je pokazala
tudi raziskava Stališča o varnosti, ki jo predstavljamo v tej številki.
Želimo zdrave javne finance in trdno socialno politiko, temelječo na
solidarnosti ter humanosti. Ali se je v 25 letih nabralo dovolj izkušenj
in znanja za pravo pot, pa bo pokazal čas.
Aleksandra Pelko Jamnik
SV
3
AKTUALNO
1. BRIGADA USPEŠNO
VZPOSTAVILA MOTBBSK
Od 31. maja do 2. junija je v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni in na
osrednjem vadišču SV Postojna potekalo preverjanje končnih operativnih zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk), kar je bila ena izmed bistvenih nalog 1. brigade lani in letos. Jedro bojne skupine je 10. pehotni polk ob
podpori rodovskih modulov. 48-urno preverjanje usposobljenosti po seznamu bistvenih nalog skladno z Natovo metodo za ocenjevanje pripravljenosti CREVAL je
motorizirana bataljonska bojna skupina uspešno opravila, s čimer si je zagotovila
pogoje za prehod s faze usposabljanja na fazo operativnega delovanja.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: Bruno Toič
S TRDNIMA DOKAZOMA
5 IN 6 PREVERILI
USPOSOBLJENOST VODOV
Ena izmed bistvenih nalog Slovenske vojske letos je bila vzpostavitev zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine.
V začetku leta 2015 je nalogo za oblikovanje namenske zmogljivosti MotBBSk prevzela 1. brigada, 10. pehotni polk kot enota
v njeni sestavi pa je bil določen za nosilno
enoto za izvedbo omenjene naloge. V motorizirani bataljonski bojni skupini, v kateri je
850 pripadnikov, so bile dodane tudi rodovske enote, ki kot moduli podpirajo delovanje treh manevrskih čet, in sicer modul za
ognjeno podporo, obveščevalno-izvidniški
modul, modul za zveze ter modul za bojno
podporo, v katerem so združene zmogljivosti enote za JRKBO, bojni inženirci, lahki
raketni vod zračne obrambe in protioklepni
vod. Manevrske čete so v začetku operativnega cikla leta 2015 po konsolidaciji začele
usposabljanje na ravni posameznika, skupine in oddelka. V okviru skupnih usposabljanj s pripadniki 2. bataljona 503. polka
173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA iz Vicenze v Italiji Trden dokaz 5
in 6 (Rock Proof 5 in Rock Proof 6) je 10. pehotni polk kot nosilna enota za motorizirano bataljonsko bojno skupino marca končal
vodno fazo usposabljanja manevrskih enot.
Takrat je z izvedbo taktičnih vaj in taktičnih
vaj z bojnim streljanjem vodov tudi preveril
vode za delovanje v okviru te zmogljivosti.
Prav tako je bila že januarja vzpostavljena
tudi celovita linija poveljevanja in kontrole
med nosilno enoto bojne skupine, torej 10.
polkom, in dodanimi rodovskimi enotami
ter moduli v motorizirani bataljonski bojni
skupini.
MAJA PREVERILI KONČNE
OPERATIVNE ZMOGLJIVOSTI ČET
PREVERJANJE MOTORIZIRANE
BATALJONSKE BOJNE SKUPINE
Nadaljevanje operativnega cikla, in sicer PO NATOVI METODI CREVAL
usposabljanje manevrskih čet, se je končalo maja s preverjanjem končnih operativnih
vseh treh pehotnih čet, izvajalo pa ga je poveljstvo 1. brigade ob podpori poveljstev in
enot Slovenske vojske. Na njem so preverili
usposobljenost manevrskih čet in s tem pripravljenost za prehod v naslednjo fazo operativnega cikla, in sicer usposabljanje in preverjanje vse motorizirane bataljonske bojne
skupine. Preverjanje čet je potekalo na osrednjem vadišču Poček in matičnih lokacijah enot, obsegalo pa je pregled ter preizkus
usposobljenosti na taktičnih vajah. Na preverjanju so sodelovali tudi namensko oblikovani moduli motorizirane bataljonske
bojne skupine, ki so jih na četni ravni tudi
preverjali iz sposobnosti za združeno bojevanje rodov. Preverjanje po seznamu bistvenih nalog so vse enote v motorizirani bataljonski bojni skupini uspešno opravile, tako
da so bili zagotovljeni pogoji za preverjanje
vse motorizirane bataljonske bojne skupine.
Ena četa je poleg tega opravila tudi preverjanje iz vertikalnega manevra in oskrbovanja enote ob vertikalnem manevru z visečim tovorom.
4
SV
Preverjanje doseganja končnih operativnih
zmogljivosti vse motorizirane bataljonske
bojne skupine po metodi CREVAL se je začelo v torek, 31. maja, s postrojem motorizirane bataljonske bojne skupine v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni. Po
začetnem pregledu je naslednje dneve sledilo še preverjanje usposobljenosti MotBBSk,
v okviru katerega so ocenjevalne skupine v
vojašnici in na osrednjem vadišču SV Postojna preverjale ter ocenjevale delo poveljstva MotBBSk in bojne postopke manevrskih enot na terenu, vključno s preverjanjem
namensko oblikovanih modulov MotBBSk,
tako modula bojnega inženirstva, zvez,
protioklepnega delovanja, zračne obrambe, ognjene in logistične podpore, JRKBO
in za obveščevalno-izvidniške zmogljivosti. Z uspešno opravljenim preverjanjem po
seznamu bistvenih nalog je motorizirana
bataljonska bojna skupina ustvarila pogoje za prehod s faze usposabljanja na zadnjo
fazo operativnega cikla, to je fazo operativnega delovanja. Motorizirana bataljonska
bojna skupina je z uspešnim preverjanjem
usposobljenosti dosegla usposobljenost za
ofenzivno, defenzivno in stabilizacijsko delovanje za potrebe nacionalne obrambe Slovenije in delovanje v okviru Nata, pri čemer
je skupina usposobljena za načrtovanje, vodenje in izvajanje združenega bojevanja
rodov skladno z njenim temeljnim bojnim
poslanstvom. SV
5
25 let od prisege prvih slovenskih
nabornikov
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu
je bila v soboto, 11. junija, slovesnost ob 25. obletnici prve
prisege 180 slovenskih nabornikov v takratnem 510. učnem
centru na Igu. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili župan
občine Ig Janez Cimperman, ministrica za obrambo Andreja Katič ter slavnostni govornik in častni pokrovitelj prireditev
ob obeleževanju dogodkov 25. obletnice desetdnevne vojne,
predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pred slovesnostjo je pred upravno stavbo Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS potekalo odkritje spominskega znamenja
v opomin in spomin na 27. junij 1991, ko je bil med osamosvojitveno vojno za Slovenijo na Ljubljanskem barju sestreljen helikopter JLA.
Fotografija: Daniel Novakovič/STA
PREDSEDNIK PAHOR OBISKAL SLOVENSKE
VOJAKE V VOJAŠKI BAZI BUTMIR
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je obisk v Sarajevu, kjer
je potekalo srečanje voditeljev procesa Brdo Brijuni, v soboto, 28.
maja, začel v vojaški bazi Butmir. Tam se je srečal s slovenskimi vojaki ter poveljniki mednarodnih enot v Bosni in Hercegovini. Predsednik
Pahor se je ob prihodu v bazo najprej sestal s poveljnikom sil Eufor v
Bosni in Hercegovini generalmajorjem Friedrichom Schrötterjem, nato
Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik
prizadevanjih za uspešno premagovanje izzivov, s katerimi se trenutno spopadamo v obrambnem sistemu. »Postavljanje temeljev nove države je bil skupen projekt in le skupaj je
bilo mogoče uspeti. Projekt, za katerega so osamosvojitveni borci –
pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske milice – tvegali svoje življenje in ga nekateri med njimi, žal, morali tudi žrtvovati,« je v nadaljevanju poudarila ministrica in dodala, da zato ni prav, da si danes
kdor koli prisvaja osamosvojitev kot svoj projekt.
Predsednik republike Borut Pahor je v svojem slavnostnem govoru poudaril, da je bila največja lepota osamosvojitvenega procesa v tem,
da je ljudi vključeval in ne izključeval. Enotnost je bila posledica zamisli o samostojnosti slovenske države, ki se je iz kroga tako imenovanih političnih oporečnikov počasi širila v kroge tistih, ki so znali videti čez horizont dnevne politike. Veličina osamosvojitvenega procesa
je bila po besedah predsednika tudi v tem, da so tisti, ki so videli dlje,
znali pritegniti tiste, ki so morda na začetku tega procesa dvomili ali
6
SV
pa še s poveljnico Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirko Giselle Wilz. Predsednik se je v mednarodni vojaški bazi srečal s pripadniki Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Euforja Althea in
Natovem poveljstvu v Sarajevu.
PRIPADNIKE SLOVENSKEGA KONTINGENTA NA
KOSOVU TER V BOSNI IN HERCEGOVINI OBISKAL TUDI
DRŽAVNI SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO
V počastitev dneva Slovenske vojske in ob bližajoči se 25-letnici samostojnosti naše države je pripadnike slovenskih kontingentov, ki delujejo v mednarodni operaciji Kforja na Kosovu, v operaciji Euforja
Althea v BiH in Natovem poveljstvu v Sarajevu 18. in 19. maja obiskal tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak z delegacijo. Ob obisku v Prištini je delegacijo sprejel poveljnik
operacije Kforja generalmajor Guglielmo Luigi Miglietta. Pogovori so
potekali o varnostnih in političnih razmerah v državi. Državni sekre-
Fotografija: Aleksandra Pelko Jamnik
Fotografija: Aleksandra Pelko Jamnik
Oblikovanje učnih centrov na Igu in v Pekrah ter s tem vzpostavitev
slovenskega sistema za usposabljanje in izobraževanje nabornikov
sta bila prelomna za nastanek in razvoj lastnih vojaških sil, ki pomenijo enega temeljev suverene in samostojne države, je v svojem nagovoru poudarila ministrica za obrambo Andreja Katič. Spomnila je, da
so slovenski naborniki 2. junija 1991 tudi prvič prisegli svoji domovini
v slovenskem jeziku. Trud, s katerim je bil zasnovan projekt lastnih oboroženih sil, po besedah ministrice pomeni še dodatno odgovornost v
SPOMENIK PADLIM IN UMRLIM V VOJNI ZA SLOVENIJO
NA ŽALAH DOBIVA STATUS DRŽAVNEGA POMENA
Ministrica za obrambo Andreja Katič in župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković sta v torek, 31. maja, podpisala izjavo o nameri razglasitve spomenika padlim in umrlim v vojni za Slovenijo za
kulturni spomenik državnega pomena. Kot sta dejala po podpisu,
bo upravljanje spomenika tako lažje in učinkovitejše. Ministrica za
obrambo je po podpisu pojasnila, da je ministrstvo decembra lani
dalo pobudo, da se ob 25. obletnici razglasitve samostojne Slovenije kenotaf oziroma spomenik, ki stoji na novem delu ljubljanskih Žal
in je delo akademika Marka Mušiča, razglasi za kulturni spomenik
državnega pomena.
STANJE IN PERSPEKTIVE MEDNARODNIH
OPERACIJ IN MISIJ
Združenje slovenskih mirovnikov je v mariborski kadetnici 26. maja pripravilo okroglo mizo, na kateri so panelisti z razpravo počastili mednarodni dan udeležencev mirovnih operacij OZN. Okroglo mizo, ki jo
je Združenje slovenskih mirovnikov organiziralo v sodelovanju s Centrom vojaških šol in ob podpori 72. brigade, je povezoval podpredsednik združenja Marko Cigler. Glavni govornik dr. Anton Grizold je
predstavil pogled na spremenjeno mednarodno okolje in izpostavil bistvena spoznanja v mednarodnem okolju, generalmajor Dobran Božič
pa je govoril o organizaciji OZN, prihodnosti njenih operacij ter izzivih, s katerimi se organizacija spoprijema. Major Jure Rosulnik je predstavil pregled neposrednih izvajalcev v mirovnih operacijah in na misijah ter izzive in pogled v prihodnost Slovenske vojske v mednarodnih
operacijah in na misijah. Brigadir David Humar je v svoji predstavitvi
Natove kolektivne obrambe in kriznega odzivanja izpostavil fokusirano usposabljanje, kar pomeni, da ni dovolj imeti le cilje, temveč moramo najprej imeti temelje, to je dobro usposobljeno vojsko. Poročnik bojne ladje Andrej Pečar je opisal izkušnje z misij Evropske unije NAFOR,
Lampeduza in Sophia. Na panelu sta sodelovali tudi predstavnici z Ministrstva za zunanje zadeve, pooblaščeni ministrici, vodja sektorja za
mednarodne organizacije Blažka Kepic in Sabina Stadler, ki sta predstavili zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter delovanje OVSE,
predvsem v Ukrajini. Na okrogli mizi so govorci izpostavili spremembe
varnostnega mednarodnega okolja in posledično vojaških organizacij, delovanje Združenih narodov in njihova pooblastila ob opravljanju
nalog, hkrati pa so tudi opozorili na stanje vojsk zaradi finančne krize
in njihovo pripravljenost na obrambo znotraj meja.
krskih dogodkov in spominskega dne mestne občine Maribor. Osrednja govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor, ki je ob 25. obletnici pekrskih dogodkov civilistu in prvemu
ranjencu v aktivnostih za samostojno in neodvisno Slovenijo Borisu
Frasu podelil odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije
za požrtvovalnost in osebno hrabrost pri obrambi domovine neposredno pred vojno za Slovenijo.
Dogodki v Pekrah pred 25 leti govorijo o pogumu ter veliki srčnosti in ljubezni do domovine, je dejala ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je dodala, se je maja 1991 tam jasno pokazalo, da slovenski narod ne bo dopustil samovoljnosti zvezne vojske, temveč
da bo nadaljeval svojo pot do samostojnosti in suverenosti. Spomnila je na odločnost takratnega vodstva mariborske občine z županjo Magdaleno Tovornik, na neustrašnost predstavnikov medijev in
srčnost Mariborčanov ter prebivalcev Radvanja, Peker, Limbuša in
drugih krajev, kjer so se uprli oboroženi zvezni vojski. Po besedah
obrambne ministrice so dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in
pred njim dokaz, da se zna naš narod, ko je postavljen pred težke
ovire in prelomne odločitve, poenotiti in združiti. Pred slovesnostjo
je ministrica v centru odprla stalno razstavo Življenje in delo v 710.
učnem centru Pekre, ki jo je v sodelovanju z zvezo MORiS in Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravilo Društvo vojnih veteranov
Pekre-Ig 1991.
NAČELNIK OBRAMBNEGA ŠTABA
ITALIJANSKIH OBOROŽENIH SIL
NA OBISKU V SLOVENIJI
V ponedeljek in torek, 13. in 14. junija, je načelnik Generalštaba
Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman gostil načelnika obrambnega štaba italijanskih oboroženih sil generala Claudia
Graziana. Načelnika sta izrazila visoko prioriteto dvostranskega
sodelovanja, tako na področju sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah kot pri razvoju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje in v strukturi večnacionalnih sil kopenske vojske. Strinjala sta se, da je tudi v prihodnje pozornost treba nameniti skupnim
usposabljanjem, obiskala pa sta tudi Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Generala Graziana je sprejela ministrica za obrambo Andreja Katič, srečal pa se je še z odborom državnega zbora
za obrambo. Fotografija: desetnik Daniel Mlakar, GŠSV
Pri osamosvojitvi
bistvena enotnost
tar mag. Bizjak je ob tem poudaril, da Zahodni Balkan tudi v prihodnje ostaja v strateškem interesu Republike Slovenije, ki namerava v
prihodnje ohraniti ustrezen prispevek v mednarodnih operacijah in
na misijah na tem območju. Srečanje s pripadniki v mednarodni bazi
Butmir v Sarajevu je bilo tudi priložnost za izročitev napredovanj v
činu. Pomočnica načelnika Generalštaba SV in načelnica Združenega sektorja za operacije brigadirka Alenka Ermenc je v okviru dneva Slovenske vojske poveljniku 36. slovenskega kontingenta v Bosni in
Hercegovini polkovniku Slavku Harcu izročila napredovanje v čin polkovnika, Alešu Miklavčiču pa napredovanje v čin majorja.
Fotografija: Meta Grmek
zamisel celo zavračali. Tudi v vojni, ki je sledila razglasitvi samostojnosti, smo se Slovenci enotno postavili po robu okupatorju, ki je želel ogroziti enotno narodovo voljo za samostojno in enotno Slovenijo. Slovenci smo z vojaško močjo zavarovali svojo politično odločitev,
je v govoru dejal predsednik. Dejanje osamosvojitve tako v našem
zgodovinskem spominu ostaja dejanje narodne enotnosti. Predsednik
republike je ob tem pozval vse, da s svojimi ravnanji in izjavami ne
naredijo ničesar, kar bi mladim ljudem, ki bodo zrasli v pogumne in
ustvarjalne osebnosti in tako nadaljevali slavno pot prihodnosti naše
domovine, odvzeli ta ponosni pogled na njihove korenine. »To je naša
moralna im politična dolžnost, da našim otrokom v njihovem spominu
zavarujemo proces osamosvojitve kot nekaj najbolj lepega in mogočnega za narodovo usodo v prelomnih časih zgodovine,« je govor končal predsednik republike.
Fotografija: Meta Grmek
IZPOSTAVLJAMO
V PEKRAH SKLEPNA SLOVESNOST OB
25. OBLETNICI TAMKAJŠNJIH DOGODKOV
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enoti Pekre
je bila 21. maja sklepna slovesnost ob počastitvi 25. obletnice peSV
7
INTERVJU
sekretarka in predsednica Rdečega križa Slovenije ter še prej Jugoslavije Ivica Žnidaršič,
je Rdeči križ organizacija, ki je vedno ponudila pomoč in povezovala vse ljudi ne glede
na vero, raso, narodnost in drugo prepričanje. Prav to je eden izmed razlogov, ki je organizaciji omogočil, da se je ohranila do danes.
V POMOČ MIGRANTOM
VEČ KOT 3000
PROSTOVOLJCEV IN
ZAPOSLENIH RKS
Največja in najstarejša humanitarna organizacija na Slovenskem Rdeči križ Slovenije (RKS) letos praznuje častitljivo 150-letnico delovanja. Ta pomembni jubilej
bodo praznovali z več prireditvami, še posebno zanimivo pa bo bližnje evropsko
preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči (First Aid Convention in Europe –
FACE), ki bo od 30. junija do 2. julija potekalo v Ljubljani. O organizaciji tega mednarodnega dogodka, praznovanju 150-letnice delovanja Rdečega križa pri nas in
o vlogi RKS pri obvladovanju migrantske problematike smo se pogovarjali s predsednico organizacijskega odbora FACE 2016 in generalno sekretarko RKS Renato Brunskole.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Kar dolgo ste uspešno in dejavno delovali
v organih Rdečega križa Slovenije na
lokalni ravni. Prav tako kot nekdanja
županja občine Metlika in nekdanja
poslanka v državnem zboru ter kot
njegova podpredsednica dobro poznate
delovanje nevladnih organizacij. Kako
vam te izkušnje pomagajo pri opravljanju
funkcije generalne sekretarke RKS?
Prijava po javnem razpisu za delovno
mesto generalne sekretarke RKS je bila
zame logično nadaljevanje mojega preteklega dela v okviru Rdečega križa Slovenije.
8
SV
Kako boste praznovali 150-letnico
delovanja Rdečega križa na Slovenskem?
delovanja v lokalni in državni politiki odrekla vsem funkcijam v Rdečem križu Slovenije, kar pa ne pomeni, da nisem še naprej
sodelovala v akcijah, ki smo jih organizirali. Ves čas dejavnega dela v politiki sem vsak
mesec od svoje plače namenjala 100 evrov za
študente iz socialno ogroženih družin. Prostovoljstvo je vodilo, ki me spremlja od rojstva in mi je bilo položeno v zibelko. To zdaj
z veseljem prenašam tudi na družino, predvsem na svoji hčerki.
Rdeči križ Slovenije ima na Slovenskem
dolgo tradicijo. Kaj so bili po vašem
Prostovoljstvo me spremlja od rojstva, saj je mnenju bistveni razlogi, ki so omogočili,
bila mati prostovoljka Rdečega križa Slove- da se je organizacija ohranila do danes?
nije v Novem mestu in še kot otrok sem jo
spremljala v akcijah, v katerih so sodelovali
prostovoljke ter prostovoljci iz vse Slovenije.
Skupaj sva tako obiskovali starejše in ljudi, ki
so potrebovali pomoč, ter jim pomagali, prav
tako sem sodelovala pri razdeljevanju paketov s humanitarno pomočjo. Tudi pozneje, ko sem 17 let delala v banki, sem bila od
leta 2002 do 2006 podpredsednica območnega združenja Rdečega križa Metlika. Zaradi
konflikta interesov sem se v času dejavnega
Ustanovitelj organizacije Rdečega križa
Henry Dunant je med potovanjem videl grozovite posledice bitke pri Solferinu v Italiji,
kjer je na bojišču ostalo približno 40.000 ubitih in ranjenih, zato se je odločil, da bo ustanovil organizacijo, ki bo skrbela za ranjene
ter bolne. Iz nje je pozneje nastal Rdeči križ.
Po rodu je bil Švicar, zato je barve v švicarski
zastavi obrnil in tako je nastal znak Rdečega križa, rdeč križ na beli podlagi. Kot je velikokrat poudarila naša nekdanja generalna
Rdeči križ deluje na Slovenskem od leta 1866.
Praznovanje 150-letnice Rdečega križa pri
nas je tema vseh naših aktivnosti in delovanja letos, torej tudi vseh dogodkov, ki jih
bodo pripravili območna združenja ter lokalne organizacije v svojih lokalnih okoljih. Praznovanje se je 1. januarja začelo z novoletno
poslanico ob začetku novega leta, ko praznujemo visok jubilej. Praznovanje mednarodnega tedna Rdečega križa od 8. do 15. maja
smo začeli z okroglo mizo z naslovom Rdeči
križ povsod in za vsakogar. Že 150 let. Udeležili so se je številni prostovoljke in prostovoljci ter nekdanji visoki predstavniki naše
organizacije. Ob tednu Rdečega križa smo
v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali priložnostno znamko o 150-letnici Rdečega križa
na Slovenskem. 29. junija bomo v počastitev
tega visokega jubileja v Jakopičevem razstavišču v Ljubljani odprli pregledno fotografsko razstavo o Rdečem križu skozi čas, ki bo
na 120 fotografijah prikazovala dejavnosti
Rdečega križa Slovenije v 150-letnem obdobju delovanja. Zelo slovesno bo 1. julija, ko bo
v Cankarjevem domu slavnostna akademija ob 150-letnici delovanja RKS pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije. Od 30. junija do 2. julija bomo v Ljubljani
gostili evropsko preverjanje usposobljenosti
ekip prve pomoči (FACE), ki ga organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo ter z Ministrstvom za zdravje. Organizacija tega dogodka bo vrhunec praznovanja
pomembnega jubileja naše organizacije in
dodatna potrditev, da Rdeči križ Slovenije v
sodelovanju s Civilno zaščito izvaja najboljšo
prvo pomoč v Evropi. Ko nam je mednarodni odbor FACE zaupal organizacijo tega dogodka, nam je tako pokazal, da prva pomoč
Rdečega križa Slovenije v Evropi zelo veliko pomeni, kar je dodatna potrditev našega
dobrega dela. Praznovanje 150-letnice bomo
septembra nadaljevali še z dobrodelnim koncertom Rdečega križa Slovenije z naslovom
Stopimo skupaj. Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra, bomo izdali zbornik o
150-letnici Rdečega križa na Slovenskem, v
njem pa bosta predstavljeni zgodovina naše
organizacije in prav tako vloga RKS ob lanskem prihodu migrantov v Slovenijo. Tako
zbran denar bomo podarili v humanitarne
namene na nacionalni in lokalni ravni. Mislim, da bo leto 2016, ko praznujemo tudi
60-letnico delovanja Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču, za
nas zelo delovno ter zahtevno. Kjer je volja,
sta tudi moč in pot, zato sem prepričana, da
bomo s skupnimi močmi kos vsem načrtovanim dejavnostim ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem. Svet Banke Slovenije je prav v teh dneh sprejel odločitev, da se
20. junija izročijo v prodajo in obtok zbirateljski kovanci, izdani ob 150-letnici Rdečega
križa na Slovenskem, torej zlatniki, srebrniki
in kovanci za tri evre.
V kolikšnem obsegu in kako bo
Ministrstvo za obrambo zagotavljalo
pomoč pri izvedbi evropskega
preverjanja ekip prve pomoči v Sloveniji?
Z ministrico za obrambo Andrejo Katič in z
ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc
smo v okviru nedavnega vladnega obiska v
osrednjeslovenski regiji že podpisali pogodbo o sofinanciranju letošnjega evropskega
preverjanja ekip prve pomoči, ki bo od 30.
junija do 2. julija potekalo v Ljubljani. Ministrstvo za obrambo pri organizaciji preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči sodeluje s približno 50.000 evri, Ministrstvo za
zdravje pa s 47.700 evri. Za nemoteno izvedbo je treba pridobiti dodaten denar, ki ga prispevajo donatorji in sponzorji iz družbeno
odgovornih podjetij ter naši poslovni partnerji. Posebno zahvalo izrekam Ministrstvu
za obrambo in Ministrstvu za zdravje, poleg
tega pa tudi mestni občini Ljubljana ter županu Zoranu Jankoviću. Prav mestna občina Ljubljana je pokroviteljica FACE, zato
nam bo za dogodek brezplačno zagotovila
zemljišča v njeni lasti, da jih bomo uporabili kot lokacije za delovna mesta, na katerih
bodo simulirane nesreče z realno prikazanimi poškodbami in imitatorji poškodb, pri
tem pa bo veščine prve pomoči lahko spremljalo kar največ prebivalcev in obiskovalcev. V času FACE bo po vsej Ljubljani kar
11 delovišč, pet počivališč in šest zabaviščnih mest. Ekipa prve pomoči Rdečega križa
Slovenije je lani na 18. evropskem preverjanju ekip prve pomoči v Bukarešti v Romuniji postala evropski prvak v prvi pomoči,
za kar je zaslužna ekipa območnega združenja RKS iz Grosuplja. Počaščeni in ponosni
smo, da nam je mednarodni organizacijski
odbor FACE zaupal gostiteljstvo in izvedbo
letošnjega FACE, ki je tudi velik strokovni
in organizacijski izziv. V izvedbo bo vključeno več kot 500 predstavnikov URSZR in
prostovoljk ter prostovoljcev RKS iz vseh 56
območnih združenj po Sloveniji. Ministrstvo za obrambo bo pri izvedbi dogodka zagotavljalo predvsem materialno, kadrovsko
in protokolarno podporo. S Slovensko vojsko se bo v organizacijo dogodka vključilo z
nastopom Orkestra SV na slovesnosti ob začetku in koncu dogodka. URSZR bo pri organizaciji in izvedbi sodelovala s predstavniki vseh 12 regijskih izpostav URSZR. Uprava
bo prav tako zagotovila nastanitvene zmogljivosti v Izobraževalnem centru za zaščito
in reševanje na Igu, opremo, sredstva, informacijsko podporo ter radijske zveze. Sodelovanje z MO in URSZR pri organizaciji tega
dogodka za zdaj poteka v redu.
k izboljšanju mednarodnega ugleda Slovenije in prepoznavnosti Rdečega križa Slovenije
ter Ministrstva za obrambo.
Kako še ocenjujete sodelovanje
Rdečega križa Slovenije in Ministrstva
za obrambo, tudi v okviru izvajanja
vsakoletnih aktivnosti, kot so
regijska ter državna preverjanja
ekip prve pomoči CZ in RKS?
Najprej bi rada poudarila, da Ministrstvo za
obrambo iz proračuna na leto nameni približno 490.000 evrov za zagotavljanje delovanja,
opremljenost in usposobljenost ekip prve pomoči, letos pa še dodatnih 50.000 evrov zaradi organizacije evropskega preverjanja
ekip prve pomoči v Ljubljani. V okviru programa sodelovanja med MO in RKS so pomembna tudi redna letna regijska ter državna preverjanja enot prve pomoči Civilne
zaščite in Rdečega križa Slovenije, na katerih dobro usposobljenost nenehno izkazujejo ekipe prve pomoči. Namen preverjanj je
približati prvo pomoč širši javnosti, ob tem
pa preizkusiti znanje ekip prve pomoči CZ in
Kako koristna bo izkušnja z organizacijo
RKS tudi v praksi. Tako bo 1. oktobra v Slopomembnega mednarodnega
venj Gradcu potekalo 21. državno preverjanje
dogodka za Rdeči križ Slovenije?
ekip prve pomoči CZ in Rdečega križa SloveTa izkušnja bo zelo pomembna. Na FACE nije. V vsem obdobju je bilo skupno sodeloekipe prve pomoči izmenjujejo praktične iz- vanje med Rdečim križem Slovenije, URSZR
kušnje in dobre prakse o prvi pomoči. Rdeči in MO zelo dobro.
križ Slovenije, ki je član mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Leta 2015 in 2016 je Slovenijo
bo z organizacijo dogodka neposredno pred- zaznamovala migrantska kriza, v
stavil izvajanje enega izmed njegovih temelj- katero ste bili veliko vključeni tudi
nih javnih pooblastil, to je dajanje prve po- predstavniki Rdečega križa Slovenije.
moči. Preverjanje bo pripomoglo k širjenju Kako ocenjujete njihovo delo?
usposobljenosti za prvo pomoč pri nas in k Več kot 3000 zaposlenih in prostovoljk ter
ozaveščanju mladih o njenem pomenu. Or- prostovoljcev Rdečega križa Slovenije je soganizacija tega dogodka bo prispevala tudi delovalo v enem izmed največjih sodobnih
SV
9
IZ NAŠIH ENOT
humanitarnih izzivov ne le za Rdeči križ
Slovenije ali našo mednarodno federacijo, temveč za Slovenijo in vso Evropo. Večina članov naše organizacije deluje na podlagi prostovoljstva, saj združujemo več kot
13.000 prostovoljk in prostovoljcev. Ob analizi ukrepanja smo ugotovili, da sta prihod
migrantov in migrantska problematika v
Sloveniji presegla meje prostovoljstva, zato
se nam zdi smiselno, da bi v Sloveniji ustanovili urad za migrante, v katerega bi bil v
okviru zakonskih pristojnosti vključen sistem Rdečega križa Slovenije s široko razvejano mrežo 56 območnih združenj RKS in več
kot 989 krajevnimi organizacijami po vsej
Sloveniji, predvsem pa z znanjem in občutljivostjo za potrebe ljudi, ki so ponovno množično prišli v Slovenijo na begu pred spopadi, preganjanjem, življenjem v negotovosti
in pred revščino. Rdeči križ Slovenije se je
sočutno odzval na stiske ljudi in jih lajšal s
prvo pomočjo, psihosocialno pomočjo, obnavljanjem družinskih vezi in humanitarno
pomočjo s hrano, vodo, oblačili ter higienskimi pripomočki. Ljudem smo lajšali trpljenje in spodbujali človekovo dostojanstvo
ter strpnost. Zbirali smo finančno in materialno pomoč, jo skladiščili ter razdeljevali
hrano, oblačila, obutev, spalne vreče, šotore
in nujne življenjske potrebščine. Razvažali
smo zbrana sredstva in jih razdeljevali vsem,
ki so na poti v boljše življenje prečkali Slovenijo. V sodelovanju z URSZR in UNHCR
smo zagotovili dostop do informacij. Po
številne družinske vezi in veliko družin se je
po prihodu v Slovenijo ločilo, zato so prostovoljci Rdečega križa Slovenije s poizvedbami
poskrbeli za ponovne združitve družin, pri
čemer smo jih uspešno povezali več kot 500.
Vseskozi so naše ekipe na terenu zagotavljale
tudi psihosocialno podporo in pomoč vsem
prostovoljkam ter prostovoljcem pri lajšanju posledic stisk, ki so jih doživeli pri delu
z migranti.
V aktivnosti pri obvladovanju
migrantske problematike so bili
dejavno vključeni tudi pripadniki SV,
policisti in reševalci iz enot Civilne
zaščite, s katerimi so se predstavniki
RKS nenehno srečevali na terenu.
Kako uspešno je bilo to sodelovanje?
Le dobro sodelovanje vseh je zagotovilo
uspešno spoprijemanje s kompleksnim humanitarnim izzivom. Čisto brez napak ni
šlo. Skozi evalvacijo smo že ugotovili, kaj bi
lahko še izboljšali, popravili in dopolnili,
tudi v okviru financiranja. Naše prostovoljke in prostovoljci so naleteli na težave z delodajalci, saj so predvsem manjša podjetja
težko pogrešala zaposlene dlje časa. Daljše
delo z migranti je pri mnogih prostovoljkah
in prostovoljcih preseglo meje prostovoljstva.
S požrtvovalnim izpolnjevanjem svojega poslanstva smo ves čas uživali veliko zaupanje
drugih nevladnih in tudi državnih akterjev.
Predstavniki RKS so delovali kot namestniki
vodij namestitvenih centrov, za katere je sicer
Kakšen je bil odziv?
Vsi prebivalci Slovenije smo lahko ponosni
na to, da smo zelo human in solidaren narod.
Republika Slovenija se lahko pohvali in je
lahko ponosna na svoje državljane, da ko je
treba pomagati, kljub gospodarski in finančni krizi znamo stopiti skupaj in solidarno pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Tudi
tisti, ki živijo na pragu revščine in niso bili
sposobni donirati v obliki materialne ali finančne pomoči, so solidarnost pokazali tako,
da so nam prišli pomagat pri delu z migranti.
Programe humanitarne pomoči migrantom
smo izvajali s finančnimi in materialnimi
sredstvi, ki so jih prispevali posamezniki ter
podjetja. Skupaj so prispevali več kot 350.000
evrov v denarju in materialni pomoči, predvsem v hrani, pijači, higienskih in sanitetnih
pripomočkih, oblačilih, odejah, dežnih plaščih ter podobnem. Poudarila bi rada tudi, da
so bila skladišča v vseh 56 območnih združenjih RKS polna do zadnjega kotička z materialno pomočjo, ki so jo prinesli dobri ljudje ali
so jo darovala družbeno odgovorna podjetja.
Rdeči križ Slovenije je iz sklada mednarodne
federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca (Disaster Relief Emergency Fund – DREF)
dobil še 245.225 evrov, ki jih je večinoma namenil za nakup materialne pomoči migrantom, manjši del pa je uporabil za nakup nujne
opreme za naše prostovoljke ter prostovoljce,
predvsem toplejših delovnih oblačil in zaščitnih mask, ki so jim zagotavljale zaščito pred
nevarnimi boleznimi ter okužbami.
NAD SLOVENIJO
PETI JADRANSKI UDAR
Od 6. do 11. junija je v Sloveniji že peto leto zapored potekala mednarodna
vojaška vaja Jadranski udar 2016 (Adriatic Strike 2016), na kateri je Slovenska
vojska ob podpori vojaškega letalstva zavezniških držav izvedla usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja (UZO). Letošnje vaje, ki jo je organiziral
15. polk vojaškega letalstva ob podpori poveljstev in enot SV, se je udeležilo
približno 600 pripadnikov, od tega jih je bilo več kot polovica iz tujine. Urjenje
postopkov usmerjevalcev združenega ognja je v zraku podpiralo približno 30
vojaških letal in helikopterjev iz kar devetih držav. Vaja se je začela 5. junija z
uradno slovesnostjo na letališču Cerklje ob Krki s postrojem sodelujočih pripadnikov, temu pa so sledili prikaz dela usmerjevalcev združenega ognja ter za
javnost odprta statična in dinamična predstavitev sodelujočih letalskih sil s preleti letal ter helikopterjev.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
VAJO IZKORISTILI TUDI ZA
PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI
15. POLKA VOJAŠKEGA LETALSTVA
ter načrtovalcev združenega ognja. Kot je
povedal poveljnik 15. polka vojaškega letalstva in vodja vaje Jadranski udar 2016 polSlovenska vojska v sodelovanju z zavezni- kovnik Bojan Brecelj, so pripadniki polka
ki razvija zmogljivosti zagotavljanja zdru- vajo izkoristili za preverjanje usposoblježenega ognja, zato si že več let prizadeva na nosti enote za opravljanje temeljnih nalog
350 iz tujine. Poleg pripadnikov SV so sodelovali tudi pripadniki oboroženih sil iz 15
držav zavezništva in partnerskih držav, in
sicer iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore,
Danske, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Romunije, Slovaške
Rdeči križ Slovenije je v 150 letih
dokazal, da se za njegov obstoj ni
treba bati. Kateri bodo kljub temu
največji izzivi, ki bodo spremljali
vaše delo v prihodnjem obdobju?
drugi strani so naše ekipe lajšale zdravstvene in druge težave, ki so nastale zaradi dolgotrajne poti. Od prvega dne prihoda migrantov v Slovenijo in do zaprtja sprejemnih
centrov so ljudem lajšale težave zaradi prehladov, utrujenosti, odrgnin, žuljev, prebavnih motenj, glavobolov, bolečih grl in vnetih
ritk, nekajkrat pa so ukrepale tudi v življenje
ogrožajočih razmerah, ko so bila nujna oživljanja in reševanja akutnih stanj, nezavesti
ali podhladitev. Več ljudi so uspešno oživile, med njimi tudi nekajmesečno dojenčico.
Med migranti so se na dolgi poti pretrgale
10
SV
skrbela URSZR. Prav tako so bili namestniki
vodij v sprejemnih centrih, za delovanje katerih je bilo odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve. To kaže, da so vlada, Ministrstvo
za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve prepoznali, kako pomembni so za sistem
pripravljenosti na nesreče znanje in izkušnje
naše organizacije.
Rdeči križ Slovenije je skupaj s 56
območnimi združenji lani uspešno
zasnoval in izvedel humanitarno
akcijo Pomoč beguncem 2015.
Rdeči križ Slovenije kot največja in najstarejša humanitarna organizacija na Slovenskem
z več kot 13.000 prostovoljkami in prostovoljci, z več kot 110.000 krvodajalkami in krvodajalci ter več kot 160.000 prejemniki socialne pomoči je zavezan tudi mednarodnemu
humanitarnemu pravu in ženevskim konvencijam, zato je prvi pomočnik državi pri
izvajanju humanitarne dejavnosti. V okviru
Zakona o Rdečem križu bomo tudi v prihodnje izvajali javna pooblastila, prvo pomoč
ob naravnih in drugih nesrečah ter krvodajalske akcije in skrbeli za poizvedovalno službo ter obnavljanje družinskih vezi. Prizadevali si bomo, da bi v Sloveniji ustanovili urad
za migrante, v katerem bi bili tudi predstavniki naše organizacije. Prav tako se nam zdi
pomembno, da bi bili vključeni v sistem financiranja Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve, saj ko dobimo pakete s prehranskimi izdelki, jih na svoje stroške skladiščimo, razvažamo in razdeljujemo, za to
pa ne dobimo niti evra. Ta podpora za plače
150 zaposlenih na RKS je mogoča le v okviru
fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, kar pa pomeni, da bi
se v sistem financiranja moralo nujno vključiti Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve. Iz zavedanja, da se je treba veščin dajanja prve pomoči in preprečevanja nezgod
naučiti že v mladosti, nato pa to znanje obnavljati in ga dopolnjevati vse življenje, si bomo
prizadevali, da bi vsebine prve pomoči postale obvezen del učnega programa v osnovnih
in srednjih šolah. VODJA VAJE ADRIATIC
STRIKE 2016 POLKOVNIK
BOJAN BRECELJ MED
PREGLEDOM POSTROJA
SODELUJOČIH ENOT OB
ZAČETKU VAJE
vojaškem letališču Cerklje ob Krki vzpostaviti akreditirano, regionalno in večnacionalno šolo za usmerjevalce združenega
ognja, edino tovrstno zmogljivost v regiji. V
podporo prizadevanjem za ustanovitev Natove certificirane regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja je Slovenska vojska letos že peto leto zapored organizirala
in izvedla vajo Jadranski udar 2016, s katero je ob podpori vojaškega letalstva zavezniških in partnerskih držav izvajala usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja,
posadk strelnih platform, poveljnikov čet
ter Združenih držav Amerike, in Makedonije kot države opazovalke. Na vaji Jadranski udar 2016 je letos prvič sodeloval tudi
Natov premestljivi zračni operativni center (Deployable Air Command and Reporting Center – DARC) iz Poggia Renatica iz
Italije, ki je del strukture poveljstva zračnih
sil Nata za Evropo. DARC je v Slovenijo priV VADBENE AKTIVNOSTI PRVIČ
spel v okviru Natove vaje Ramstein Dust 16,
VKLJUČEN NATOV PREMESTLJIVI
s katero je želel preveriti zmožnost za napoZRAČNI OPERATIVNI CENTER
titev in delovanje centra zunaj matične loV vadbene aktivnosti je bilo letos vključeno kacije v Italiji. DARC, v katerem je več kot
približno 600 udeležencev, od tega približno 100 pripadnikov s pripadajočo opremo, je
in poslanstva enote. Prav tako je Slovenska
vojska z vajo potrdila, da je sposobna organizirati in izvesti tako kompleksne mednarodne vojaške vaje, hkrati pa je z vajo podprla težnjo in prizadevanja SV za vzpostavitev
regionalne šole za usmerjevalce združenega
ognja na letališču v Cerkljah ob Krki.
SV
11
AVSTRIJSKA VOJSKA JE NA VAJI SODELOVALA TUDI S HELIKOPTERJEM BELL OH-58 KIOWA.
v 14 dneh pripravljen za odhod v operacijo kamorkoli po svetu in tam prevzeti vodenje zavezniških zračnih operacij. Natov center je povsem avtonomen, saj je sestavljen iz
zabojnikov z opremo na več kot petdesetih
tovornih vozilih. Opremljen je z radarji, satelitskimi povezavami in radijskimi sistemi
ter ima s seboj vso potrebno informacijsko
tehnologijo, kar mu zagotavlja avtonomno
delovanje vsaj do 30 dni. Poveljnik Natovega premestljivega zračnega operativnega centra polkovnik Klaus Nolte je pojasnil,
da DARC na vaji Jadranski udar 2016 podpira vodenje vseh zračnih operacij v podporo delovanja kopenskim silam na tleh in
pri usposabljanju usmerjevalcev združenega
ognja po scenarijih, ki jih je pripravila SV,
pri čemer njegovo delo poteka usklajeno
s Centrom za nadzor in kontrolo zračnega
prostora na Brniku.
USPOSABLJANJE USMERJEVALCEV
ZDRUŽENEGA OGNJA PODPRLI
S KAR 30 LETALI IN HELIKOPTERJI
Urjenje postopkov usmerjevalcev zračne
podpore je na vaji podpiralo kar trideset
letal, helikopterjev in brezpilotnih letal. Slovenska vojska je na vaji sodelovala s helikopterji bell-206, bell-412 in cougar AS AL 532
ter letali pilatus PC-9. Avstrija je prispevala helikopter bell OH-58 kiowa in letalo pilatus PC-7, Slovaška pa helikopter Mi-17 ter
PODPORO IZ ZRAKA SO DOPOLNJEVALI TANKI M-84 IN VOZILA SVARUN.
12
SV
NA ZEMELJSKE CILJE SO OGNJENO DELOVALI TUDI SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI PILATUSI.
letalo aero L-39. Hrvaška je vadbene aktivnosti podpirala z letali PC-9, Črna gora je
zagotovila helikopterje SA 341 gazela, Češka
letala aero L-159 in Italija letala AMX. ZDA
so se v vajo vključile z lovci F-16 in Madžarska z letali SAAB JAS 39 gripen. Za izvidovanje so osrednje vadišče Postojna, kjer so
letala tudi bojno delovala, z letališča Postojna preletala ameriška brezpilotna letala shadow in raven ter danski brezpilotni letalniki puma. Sodelujoči zrakoplovi s posadkami
so v podporo vadbenih aktivnosti vzletali in pristajali na vojaškem letališču Cerklje
ob Krki, razen pilatusa PC-9, F-16, AMX in
SAAB JAS 39 gripen, ki so vzletali iz njihovih matičnih baz, in sicer hrvaški pilatus
PC-9 z letališča Pleso v Zagrebu na Hrvaškem, ameriški lovci F-16 iz Natovega letalskega oporišča Aviano v Italiji, madžarska
letala gripen z letališča Kecskemet na Madžarskem in letala AMX iz letalske baze Istrana v Italiji, tam pa so tudi pristajali.
VADBENE AKTIVNOSTI
POTEKALE V ZRAČNEM
PROSTORU VSE SLOVENIJE
V Slovenski vojski želijo zagotoviti čim širšo
navzočnost njenih sil v vsej Sloveniji in enakomerno obremeniti okolje, zato je vaja Jadranski udar 2016 tudi letos potekala v
zračnem prostoru na širšem območju države, in sicer na petih lokacijah po Sloveniji,
aktivnosti pa so večinoma potekale podnevi. Na letališču Rakičan pri Murski Soboti,
v Črnomlju, Gotenici, na Soriški planini in
v Sevnici so letalsko podporo le simulirali, zračna plovila na osrednjem vadišču SV
Postojna pa so zagotavljala resnično ognjeno podporo aktivnostim na tleh. Na delovni točki v Murski Soboti so urili postopke
pri zaščiti in obrambi konvoja vozil ob zračni podpori letalstva. Na delovni točki na
Gotenici in v Črnomlju so urili postopke
usmerjanja v nepredvidljivih okoliščinah,
v katerih usmerjevalec združenega ognja
na zemlji ni natančno vedel, kdaj bo dobil
zračno podporo in ali bo ta preusmerjena
na drugo lokacijo glede na izražene potrebe.
Na Soriški planini je potekalo usposabljanje
iz zračne podpore pri bojevanju v gorskem
svetu. Na delovni točki v Sevnici so potekala urjenja iz natančnega usmerjanja zračne
podpore na cilj, saj infrastruktura z objekti omogoča realne razmere za urjenje postopkov usmerjanja letalske podpore na urbanem območju. Na osrednjem vadišču SV
Postojna so posadke letal in helikopterjev
ob podpori usmerjevalcev združenega ognja
bojno delovale z raketami, mitraljezi ter šolskimi bombami na cilje na zemlji. Ognjeno
podporo aktivnostim na osrednjem vadišču
SV so zagotavljali tudi tanki M-84, minometi in srednja kolesna oklepna vozilo 8 x 8
svarun z mitraljezi. NATOV PREMESTLJIVI ZRAČNI OPERATIVNI CENTER JE PODPIRAL VODENJE VSEH ZRAČNIH OPERACIJ NA VAJI.
SV
13
SOKOLI PONOSNO
LETIJO ŽE 20 LET
Z vojaško slovesnostjo v Vojašnici Edvarda Peperka so pripadnice in pripadniki
10. pehotnega polka (10. PEHP) končali praznovanje 20-letnice delovanja enote, katere začetki segajo v nekdanji 10. bataljon za mednarodno sodelovanje.
Enota je bila oblikovana v Logatcu 27. maja 1996, da bi zagotovila zmogljivosti za mednarodno delovanje SV med intenzivnim približevanjem in vključevanjem Slovenije v evro-atlantske integracije. Takratni 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, ki se je pozneje iz Logatca preselil v Ljubljano, preimenoval v
10. motorizirani bataljon in nato v 10. pehotni polk, je precej vplival na nadaljnji razvoj Slovenske vojske in njeno profesionalizacijo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
NEKDANJI IN SEDANJI
PRIPADNIKI 10. PEHOTNEGA
POLKA O VLOGI ENOTE PRI
RAZVOJU SLOVENSKE VOJSKE
Praznični mesec maj so pripadniki 10. pehotnega polka zaznamovali s kar 20 dogodki, med drugim tudi s panelno razpravo
Vloga desetega v razvoju Slovenske vojske, ki je 26. maja potekala v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka. Na njej
je o vlogi in pomenu te enote razpravljajo
kar šest sogovornikov, visokih častnikov in
podčastnikov SV, ki so del vojaške kariere
preživeli v vrstah temno rdečih baretk ali z
njihovim prispevkom in delom vplivali na
razvoj in delovanje enote. V razpravi, ki jo
je z uvodnim razmišljanjem o pomenu 10.
pehotnega polka začel poveljnik polka podpolkovnik Franc Kalič, so sodelovali generalmajor Dobran Božič, brigadir Roman
Urbanč, brigadir Branimir Furlan, brigadir Miha Škerbinc, ki se je v razpravo javljal
prek videokonference iz Bruslja, polkovnica
Tanja Pečnik in višji praporščak Matej Praznik. Sogovorniki so v sproščeni, toda strokovni debati izrazili svoj pogled na dvajsetletno zgodovino 10. pehotnega polka in
njegovo vlogo pri razvoju Slovenske vojske
skozi štiri tematske sklope, in sicer tradicijo, profesionalizacijo, razvojne ambicije ter
vlogo bistvenega poveljniškega kadra iz 10.
pehotnega polka pri razvoju SV.
ENOTA, KI NIMA VIZIJE
IN AMBICIJ, JE SKUPEK
ANEMIČNIH POSAMEZNIKOV
Delovni dan na zadnji majski petek, 27.
maja, ko 10. pehotni polk praznuje svoj dan,
je bil drugačen, saj so v sodelovanju z društvom Vztrajaj (Never Give Up) najprej organizirali humanitarni tek, njegov športni
duh pa nadaljevali z bojevniškimi igrami.
Osrednji dogodek od dnevu enote je bil slavnostni postroj pripadnikov motorizirane
PODPOLKOVNIK KALIČ SE JE V NAGOVORU ZAHVALIL VSEM, KI SO USTVARILI TRADICIJO 10. PEHOTNEGA POLKA
IN OHRANJALI BOJEVNIŠKI DUH TER ZNAČAJ ENOTE.
14
SV
bataljonske bojne skupine (MotBBSk), katere jedro sestavlja 10. pehotni polk. Prireditev ob dnevu enote se je začela s preletom
letala pilatus PC-6, iz katerega sta skočila padalca SV, ki sta na prizorišče slovesnosti prinesla slovensko zastavo in prapor
10. pehotnega polka. Postrojene pripadnike
MotBBSk je najprej pozdravil poveljnik 10.
polka podpolkovnik Franc Kalič, ki je dejal,
da je enota, ki pozablja na svojo tradicijo ter
ne gradi in vzdržuje kolektivnega spomina,
mrtva enota. »Enota, ki nima vizije in ambicij, je skupek anemičnih posameznikov,« je
še poudaril poveljnik 10. PEHP v prepričanju, da njegovi pripadniki to imajo, zato se
ne boji za obstoj enote. Podpolkovnik Kalič
se je ob prazniku enote zahvalil vsem pripadnicam in pripadnikom, ki so ustvarili tradicijo 10. pehotnega polka in ohranjali bojevniški duh ter značaj enote, da so lahko
danes pripadniki polka zvesti, častni in pogumni, kot se glasi moto enote. Ob tem je
še izrazil hvaležnost vsem dosedanjim poveljnikom enote za vzdrževanje vrednot in
njihovo vztrajnost, saj je 10. pehotni polk še
vedno enota z bojevniško dušo.
IZ 10. PEHOTNEGA POLKA
PRIHAJAJO NAJBOLJŠI VOJAKI,
PODČASTNIKI IN ČASTNIKI
Poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč
je v svojem nagovoru poudaril, da je ponosen na pripadnice in pripadnike 10. pehotnega polka ter prav tako na vse, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku in razvoju
enote. Spomnil je, da 20-letno obdobje enote
PODELITEV PRIZNANJ 10. PEHOTNEGA POLKA
ZASLUŽNIM PRIPADNICAM IN PRIPADNIKOM SV
PRIREDITEV OB 20-LETNICI 10. PEHOTNEGA POLKA S POSTROJEM MOTORIZIRANE BATALJONSKE BOJNE SKUPINE
zaznamuje nenehna rast in da je povezano
tudi s pomembnimi dogodki SV pri približevanju in vključevanju v severnoatlantske
integracije ter z opravljanjem poslanstev v
mednarodnih operacijah in na misijah. Kot
je povedal brigadir Urbanč, iz 10. pehotnega
polka prihajajo najboljši vojaki, podčastniki in častniki, ki si jih vsak želi imeti v svoji
enoti. Izrazil je upanje, da bodo v enoti še
naprej ohranjali skrb za svoje ljudi kot glavno vrednoto 20-letnega razvoja tudi v prihodnjih desetletjih. Poveljnik 1. brigade je spomnil, da so si pred dobrim letom v Slovenski
vojski postavili cilj, da oblikujejo enoto in
z njo dosežejo zahtevane standarde, pri tem
pa so ves čas analizirali okoliščine in temu
primerno organizirali svoje delo, spodbujali pripadnike, jih usposabljali ter poskušali
sebe in druge bolje usposobiti, kar so skupaj
zavzeto pokazali tudi pri opravljanju nalog,
ki niso bile načrtovane in niso bile del ciljev,
vendar so jih kljub temu vzeli za svoje. Ob
koncu se je brigadir Urbanč zahvalil vsem
pripadnikom ob njihovem prazniku in dvajsetletnici delovanja enote.
10. PEHOTNI POLK ZELO
VPLIVAL NA NASTANEK IN
RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE
Glavni govornik na slovesnosti generalmajor Dobran Božič je spomnil na čas oblikovanja 10. bataljona v prepričanju, da takrat mogoče niso vedeli, kaj si pravzaprav
želijo. Politika je opredelila jasne cilje, delovna skupina s takratnim poveljnikom Josipom Bostičem, Mihom Škerbincem in
Petrom Zakrajškom pa je razumela smer razvoja enote, ki bo primerljiva z najboljšimi.
Generalmajor Božič je poudaril, da spomini na vse dogodke, povezane z oblikovanjem
in razvojem 10. bataljona, počasi bledijo, za
enoto pa ostaja bogata zgodovina, kot jo pišejo junaki. Prav tako občutek ponosa in zadovoljstva. Dodal je, da je enota prva začela uvajati nove standarde delovanja, novo
opremo in oborožitev, sodoben način komuniciranja in vodenja ter nove poglede na vojaško organizacijo. Enota je od vzpostavitve
mednarodno aktivna in tudi v svetu prepoznana kot elitna enota, saj je kot prva s svojimi pripadniki sodelovala na mednarodni
misiji Alba v Albaniji. Generalmajor Božič
je poudaril tudi velik prispevek enote pri
profesionalizaciji Slovenske vojske, nastanku prvih Natovih formacij, razvoju usposabljanja po metodi spiska bistvenih nalog in
pri vzpostavljanju visokih standardov delovanja v Slovenski vojski. Ob tem je še dodal,
da je enota v polnem pomenu izpolnila dodeljeno razvojno in inovativno poslanstvo,
tako kot pripadniki enote to delajo še danes.
Obudil je tudi spomin na obdobje, ko je prišel v bataljon. »To je bil čas, ko v SV večinoma
nismo niti razumeli, kaj je profesionalizacija
in kaj vse potrebuje profesionalni vojak. Hoteli smo graditi na temelju 1. specialne brigade in tujih sodobnih enot, pa nismo poznali dobro filozofije in ustroja dela. Imeli
smo ideje, pa jih vedno nismo znali v praksi udejanjiti, še večkrat pa nam jih nadrejeni niso pustili z edinim argumentom, kaj pa
se spet tisti gredo,« je še razložil generalmajor Božič in dopolnil, da so se takrat borili
za vsako malenkost, oborožitev in opremo
ter vse drugo, kar so potrebovali. Poleg tega
je 10. bataljon zelo vplival na oblikovanje in
razvoj Slovenske vojske, zato je pomembno, da v današnjih časih, ki so najmanj tako
težki kot takratni, pripadniki 10. pehotnega
polka ostanejo taki, kot so bili, in še naprej
opravljajo svoje poslanstvo. Poudaril je, da
pripadniki 10. polka pripadajo enoti, v kateri je pred dvajsetimi leti zavel nov veter v
Slovenski vojski, kljub večkratni spremembi
imena pa je duša enote ostala ista. Svoj nagovor je končal z rekom nekdanjega poveljnika 1. brigade Antona Tunje, ki je dejal, da
če želiš leteti s sokoli in se bojevati z drugimi bojevniki, se ne druži s tistimi nekaj purani, ki so v Slovenski vojski, in s pticami, ki
ne znajo leteti.
Ob koncu prireditve ob 20-letnici 10. pehotnega polka so slovesno razglasili najboljšega vojaka in podčastnika v polku za leto
2015. Naziv najboljši vojak leta 2015 je dobil
poddesetnik Aleš Balek, za najboljšega podčastnika leta 2015 pa je bil izbran vodnik
Jure Močivnik. Najbolj zaslužni pripadnice
in pripadniki 10. polka ter drugih enot so ob
tej priložnosti dobili medalje in druga priznanja 10. pehotnega polka. SV
15
25 LET INŠPEKTORATA RS
ZA OBRAMBO
Na Ministrstvu za obrambo je 3. junija potekala slovesnost ob 25-letnici delovanja
Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo (IRSO). Zbrane, med katerimi so bili
sedanji zaposleni na IRSO in tudi nekdanji sodelavci ter predstojniki inšpektorata,
sta nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič in glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec. Ministrica je zbranim najprej čestitala ob 25-letnici delovanja inšpektorata. Dejala je, da je inšpektorat še danes pomemben sooblikovalec rešitev na obrambnem področju, ob tem pa poudarila usmerjenost ukrepov in
pobud inšpektorata v izboljšanje obrambnega sistema. Ministrica Andreja Katič in
glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec sta ob tej priložnosti nekdanjim in sedanjim zaposlenim v IRSO podelila spominske kovance ter se jim zahvalila za njihovo dosedanje delo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
MINISTRICA ZA OBRAMBO ANDREJA KATIČ Z NEKDANJIMI IN SEDANJIMI SODELAVCI IRSO
OD REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORATA
ZA OBRAMBO DO INŠPEKTORATA
RS ZA OBRAMBO
Mesto, vloga in naloge Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo so bili opredeljeni že
v okviru nekaterih pomembnih aktov, sprejetih med osamosvajanjem Republike Slovenije. Tako je bilo že z Zakonom o obrambi in
zaščiti, ki je začel veljati 14. aprila 1991, določeno, da inšpekcijo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo obrambo in zaščito v Republiki Sloveniji, opravlja Republiški inšpektorat
za obrambo. V 39. členu so bile opredeljene
pravice in dolžnosti republiškega inšpektorja
za obrambo in drugih pooblaščenih oseb za
opravljanje inšpekcije po tem zakonu. Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju
republiške uprave, ki je začel veljati 28. junija
1991, so bili določeni republiški upravni organi z organi v sestavi. Eden izmed štirih organov v sestavi Ministrstva za obrambo je bil
Republiški inšpektorat za obrambo. Z uveljavitvijo Zakona o obrambi januarja 1995 se je
preimenoval v Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo, njegova naloga pa se je preoblikovala v izvajanje inšpekcijskega nadzora na obrambnem področju. Z uveljavitvijo
Zakona o tajnih podatkih, ki v svoji prvotni obliki ni predvideval inšpekcijskega nadzora pri obravnavi tajnih podatkov, je IRSO
od leta 2001 do sprememb omenjenega zakona leta 2006 postal tako imenovani notranji
nadzornik na tem področju. Po uveljavitvi
sprememb tega zakona leta 2006 IRSO izvaja
inšpekcijski nadzor obravnave tajnih podatkov na obrambnem področju. Leta 2005 je
bila inšpektoratu skladno z določili Zakona
o prekrških naložena dodatna, ne prav lahka
naloga, saj je začel opravljati tudi naloge prekrškovnega organa na področju, na katerem
opravlja inšpekcijski nadzor.
NA IRSO DANES 17 ZAPOSLENIH,
OD TEGA JE 13 INŠPEKTORJEV
IRSO je bil od leta 1991 do 1998 enovit
organ, od oktobra 1999 pa je sestavljen iz
dveh sektorjev, in sicer Sektorja za inšpekcijo vojaške obrambe ter Sektorja za inšpekcijo civilne obrambe, upravnih in strokovnih
zadev obrambe. V IRSO je bilo od leta 1991
do danes sistemiziranih največ 21 delovnih
mest, popolnjenih pa 20. Trenutno je sistemiziranih 20 delovnih mest in popolnjenih
17, od tega 13 delovnih mest inšpektorjev za
obrambo. Danes je IRSO organ v sestavi Ministrstva za obrambo in skladno s predpisi opravlja inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov
vodenja in poveljevanja na obrambnem področju. Pri tem preverja, ugotavlja in ocenjuje predvsem način ugotavljanja pripravljenosti ter delo vojaških poveljstev in enot, stanje
obrambnih priprav v okviru obrambnih načrtov, izvajanje vojaškega izobraževanja in
usposabljanja, obravnavo tajnih obrambnih
podatkov ter opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe, razen
nalog Uprave RS za zaščito in reševanje ter
Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, če niso del obrambnih priprav oziroma ne posegajo na področje varovanja tajnih podatkov na obrambnem področju.
INŠPEKTORJI VODIJO POSTOPKE
IN ODLOČAJO O PREKRŠKIH
SKLADNO Z ZAKONOM O
PREKRŠKIH NA PODROČJIH
V NJIHOVI PRISTOJNOSTI
V primerih, ko inšpektorji za obrambo pri
opravljanju njihovega dela ugotovijo odstopanja od predpisov, neskladja, nepravilnosti
16
SV
GLAVNI INŠPEKTOR ZA OBRAMBO MAG. ROMAN ZUPANEC JE
SODELAVCEM V INŠPEKTORATU PODELIL SPOMINSKE KOVANCE.
in pomanjkljivosti, odrejajo ukrepe za njihovo odpravo, začasno ustavitev dejanj ali
aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali
premoženje, oziroma predlagajo uvedbo
ustreznih postopkov proti kršiteljem predpisov. Če IRSO pri izvajanju svojega poslanstva
zazna sistemska neskladja in pomanjkljivosti, da predloge za spremembe ali dopolnitve zakonskih in podzakonskih predpisov ter
aktov vodenja in poveljevanja vodstvu ministrstva oziroma drugim pristojnim organom.
Inšpektorji kot pooblaščene osebe prekrškovnega organa vodijo postopke in odločajo
o prekrških skladno z Zakonom o prekrških
na področjih v njihovi pristojnosti. Inšpektorji morajo skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru obravnavati prijave, pritožbe,
sporočila in druge vloge v zadevah v njihovi pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najpozneje po
opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem
ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Na leto
tako inšpektorat obravnava več deset prijav,
ki jih dajo fizične osebe oziroma organizacije ali jih odstopijo drugi organi v Republiki
Sloveniji. Vse prijave, vključno z anonimnimi, obravnava z inšpekcijskim nadzorom,
uvedbo postopka o prekršku ali z dodatnimi
po­izvedbami in preverjanjem dejstev glede
morebitnega kršenja predpisov z obrambnega področja.
VSAKO LETO ODREDIJO VEČ STO
INŠPEKCIJSKIH UKREPOV
Pri opravljanju svojega poslanstva IRSO
upošteva svoj dolgoročni temeljni cilj, da
kot organ v sestavi Ministrstva za obrambo v okviru svojih pristojnosti in pooblastil
čim bolj prispeva k zakonitemu delovanju
ter posledično k urejenosti ter učinkovitosti
obrambnega sistema. Kot je poudaril glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec, je danes inšpekcijski nadzor, torej nadzor nad izvrševanjem predpisov in aktov,
izdanih na njihovi podlagi, pomemben del
nadzorne funkcije vsakega družbenega podsistema. Dodal je, da že obstoj inšpekcijskih
organov do neke mere prispeva k večjemu
spoštovanju predpisov in gotovo je tako tudi
na obrambnem področju. Po njegovem prepričanju je inšpekcija na obrambnem področju v 25 letih opravičila svoj obstoj predvsem
z doslednim izvajanjem inšpekcijskih nadzorov. IRSO svojim zavezancem vsako leto
odredi več sto inšpekcijskih ukrepov zaradi
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri nadzoru.
inšpektorata v preteklem obdobju. Na zaprosilo vodstva inšpektorata za sodelovanje pri
pripravi zbornika so se velikodušno odzvali nekdanji zaposleni delavci IRSO, predvsem
glavni inšpektorji za obrambo, ki bodo napisali svoj prispevek, povezan z obdobjem njihovega vodenja inšpektorata. V PRIPRAVI ZBORNIK OB 25-LETNICI
INŠPEKTORATA REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA OBRAMBO
V Inšpektoratu Republike Slovenije za
obrambo se nameravajo 25-letnice delovanja spomniti z izdajo zbornika, ki bo izšel do
konca leta in v katerem bo predstavljeno delo
TINE BRAJNIK:
Spomini na delo v
Inšpektoratu RS za
obrambo, ki sem ga
vodil od leta 2008 do
2009, so dvoplastni.
Pozitivnih je kar
nekaj, ne glede na
dejstvo, da je inšpekcija oziroma nadzor
nekaj manj prijetnega. V IRSO smo si prizadevali najti pozitivne strani našega dela in
smo tako tudi delovali. Namen inšpekcije ni
bil iskati pomanjkljivosti v sistemu in kaznovati nekoga, temveč je bil njen namen pregledati stanje, svetovati, kako naprej, in opozoriti na pomanjkljivosti ter nepravilnosti,
da bi se stanje izboljšalo. Ugotovili smo, da
je bilo naše delo dobro, saj se je z leti število ukrepov zmanjševalo, kar pomeni, da je
inšpekcijski nadzor imel svojo vlogo. Težave so nastopile, saj smo pri različnih ministrih doživeli različne poglede na to, kaj bi
od inšpekcij želeli. Vsakemu ministru smo
poskušali biti v pomoč, kar so mnogi tudi
razumeli.
ANTUN
ŠOŠTARIČ:
Inšpektorat
za
obram­
bo sem vodil
od leta 1988 do 1998.
Na tem področju
smo orali ledino tako
v organizacijskem,
normat iv no-pravnem in kadrovskem
smislu, kajti ko sem
prevzel inšpektorat, je obstajalo le navodilo o izvajanju strokovnih in inšpekcijskih
nadzorov, kar je bilo za tiste čase primerno. V pripravah na osamosvojitev Slovenije
je bilo treba preverjati smernice za osamosvajanje. Na srečo sem takrat dobil v inšpektorat še enega sodelavca, s katerim sva preverila priprave vseh 68 takratnih občin. V
obdobju pred osamosvojitvijo je bil največji izziv strokovnost. Treba je bilo ustvariti
nove normativno-pravne podlage, prevzeti nove obveznosti in najti strokoven kader.
Prav tako je bilo treba inšpektorat uvrstiti v
sistem obrambe. Kljub poskusom, da se ga
uvrsti nekam drugam, je tudi po moji zaslugi inšpektorat danes tu, kjer je.
SV
17
TANKI SLOVENSKE VOJSKE
USPEŠNI NA TANKOVSKEM
TEKMOVANJU
V nemškem mestu Grafenwöhru so med 10. in 12. majem gostili prvo tankov­
sko tekmovanje vodov zavezniških sil Močna Evropa (Strong Europe Tank
Challenge), ki je potekalo v organizaciji ameriških in nemških oboroženih sil.
Poleg slovenskega tankovskega voda 45. centra goseničnih bojnih vozil iz 157.
logističnega polka s tanki M84 so tekmovali tudi tankovski vodi oboroženih sil
Danske, Nemčije, Italije, Poljske in Združenih držav Amerike. Na delu so bili
tanki leopard 2A5 iz Danske in Poljske, leopard 2A6 iz Nemčije, ariete iz Italije ter M1A2 SEP iz ZDA, pripadniki pa so bili odlični v večini nalog. Ocenjevali
so delovanje v operacijah napada in obrambe, identifikacijo vozila, orientacijo ter številne druge naloge.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: pripadniki 45. centra goseničnih bojnih vozil in 7th Army Joint Multinational Training
Command's photostream
Na tankovski preizkušnji Močna Evropa, ki
je potekala v Združenem večnacionalnem
centru za usposabljanje (Joint Multinational
Training Command – JMTC) v Grafenwöhru, so pripadniki pridobili predvsem novo
znanje in izkušnje, še enkrat pa se je potrdilo,
da rek Bolje se je peljati slabo kot dobro hoditi peš zelo velja, so mi v smehu na začetku pogovora povedali poveljnik voda poročnik Jernej Starič, poveljnik oddelka štabni vodnik
Iztok Derenčin, namerilec vojak Ivan Kovaček in voznik vojak Matej Bogataj.
»Če gremo na začetek, je, kot so nam povedali pred tekmo, zadnje tako tekmovanje potekalo pred 25 leti, ko ga je kanadska
vojska organizirala za tankovske vode, zato
lahko rečemo, da smo bili poleg posadk Danske, Nemčije, Italije, Poljske in ZDA prvič
na takem tekmovanju,« pove poročnik Starič. »Povabili so nas in z veseljem smo se odzvali. Na tekmovanju smo sodelovali s tremi
tanki, torej s posadko s poveljnikom, namerilcem in voznikom, ob tem pa ne smemo pozabiti na naše mehanike, pripadnike voda za
ENA IZMED NALOG JE BILO POPRAVILO GOSENIC.
oskrbo in iz logističnega polka ter medicinskega tehnika iz VZE, ki so skrbeli, da je vse
potekalo v redu.«
Tanki, s katerimi so tekmovali, so nastanjeni
v nemškem mestu Hohenfels, kjer pripadniki 45. centra goseničnih bojnih vozil in 157.
logističnega polka sodelujejo na taktičnih
usposabljanjih. Njihov namen je izboljšati
usposobljenost tankovskega voda za delovanje za vse naloge bojnega delovanja ter doseči povezljivost med enotami Slovenske vojske
in koalicijskimi vojskami oziroma Natom. Še
pred tekmovanjem so pripadniki 157. LOGP
tanke iz Hohenfelsa prepeljali v Grafenwöhr.
Sodelovanje med zavezniškimi oboroženimi
silami je zelo pomembno zaradi izmenjave
znanja in izkušenj, souporabe zmogljivosti in
infrastrukture ter predvsem zaradi skupnega dela, ki vodi v medsebojno zaupanje v bojnih operacijah.
PRVI DAN OPERACIJA NAPADA
»Pred tekmovanjem smo se pripravljali na
vadišču Poček. Glede na to, kar smo vedeli o
NOŠENJE GRANAT NA ČAS
tem tekmovanju, smo sestavili scenarije, kaj
nas bi lahko čakalo tam. Prizadevali smo si,
da smo bili čim več v tanku in da smo vadili
napad, zadrževanje v rajonih ter postopke ob
različnih grožnjah, kot je artilerijski ali zračni napad, ter zavzemanje hitre obrambe,« je
povedal Starič in dodal: »Nismo pehota, vedeli pa smo, da nas lahko čaka tudi tekmovanje v tem, zato smo nekaj priprav namenili temu delu. Ni bilo dovolj časa za priprave,
vendar smo ga, kolikor smo ga imeli, dobro
izkoristili, toda kot pravijo, nikoli ni preveč
treninga,« so se smejali.
Ko so prišli v Grafenwöhr, so najprej razpakirali stvari, sledili pa so varnostni postopki
in predstavitev tekmovanja. »Spoznavali smo
okolje in tehniko drugih enot ter pregledovali
svojo tehniko za tekmovanje. Tanke je namreč
treba prilagoditi posadki ter preveriti maziva
in naprave, sledila pa je nastrelitev osebnega
ter tankovskega orožja, tako da je bilo veliko
dela,« je povedal štabni vodnik Derenčin.
Prvi dan tekmovanja jih je čakal napad. »Ko
smo prišli na poligon, je prišel ukaz od poveljnika čete do mene, poveljnika voda, sam pa
sem moral razmisliti, kako izvesti napad, in
to prenesti na svoje posadke. Medtem je vodni
podčastnik organiziral delo v pripravljalnem
rajonu,« je povedal Starič. »Tam se pripravi
strelivo, pred uporabo se pregleda tehnika
in pripravijo se posadke na maketi za izvedbo naloge. Potem je poveljevanje prevzel poveljnik voda in smo šli v klasični napad, torej
uničiti nasprotnika,« ga je dopolnil Derenčin.
»Največ točk smo dobili v taktičnih postopkih. Ko se opazuje premik tankov, je vse videti preprosto. Poveljnik voda poveljuje štirim vojakom, če domnevamo, da je tank kot
vojak, vendar pa je posebnost našega rodu,
kar se dogaja znotraj tega. Da tank deluje in
se premakne, morajo biti vsi trije popolnoma
usklajeni,« je poudaril Starič. »Brez posadke
je to le kup železa. Tu se ne moreš skriti in če
nekaj ne narediš dobro, se tank ustavi. Vsak
ima svojo nalogo v tanku. Tako voznik upravlja vozilo in namerilec oborožitev, poveljnik
pa sprejema odločitve nadrejenega ter jih prenese na posadko.«
»Ko se je tarča dvignila, si jo moral čim prej
poiskati in uničiti. Tekmovanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker so bile tarče premične, česar pri nas, kjer izvajamo vaje, ni. V resnici nisi vedel, kje se bo to zgodilo, zato je
to zame res dobra izkušnja,« je povedal namerilec na tanku vojak Ivan Kovaček. »Tako
vidiš, koliko se lahko še naučiš, čeprav sem
bil zelo zadovoljen, saj je bilo naše povprečje
zadevanja tarč vse tekmovanje več kot 80 odstotkov, vendar pa brez pomoči voznika ne bi
šlo,« je poudaril. »Kot namerilec v tanku ne
vidim veliko, zato mi glede tega, kje so tarče,
največ pove voznik, včasih tudi poveljnik posadke. Voznik namreč najbolj vidi, kaj se dogaja pred tankom, in mora opozoriti namerilca glede ovir pred tankom, da umakne top,
če pa vidi cilj, da ga usmeri tja. Pri izvedbi
teh nalog je bistvena komunikacija med voznikom in namerilcem.« Po končanem prvem
tekmovalnem dnevu so opravili analizo in
pripravili tehniko za naslednji dan.
OPERACIJA OBRAMBE
»Naslednji dan je bil podoben prvemu dnevu,
le da smo bili tokrat mi tisti, ki smo se morali ubraniti pred napadom. Na vseh vadiščih vodijo zgodbo izmišljenih držav, tako da
je scenarij zelo podoben realnim razmeram.
Naloga poveljnika je bila čim prej najti tank
oziroma tistega, ki napada, in ga uničiti,« je
18
SV
povedal Derenčin. »Kot poveljnik posadke
moram poročati nadrejenemu, kako se bom
odločil. Od napada do izmika vse odobri poveljnik voda, saj mi pove, kako naj se izmaknem in po kateri poti.«
»Scenarijev pri obrambi je veliko, lahko greš
v premoči v napad, če pa je nasprotnik premočan, se izmakneš, ponovno organiziraš in
napadeš. Taktika je enaka kot pri pehoti, namerilcem pa so še malo otežili vse skupaj,« se
je zasmejal Kovaček in povedal, da je moral
pred proženjem poročati nadrejenemu in ta
svojemu nadrejenemu. Preden je dobil ukaz
za strel, je minilo precej časa. »To je tudi smisel obrambe,« ga je dopolnil Starič. »Počakati
moraš, preden odpreš ogenj na nasprotnika.
Zakaj? Ko sprožiš obrambo, se izdaš.«
»Pri obrambi kot voznik opazujem dogajanje okoli tanka, delovanje motorja in cilje ter
naprej poročam namerilcu, potem pa čakam
nadaljnji ukaz za delovanje. Že ob premikih opazujem teren za morebiten poznejši izmik, kritje in zemljišče okoli sebe. Že
prej moram predvideti, kam bi se lahko prikril, kar je pomembno predvsem pri napadu.
Vedno moram tudi paziti, kje imam top, in
loviti linijo z drugimi tanki,« je povedal voznik tanka vojak Matej Bogataj.
ZADNJI DAN IN TAKO
IMENOVANI MISTERY EVENT
»Zadnji dan je bil res zanimiv. Zjutraj nas je
čakalo preverjanje iz pehotnih ovir, kar je bil
dober preizkus, ali smo dobro fizično pripravljeni. Potrdimo lahko, da smo,« so se zasmejali. »Vsi smo šli brez težav čez ovire, tako da
nismo imeli nobenih pribitkov. Ovire so bile
v gozdu, predvideno pa je bilo tako, da smo
si morali pomagati med seboj, kar spet pokaže na usklajenost posadk,« je povedal Starič.
»Bilo je približno deset ovir na približno 1000
metrih razdalje in priprave, ki smo jih imeli,
so nam zelo koristile.«
»Kaj vas je čakalo potem?« sem jih vprašala. »Zajtrk,« so vsi štirje v smehu povedali. »Preverjanje je namreč potekalo zgodaj in
po zajtrku nas je čakala še zadnja naloga. Prišli so nas iskat v tako imenovani motor pool,
torej na kraj, kjer smo imeli tanke, dobili pa
smo tudi vodiča, ki nas je vozil po poligonu
vadišča. Tam so bile kontrolne točke, na katerih smo morali opraviti naloge,« je razložil
Starič. »Ta dan smo naredili 102 kilometra po
vadišču, v temu sklopu pa so bili naloga prepoznavanja vozil, streljanje z osebno oborožitvijo, v našem primeru je bil to škorpijon,
potem izvleka tanka v jedrskih, radioloških,
kemičnih in bioloških razmerah, reševanje
ranjenca, nalet na mino in menjava gosenice,
zavarovanje območja in drugo. Najboljši smo
bili pri izvleki tanka v jedrskih, radioloških,
kemičnih in bioloških razmerah. Ko nas je z
bojnimi strupi napadla sovražna artilerija, je
uničila tank, zato smo ga morali izvleči. Morali smo prižgati vse sisteme, ki jih ima tank
za take primere, mi pa smo morali iti ven z
maskami in izvleči tank. Pri tem smo bili
tri minute hitrejši pred drugouvrščenim,«
so ponosno povedali. »To ni bilo najhujše,
kar nas je čakalo. Tako imenovani mistery
event. To je bil dober preizkus, kakšni so skupinski duh, motivacija pripadnikov in pripadnost enoti. Še bi lahko našteval, kaj je ta
točka prinesla,« je začel pripovedovati Starič.
Ob mojem začudenem pogledu so le razložili:
»To je bilo videti tako. Bila je zadnja točka, ki
jo je bilo treba opraviti. Bil si utrujen in prašen, granate za leoparda pa si moral nositi 60
metrov v hrib in nazaj deset minut. Pri tem se
je štelo, koliko krogov si naredil. Granato si
nesel kot otroka in je nisi smel dati na ramo,
zato je bilo težko,« so povedali. »Šest ljudi jo
je moralo nositi res pravilno deset minut, pri
tem pa smo zasedli tretje mesto. Lahko bi dosegli višje mesto, če bi šli vsi en krog, pa tega
nismo vedeli, zato nismo bili prvi,« so dodali. »Pri tem se je potrdilo, da se je bolje voziti
slabo kot dobro hoditi peš,« je dopolnil Bogataj. Kljub začetnemu navdušenju nad drugimi tanki so spoznali, da je bil naš M84 prav
dober v vseh nalogah.
»Na streljanju smo zasedli drugo mesto, v
streljanju na čas pa prvo,« so se še pohvalili. »Veliko je bilo dogodkov, ob katerih se še
danes smejimo. Eno prigodo bomo še povedali,« je začel Derenčin. »To se je zgodilo
prvi dan. S kremo za sončenje,« so se smejali. »Kremo za sončenje?« »Le povej, kaj si nam
pripravil,« dodajo Kovaček, Derenčin in Bogataj ter gledajo Stariča. »No, je le začetek poletja, vsaj glede na temperature in sonce,« je
začel pripoved Starič. »Da ne bi bili opečeni, sem s seboj prinesel kremo za sončenje.«
»Novi očka je prinesel kremo za sončenje za
dojenčke,« ga je v smehu dopolnil Derenčin.
»No, za otroka ni bila prav dobra, ker je puščala lise na koži,« je smeje nadaljeval Starič.
»Rekel sem si, da bo mogoče na naši koži drugače, toda imeli smo enako težavo kot doma.
Ko si se namazal z njo, si bil bel, kot bi uporabil apno,« se je smejal. »Beli smo bili kar nekaj
ur, dokler se nismo oprhali,« so ga v smehu
dopolnili drugi. Ob koncu pogovora smo se
strinjali, da je bilo tekmovanje dobra izkušnja, poleg tega so potrdili, da se ga bodo udeležili tudi naslednje leto.
Pripadnike tankovskega voda je 24. maja v
vojašnici v Pivki obiskal poveljnik logistične
brigade brigadir Milan Žurman in pripadnikom tankovskega voda, ki so na tekmovanju
pokazali izjemno motiviranost, znanje in izkušnje, podelil priznanje, ki ga je prevzel njihov poveljnik poročnik Jernej Starič, vsem pa
je izročil spominske kovance. SV
19
HITI POČASI
Šeste taktično-reševalne igre
Medresorsko povezovanje in sodelovanje služb ter enot, ki se lahko kot prve
ob intervenciji skupaj znajdejo na istem kriznem dogodku, je že šesto leto vodilo taktično-reševalnih iger, ki so 19. maja potekale v Šentvidu v Ljubljani. Na
njih se v organizaciji specialne enote Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi (UPS GPU) s tovrstnim usposabljanjem in sodelovanjem krepita povezanost enot ter izmenjava izkušenj, te pa lahko odločilno pripomorejo k uspešnemu reševanju kriznih razmer. Iger so se poleg pripadnikov
specialne enote UPS GPU udeležili tudi predstavniki gasilske brigade Ljubljana, reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in enote za
specialno delovanje Slovenske vojske.
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak
NA DELOVNI TOČKI Z DRUŽINSKIM NASILJEM
SO MORALI SODELUJOČI POKAZATI PREDVSEM
ZBRANOST IN SKRB ZA VARNOST.
Leta 2010 se je med sodelovanjem na različnih usposabljanjih pojavila zamisel, da bi
pripadniki specialne enote Uprave za policijske specialnosti, enote za specialno delovanje
Slovenske vojske, gasilske brigade Ljubljana
in reševalne postaje Ljubljana združili svoje
strokovno znanje ter bogate operativne izkušnje in jih izmenjali v enem dnevu. Prve taktično-reševalne igre so potekale 18. maja 2011
v Ljubljani in njeni okolici, njihov namen pa
je bil predvsem izobraževalen, s poudarkom
na medsebojnem sodelovanju v smislu izmenjave izkušenj, usklajevanja dela na terenu in
skupinskega dela.
DELOVNE TOČKE
OBSEGALE PODROČJE DELA
POSAMEZNE SLUŽBE
Udeleženci vaje, razdeljeni v osem ekip s štirimi tekmovalci, letos so bili prvič v ekipi
predstavniki vseh sodelujočih ekip, so morali na delovnih točkah opraviti različne naloge, ki so jih pripravile sodelujoče službe.
Tako so bili na posamezni točki v ospredju
tisti člani službe, ki je točko pripravila, drugi
člani ekipe pa so se na tekmovanju učili in
spoznavali posebnosti te službe.
Ob 9. uri so se začela tekmovanja na štirih
delovnih točkah in reševalci iz UKC Ljubljana so pripravili točko, na kateri so predstavili družinsko nasilje ter zlorabo nedovoljenih opojnih substanc. Glede na scenarij iger
je nasilen mož s hladnim orožjem zabodel ženinega brata, ob prihodu policistov pa je mož
uporabil strelno orožje proti njim, zato je policist ustrelil moža. V sosednjem prostoru
sta bila še ranjena deklica in moški, ki je vzel
prevelik odmerek mamil. Naloga sodelujočih v ekipi je bila najprej varnostni izziv, saj je
bilo treba obvladati nasilnega moža, nato pa
so morali s stabiliziranjem oskrbeti poškodovane. »Naloge, ki so jih opravili na tej delovni
točki, so bile največji približek temu, s čimer
se naše službe srečujejo na terenih,« je dodal
reševalec iz UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik. »Vaja predstavlja več izzivov, ekipe pa je
čakalo tudi nekaj presenečenj. Točka je zelo
zahtevna, toda s tovrstnimi vajami si prizadevamo, da operativne ekipe povežemo med
seboj, da se spoznajo in da spoznajo način
dela različnih služb. To pomeni, da v kritičnih trenutkih ne izgubljamo časa z usklajevanjem, kako bomo postopke izvedli,« je povedal vodja reševalne postaje UKC Ljubljana
Andrej Fink. »V šestih letih se je pokazalo,
da je tovrstno tekmovanje velika pridobitev
za vse službe.«
SPRETNOST, REŠEVANJE
CIRKUŠKEGA MEDVEDA,
ORIENTACIJA, IZVLEKA
RANJENCA IN MET BOMBE
Specialna enota UPS GPU je tokrat udeležencem pripravila kar nekaj izzivov, in sicer so se
morale ekipe izkazati v spretnostni vožnji z
avtomobilom med ovirami, sledili pa so streljanje na tarčo, preskakovanje ovir, spust po
vrvi ter vožnja s tandemom med ovirami. Bistvo te točke je bilo sodelovanje vseh udeleženih v ekipi, potem pa so se morali tekmovalci
spoprijeti s točko, ki so jo pripravili gasilci. Obsegala je skok v bazen s peno, žaganje
ključavnice, reševanje iz goreče sobe, veslanje po suhem in reševanje cirkuškega medveda. Kot so ob koncu tekmovanja povedali
OSKRBA RANJENE DEKLICE
pripravljavci točke, ta ni bila zelo fizično naporna, vendar pa je obsegala nekaj elementov,
pri katerih sta bili pomembni predvsem sposobnost improvizacije in iznajdljivost.
Pripadniki enote za specialno delovanje Slovenske vojske so na zadnji, četrti, točki udeležencem tekmovanja pripravili kar nekaj izzivov. Morali so nositi strelivo, se ukvarjati z
orientacijo, opazovati objekt, izvesti premik
po zemljišču, iskati eksplozivne naprave in
se po izrednem dogodku odzvati na stik. Čakala sta jih še vleka ponesrečenca na nosilih
in met bombe. Sliši se precej lahko, vendar
so pripadniki ESD točko otežili tako, da se
je morala ekipa dobro znajti, pomembna pa
sta bila sodelovanje in skupinski duh. Tako
je preizkušnja od trenutka, ko so morali zaradi eksplozije izvleči ranjenca, potekala ob
domnevi, da en član ekipe ni videl, saj je čez
oči dobil prevezo, drugi je imel ranjeno roko
in je ni smel uporabiti, tretji ni smel govoriti,
četrti pa je bil ranjen v eksploziji in so ga morali z vrvjo zvleči na varno po točno določeni poti. Za konec je moral tisti, ki je imel prevezo čez oči, metati ročno bombo na točko s
NA DELOVNI TOČKI REŠEVALCEV SO MORALI STABILIZIRATI
TUDI MOŠKEGA, KI JE VZEL PREVELIK ODMEREK MAMIL.
pomočjo člana ekipe, ki mu je določal smer
in razdaljo. »Za ESD je to tekmovanje zelo
pomembna izkušnja,« je povedal polkovnik
Viljem Kobal. »Predvsem z vidika zadnjih
dogodkov pri migrantski problematiki je za
pripadnike Slovenske vojske zelo pomembno, da razumejo, kako delujejo druge službe,
in da se navadijo na sistem delovanja Policije
ter reševalnih služb.« Kot je dodal, te igre poskušajo izkoristiti v tri namene. »Prvi je spoznavni vidik, sledi izobraževalni vidik in kot
zadnje primerjanje metodologije delovanj.
Danes ima vsaka enota pri svojem delovanju posebne pristope in ko se naši pripadniki spoprimejo z njimi, lahko bistveno razširijo svoj način delovanja, kar je pri delovanju
v operacijah kriznega odzivanja zunaj Slovenije bistveno. Sposobnost improvizacije je takrat zelo pomembna in danes, ko sem opazoval naše pripadnike, lahko rečem, da so svoje
delo opravili odlično.« STRELJANJE NA TARČO
20
SV
OPAZOVANJE OBJEKTA
PLAZENJE PO TERENU
IZVLEKA RANJENCA Z VRVJO JE BILA DODATNO OTEŽENA.
BOMBO JE METAL SODELUJOČI
S PREVEZO ČEZ OČI.
SV
21
PRILOGA: ENOTA ZA PODPORO
VOJAŠKI POLICISTI
SKRBIJO ZA VARNOST
V PROMETU
V torek, 24. maja, so pripadniki vojaške policije 1. brigade v Vojašnici Edvarda Peperka izvedli preventivno usposabljanje za večjo varnost v cestnem prometu, udeležilo pa se ga je več kot 20 pripadnikov SV, ki se v zasebnem življenju vozijo z motornimi kolesi. Udeleženci usposabljanja so za izboljšanje
sposobnosti pri obvladovanju svojih motorjev prisluhnili predavanju o varnosti v cestnem prometu in ob koncu opravili praktičen preizkus varne vožnje na
poligonu.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: Bruno Toič
V SLOVENSKI VOJSKI SE
ZAVEDAJO POMENA PREVENTIVE
V CESTNEM PROMETU
niso v ustrezni kondiciji. Na cestah so zaradi daljše odsotnosti med drugimi udeleženci skoraj malo pozabljeni, zato je pomen preTudi letošnja pomlad je kljub spremenljive- ventive v cestnem prometu toliko večji, česar
mu vremenu na ceste zvabila številne ljubi- se v Slovenski vojski zavedajo. Tudi letos so
telje motorjev, ki zaradi zimskega počitka še pripadniki vojaške policije iz 1. brigade kot
MOTORISTI VOJAŠKE POLICIJE SO UDELEŽENCEM NAJPREJ PREDSTAVILI PRAVILA VOŽNJE SKOZI RAZLIČNE OVIRE.
že nekaj let zapored organizirali enodnevno
preventivno usposabljanje za večjo varnost v
cestnem prometu za vse pripadnike Slovenske vojske in njihove družinske člane, ki v
prostem času radi sedejo na motorna kolesa.
NAJPREJ OSVEŽILI TEORETIČNO
ZNANJE IZ VARNOSTI V PROMETU
Usposabljanje za večjo preventivno varnost
v cestnem prometu so začeli s krajšim predavanjem v učilnici, kjer so udeleženci najprej osvežili teoretično znanje iz preventive in varnosti v cestnem prometu. Motoristi
vojaške policije so udeležence usposabljanja pozvali k tehnični brezhibnosti motorja, za kar je nujna redna kontrola motocikla,
tlaka v pnevmatikah, motornega olja, zavornega sistema in luči ne le pred začetkom motoristične sezone, temveč vsakič, ko se odpravijo na daljšo pot. Opozorili so na nenehno
obvezno pravilno uporabo osnovne motoristične opreme, in sicer zaščitnega motorističnega kombinezona, čelade, rokavic ter motorističnih škornjev. Poudarili so, da mora
biti za dobro vožnjo na motociklu motorist
predvsem sproščen, zato je pomembna pravilna drža. Trup mora biti malo nagnjen naprej, glava pred telesom, pogled usmerjen vodoravno in dovolj daleč, komolci pokrčeni,
noge pa naslonjene na stopalke z blazinicami stopal.
Vojaški policisti so opozorili na pravilno vožnjo z motorjem skozi ovinek, saj mora biti
prilagojena vremenskim razmeram in stanju
v prometu, ter na pravilno ustavljanje motocikla pri večjih hitrostih in v slabših vremenskih razmerah, kar močno podaljša zavorno
pot. Pojasnili so, da mora motorist pri vožnji
skozi ovinek gledati dovolj daleč in v širino,
da lahko iz oblike terena pravočasno prepozna zahtevnost ovinka ter se s predvidevanjem pravilno odzove na morebitne nevarnosti in nevšečnosti, ki jih lahko povzročijo
poškodovano cestišče, ostanki peščenega posipa na cestišču, nevarni madeži olja, spolzke talne oznake in nepredvidljivi udeleženci v prometu. Vojaški policisti so opozorili,
da se je na pot najbolje odpraviti takrat, ko
smo za to dobro psihofizično pripravljeni. Ob
koncu teoretičnega dela usposabljanja so pojasnili, da je za pravilno vožnjo več motoristov v koloni najboljša vožnja v cikcak postavitvi, s čimer je vsakemu zagotovljeno čim
širše vidno polje.
MOTORISTIČNE SPRETNOSTI
PREIZKUSILI NA POLIGONU
UDELEŽENCI USPOSABLJANJA SO MOTORISTIČNE SPRETNOSTI LAHKO PREIZKUSILI NA POLIGONU.
22
SV
V zadnjem delu usposabljanja so udeleženci s svojimi motornimi kolesi in ustrezno zaščitno motoristično opremo v učilnici pridobljeno teoretično znanje in spretnosti lahko
preverili z vožnjo na za to posebej postavljenem poligonu z ovirami ter stožci. Udeleženci so preizkusili spretnosti pri vožnji skozi
ožino, se naučili pravilno odzvati na nenadno oviro in vozili v notranjosti kroga ter
na njegovem zunanjem delu. Na poligonu
so morali uspešno opraviti še vožnjo v obliki številke osem okoli dveh stožcev in vijugati z motorjem med več stožci. Vojaški policisti 1. brigade so ob koncu vsem udeležencem
zaželeli srečno pot in varno vožnjo v upanju,
da jim bo novo znanje koristilo ter prispevalo
k njihovi večji varnosti na cestah. ENOTA ZA PODPORO
DOBILA BOJNO ZASTAVO
V
sredo, 1. junija, je bila v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki slovesnost ob drugi obletnici začetka
delovanja enote za podporo Generalštaba
Slovenske vojske. Na slovesnosti je načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman enoti podelil bojno zastavo.
Enota, ki z učinkovito podporo skrbi za trdnost stebra varnosti Republike Slovenije, je 1. junija praznovala drugo obletnico
ustanovitve. Znotraj nje so številne podrejene enote, ki so za obrambni sistem nepogrešljive, med njimi tudi enota za protokol,
ki letos praznuje 25 let.
Delo pripadnikov je polno izzivov, saj so naloge, ki jih opravljajo, pomembne za nacionalno varnost in zagotovitev delovanja Slovenske vojske tako v domovini kot tujini, kjer
sta prepoznani njihova visoka profesionalnost ter usposobljenost.
Kot je ob tej priložnosti dejala ministrica za
obrambo Andreja Katič, enota sledi vrednotam Slovenske vojske in domoljubju. »Razvoj na področjih, za katera ste odgovorni v
svoji enoti, ni nikoli končan proces, zelo odvisen pa je tudi od strokovnosti visoko usposobljenih pripadnikov ter izmenjave znanj in
izkušenj z drugimi domačimi in zunanjimi
strokovnjaki na vaših strokovnih delovnih
področjih. Izrekam vam veliko zahvalo in
pohvalo za profesionalno opravljanje vašega poslanstva. Danes ste zasluženo prejeli bojno zastavo enote za podporo. Prepričana sem, da boste znali ohraniti in
nadgraditi vse, kar ste s trudom zgradili.
Trdno verjamem in vam zaupam, da boste
na svoji in naši skupni poti uspešni tudi v
prihodnje.«
V prilogi bomo predstavili enote, ki so
pomemben del Slovenske vojske in imajo
pogum, znanje ter izkušnje, ki so temelj za
prihodnje izzive. Skupinsko delo in visoka
raven strokovnosti
Besedilo: brigadir Ernest Anželj – Armbrust, poveljnik EPOD
E
nota za podporo (EPOD) je bila ustanovljena 1. junija 2014 in je brigadne
ravni. V svojo sestavo je dobila osem
enot SV, ki so različne glede na poslanstvo,
sestavo in raven. Enote EPOD delujejo na
različnih lokacijah, zato je bistveno, da je poveljstvo čim več v stiku z enotami. V enoti za
podporo imamo pomembno tehniko, oborožitev in sredstva, vendar se zavedamo, da so
najpomembnejši usposobljeni ter motivirani pripadniki. Prepričan sem, da brez naših
pripadnikov Slovenska vojska ne bi mogla
uspešno delovati.
Pripadniki EPOD 24 ur na dan sedem dni na
teden opravljajo naloge. V poveljstvu EPOD
se ob nadpovprečni obremenitvi posameznikov uspešno spoprijemamo z izzivi vodenja
enot ob omejitvah administrativne kontrole in pomanjkanju kadra. Zelo si prizadevamo za premišljeno ravnanje s sredstvi, ki jih
imamo. Odgovorno opravljamo naloge prenosa stopnjevanih podatkov med Slovensko
vojsko, Natom in Evropsko unijo. Zavzeto opravljamo naloge arhiviranja v Slovenski vojski. Zaupana nam je podpora za pripadnike SV v tujini in za urejenost financ.
V enoti za zagotovitev dejavnosti GŠSV so
zanesljivi skrbniki, kurirji in vozniki. Zagotavljamo varnost GŠSV in MO. Zagotavljamo
logistično podporo poveljstvom in enotam,
pripravljamo hrano ter skrbno vzdržujemo
zaupano infrastrukturo in materialno-tehnična sredstva v Vojašnici Ivana Cankarja na
SV
23
Vrhniki, v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni ter vojaških objektih Kamna
Gorica in Grmez.
Ponosni gardisti in odlični glasbeniki enote
za protokol na protokolarnih, domoljubnih
ter spominskih prireditvah častno predstavljajo Slovensko vojsko in našo državo. Pripadniki Centra za usposabljanje so učitelji
in nadzorniki usposobljenosti enot SV, zaupana pa so jim vadišča, poligoni ter strelišča.
Vrhunski športniki športne enote so ponesli ime naše domovine in Slovenske vojske po
svetu. Naloge specializirane vojaške policije
opravljamo častno in predano, na pripadnike PEST pa se lahko računa tudi v najtežjih
trenutkih. V enoti za komunikacijske in informacijske sisteme zagotavljajo delovanje
sistemov v podporo poveljevanja in kontrole v Slovenski vojski. Zagotavljajo delovanje
KIS Slovenske vojske tako v domovini kot tujini v stacionarnih in delno v premičnih razmerah. Pripadniki EKIS so nepogrešljivi pri
podpori delovanja modulov SV in izvedbe
vseh večjih vaj. Pripadniki enote za elektronsko bojevanje odgovorno skrbijo za elektronsko zbiranje obveščevalnih podatkov, zato je
njihov prispevek k varnosti nepogrešljiv.
Pri spoprijemanju z migrantsko krizo so naši
pripadniki opravljali naloge na meji, zagotavljali smo oskrbo migrantov in delovali v
podporo drugim enotam Slovenske vojske,
Policiji ter zaščiti in reševanju. Na njihov
profesionalni pristop k izvedbi naloge sem še
posebno ponosen.
Da bi uspešno opravili vse zadane naloge in
dosegli zahtevane cilje, veliko pozornost namenjamo skupinskemu delu in zavesti o soodvisnosti. Izkušnje so nas naučile, da je
treba poleg strokovnega znanja imeti še veliko strpnosti, razumevanja, vztrajnosti in odločnosti. Prav zato je naša skrb najprej namenjena našim pripadnikom. Želimo, da se vsak
naš pripadnik zaveda osebne odgovornosti
za profesionalno opravljeno nalogo. Prizadevamo si poslušati in slišati posameznika ter
biti odprti za komunikacijo ob upoštevanju,
da uveljavljanje individualističnih teženj na
račun kolektiva ni dopustno. Vsak pripadnik
v EPOD mora biti soodvisen od tega, kaj daje
in kaj od kolektiva pričakuje. Spodbujamo
pripadnost vojaškemu kolektivu, Slovenski
vojski. Pripadniki EPOD smo glede na poslanstvo naših enot pomemben subjekt promocije in domoljubja tako v Slovenski vojski
kot zunaj nje.
Spremembe v organiziranosti so bile in bodo
nujna stalnica, saj bomo le tako dosegli boljše razmere za svoje delo. Od vseh poveljnikov in enotovnih podčastnikov se zahteva
osebna odgovornost za stanje v enoti. Zgled
častnikov in podčastnikov, občutek empatije ter stalne težnje po izboljševanju organiziranosti se posledično kažejo v medsebojnem
zaupanju na vseh ravneh. Veliko pozornosti namenjamo tudi spoznanju, kako je pomembno, da smo strokovni, toda tudi vojaško urejeni in disciplinirani.
Ob praznovanju druge obletnice začetka delovanja smo dobili bojno zastavo. Zavedamo
se, da bojna zastava v vsaki vojaški enoti že
od rimskih časov pomeni najvišjo čast, pripadnost in zavezanost svojemu rodu. Odgovorni v EPOD si prizadevamo za profesionalen odnos, pripadnost kolektivu, Slovenski
vojski in domovini ter pozitivno prepoznavnost v SV in zunaj nje. Enota za elektronsko
bojevanje
3.
julija 1991 je bilo posredovano prvo
poročilo po elektronskem izvidovanju in takrat se je vzpostavila enota
za elektronsko bojevanje. Njeno delovanje je
bilo v okviru RŠTO do leta 1992, ko se je oblikovala četa za elektronsko izvidovanje, dve
leti pozneje pa izpostava za elektronsko zbiranje podatkov. Leta 2000 je enota prešla pod
Generalštab Slovenske vojske in se preimenovala v enoto za elektronsko bojevanje, leta
2001 pa je postala del 11. bataljona za zveze.
Pisalo se je leto 2005, ko je enota prišla pod
takratni 5. obveščevalno-izvidniški bataljon.
Preoblikovanje Slovenske vojske jo je leta
2013 vrnilo pod Generalštab SV, leto pozneje
24
SV
pa se je preoblikovala v enoto za podporo delovanja, ki deluje v okviru GŠSV.
Danes je v sodobnem vojaškem svetu pravočasno pridobivanje sprotnih in verodostojnih
podatkov bistvenega pomena za pravilno odzivanje, razvoj novih tehnologij, predvsem v
računalništvu in informatiki, pa je dal velik
zagon razvoju komunikacij tako na vojaškem kot civilnem področju. Če povzamemo Nato Glossary of Terms and Definitions iz
leta 2006, je elektronsko bojevanje vojaška aktivnost, s katero raziskujemo elektromagnetni spekter, obsega pa iskanje, prestrezanje,
identifikacijo oddajanja elektromagnetnega
spektra in uporabo elektromagnetne energije,
vključno z direktno energijo, da bi zmanjšali in preprečili uporabo elektromagnetnega
spektra s strani nasprotnika in aktivnosti, ki
zagotavljajo učinkovito uporabo lastnih sil.
Izvaja se lahko iz zraka, z morja in kopnega z
načrtnim ter nenačrtnim prestrezanjem in kot
podpora vojaškim operacijam na vseh ravneh.
Poslanstvo enote za elektronsko bojevanje je
zagotavljanje elektronskega zbiranja obveščevalnih podatkov iz virov elektromagnetnega sevanja na strateški, operativni in taktični
ravni ter pogojev za vzpostavitev nadvlade v
elektromagnetnem spektru. Ti postopki se izvajajo predvsem za zaščito lastnih sil. NO
Enota za protokol
Besedilo: podpolkovnik Marko Hlastec
O
pravljanje vojaške službe ni poklic, temveč je profesija, to pa pomeni poseben način osebnega življenja, dela, vedenja in celo razmišljanja,
poleg tega pa tudi pripravljenost na odrekanja. Opravljanje nalog in obveznosti
v dneh ali ob času, ko so drugi večinoma
prosti, zahteva tudi posebno organizacijo osebnega življenja in njegovo popolno
podrejanje ciljem ter zahtevam, ki se pred
gardiste in glasbenike postavljajo vsak
dan. To ob podpori svojih domačih zmorejo le tisti, ki svoje naloge ne opravljajo
kot delo ali službo, temveč kot poslanstvo
iz globokega prepričanja, da delajo nekaj
pomembnega.
Če pogledam v zgodovino enote, je uradno kot častna četa TO Republike Slovenije nastala s podpisom uredbe o njeni formaciji 7. oktobra 1992, čeprav je delovala
že od začetka samostojne države. Enota je
bila takrat v sestavi 1. bataljona 52. brigade, 1. januarja 1993 pa se je preimenovala
v 106. častno četo in je prešla neposredno
pod poveljstvo takratnega RŠTO kot ena
izmed prištabnih enot. Leta 1997 se je iz
106. častne čete in 1. bataljona 52. brigade
oblikovala v 12. gardni bataljon Slovenske
vojske, novembra 1997 pa je pod poveljstvo
12. GARDB prešel tudi Orkester Slovenske vojske. Z ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka se je 12. GARDB razdelil na DS in ORK SV, 1. aprila 2004 pa se
je oblikovala enota za protokol, ki je opravljala naloge Garde SV. Po preoblikovanju
Slovenske vojske 1. junija 2013 je iz enote
za protokol in Orkestra Slovenske vojske
nastala EPROT, ki je prešla pod enoto za
podporo delovanja.
Kljub opisanim spremembam lahko rečem,
da Slovenska vojska in njeni pripadniki uživamo v javnosti visoko zaupanje. Dovolim
si oceno, da smo k temu uspehu nekaj prispevali tudi pripadniki EPROT. Tej enoti v
njenih večpojavnih oblikah poveljujem že
polnih devet let. Biti poveljnik takšnim posameznikom, kot je velika večina pripadnikov EPROT, je zame še vedno posebna čast.
Posebna in velika čast ter tudi odgovornost.
Čeprav se vsak dan srečujemo z izzivi, ki jih
pred nas postavlja čas, v katerem živimo,
sem ob spoznanju, da pripadniki EPROT
svojih ciljev ne postavljajo pred cilje organizacije, na gardiste, glasbenike in »zalednike« EPROT neizmerno ponosen. Če predstavim poslanstvo enote, lahko zapišem, da
je odgovorna za organizacijo in izvedbo vojaških protokolarnih ter glasbenih nalog,
torej sprejemov z vojaškimi častmi, častne
straže, kordonskih postrojev, pogrebov z
vojaškimi častmi, žalnih in drugih slovesnosti ter usposabljanja pripadnikov SV
(TACON) za opravljanje osnovnih protokolarnih nalog. Prav tako smo odgovorni za
izvajanje koncertno-snemalne dejavnosti,
zagotavljanje in dvigovanje bojne morale,
negovanje in razvijanje glasbene umetnosti
ter nadaljevanje tradicije vojaških godb in
orkestrov na Slovenskem. Slovenska vojska
je kredibilen partner v Natu tudi zato, ker
sodeluje s silami in sredstvi v mednarodnih
operacijah in na misijah. Pri domači javnosti si legitimnost obstoja ohranja predvsem
s svojim delovanjem pri zagotavljanju tistih
aktivnosti, ki jih javnost v nasprotju s sodobnimi strokovnimi trendi še vedno prišteva med njene naloge. Mednje spadajo
vojaške protokolarne naloge vseh oblik. Vrhunsko opravljanje vojaških protokolarnih
in glasbenih nalog na vseh ravneh v Republiki Sloveniji ter vsakodnevno potrjevanje
pripadnosti vrednotam, kot so domoljubje,
čast in lojalnost, krasijo le najboljše. K tem
lahko prištevamo pripadnike EPROT.
Kljub slabim ocenam o pripravljenosti Slovenske vojske si dovolim trditi, da smo v
EPROT naredili vse, kar se je od nas pričakovalo, in več od tega, kar se je od nas zahtevalo. Zamisli, kako svoje delo in postopke izboljšati, je dovolj. Prav tako imamo
močno željo in voljo, da to opravimo v čast
ter slavo svoje domovine. SV
25
Center za združeno
usposabljanje
Enota za komunikacijske
in informacijske sisteme
Fotografija: arhiv enote
Z
vizualizacijo. Hkrati so tudi ustvarjene
razmere za integracijo v Natova simulacijska okolja.
Enota osrednje vadišče Slovenske vojske
vodi in upravlja poligone, njegova strelišča,
vadišča, infrastrukturne objekte in sredstva ter vzpostavlja razmere za načrtovanje
in nadzor aktivnosti na osrednjem vadišču.
Najpomembnejša novost je enota za spremljanje in nadzor (Range Control). Z njenim oblikovanjem so izpolnjeni pogoji za
Fotografija: arhiv enote
godovina enote, ki je od nastanka v
Vojašnici barona Andreja Čehovina, sega v leto 2006, ko je bil iz takratne delovne skupine oblikovan Center
za bojno usposabljanje. Ustanovljen je bil
po zgledu centrov za bojno usposabljanje
zavezniških vojsk s poslanstvom zagotoviti
razmere za realno usposabljanje. Leta 2013
se je Center za bojno usposabljanje preoblikoval in preimenoval v Center za združeno
usposabljanje. Cilji in izzivi so kmalu presegli takratne zmogljivosti, zato se je februarja letos preoblikoval tako, da Center za
združeno usposabljanje sledi dopolnjenemu konceptu organiziranosti in delovanja.
Danes enoto sestavljajo štiri podenote, in
sicer enota za raziskave in simulacije, enota
osrednje vadišče SV Postojna, enota za preverjanje bojne usposobljenosti ter enota vojašnice Postojna.
Glavni nalogi enote za raziskave in analize
sta izvajanje vojaških operacijskih raziskav
ter poskusov z računalniškimi simulacijami in modeli ter izvajanje računalniško podprtih vaj za pehotne enote Slovenske vojske, tuje oborožene sile in strukture
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (SVNDN). Z novo strukturo
je omogočeno upravljanje simulacij JTALS,
JCATS in VBS2 ter zagotavljanje razmer
za razvoj programskih orodij za terensko
vzpostavitev celovitega nadzora nad usposabljanjem združenega bojevanja zvrsti in
rodov, operacij v zraku in na zemlji ter koordinacije združenega ognjenega delovanja
na OSVAD. Nova organizacijska struktura je usmerjena tudi v uskladitev in implementiranje osnovnih dokumentov (uredba
o DPN OSVAD, elaborat in balistično-varnostne ocene OSVAD), izboljšanje varnosti, minimaliziranje zaprtja komunikacij
in zračnega prostora ter primerljivost in
sodelovanje s tujimi oboroženimi silami
ter poligoni.
Enota za preverjanje bojne usposobljenosti zagotavlja enotam Slovenske vojske izkušene opazovalce, kontrolorje in trenerje.
Njihova naloga je iz identificiranih in naučenih lekcij razviti realne ter zahtevne scenarije vaj. Enota omogoča preverjanje čet
do ciljnih deset dogodkov na leto. Sestavljena je iz nadzornega centra ter dveh enot
za spremljanje, kontrolo in usposabljanje.
Z delovanjem zagotavlja ustrezno načrtovanje in izvedbo uporabe sistema za simulacijo taktičnega delovanja (SSTD) za usposabljanje ter ugotavljanje usposobljenosti
enot in zmogljivosti SV ter izvedbo vaj. Izvaja tudi specialistične tečaje, med katerimi
sta najpomembnejša bližinsko bojevanje na
naseljenem območju (BBNO) in delovanje
proti improviziranim eksplozivnim sredstvom (D-IES). Za kakovostno in celovito
podporo bi potrebovali še enoto nasprotnika, torej tankovsko enoto (OPFOR).
Center za združeno usposabljanje vodi in
upravlja Vojašnico barona Andreja Čehovina ter zagotavlja logistično podporo nastanjenim in gostujočim enotam v vojašnici. Njegov začetek sega v leto 1991. Enota
je bila podrejena različnim poveljstvom,
danes pa se kot del centra imenuje enota za
podporo vojašnic. NO
26
SV
Z
godovina enote, ki je nastanjena v
vrhniški Vojašnici Ivana Cankarja,
sega v leto 1992, ko je bila ustanovljena 104. četa za telekomunikacije v takratnem republiškem štabu Teritorialne
obrambe. Leta 1996 je bila preimenovana v
11. bataljon za zveze, ki mu je bila leta 2001
dodana nova zmogljivost, in sicer elektronsko bojevanje, preimenovana pa je bila v 11.
bataljon za zveze in elektronsko bojevanje.
Leta 2004 je z ustanovitvijo enote za elek­
tronsko bojevanje bataljon to zmogljivost
izgubil in ponovno prevzel ime iz leta
1996. Po končanem preoblikovanju Slovenske vojske leta 2013 je enota prevzela ime
enota za komunikacijske in informacijske
sisteme (EKIS).
Danes sta glavni dejavnosti enote zagotavljanje neprekinjenega delovanja komunikacijskih in informacijskih sistemov (KIS)
Slovenske vojske na strateški in operativni ravni ter podpora pehotnim brigadam z
zmogljivostmi, ki jih te nimajo v svoji sestavi. Prav tako sodeluje na vseh vajah poveljstev in enot SV, tako mednarodnih kot
v domovini, kjer zagotavlja storitve KIS na
strateški in operativni ravni. Ob tem skrbi
za vzdrževanje sredstev KIS na drugi stopnji vzdrževanja za potrebe operativnostrateške ravni in specialističnega usposabljanja pripadnikov rodu zvez ter Službe
informatike v Slovenski vojski, v enoti pa
prav tako razvijajo zmogljivost odzivanja
na kibernetske grožnje. Njene zmogljivosti obsegajo zagotavljanje modula za zagotavljanje podpore KIS v operacijah kriznega odzivanja, delovanja KIS ob naravnih in
drugih nesrečah (načrt Vihra) ter zagotavljanja voda zvez za zmogljivost BJRKBO.
Njeno delovanje obsega tudi sodelovanje
na mednarodnih aktivnostih. V preteklosti
je enota sodelovala tako v mirovnih operacijah in na misijah v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Afganistanu ter Libanonu kot tudi na mednarodnih vojaških
vajah, kot so bile Combined Endeavour od
leta 1995 do 2014, Esperia, CAE, Jadranski
udar (Adriatic Strike) in Takojšen odgovor
(Imidiate Response).
Če povzamemo, je enota namenjena zagotavljanju delovanja komunikacijskih in informacijskih sistemov ter podpori poveljevanja in kontrole na strateški ter operativni
ravni SV. Zagotavlja delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov Slovenske vojske v domovini ter tujini v stacionarnih in deloma premičnih razmerah, z
namensko oblikovanimi silami pa zagotavlja razpoložljivost sil in sredstev v podporo zaščiti in reševanju. NO
EKIS – enota za komunikacijske in
informacijske sisteme
POV – poveljstvo
enote
CKO – center za
kibernetsko obrambo
1. Č CS KIS –
1. četa centra
stacionarnih KIS
skrbi za delovanje
stacionarnih KIS
in vzdrževanje
materialno-tehničnih
sredstev KIS na prvi in
drugi stopnji
2. Č CS KIS –
2. četa centra
stacionarnih KIS
skrbi za podporo
uporabnikom v
poveljstvih in enotah
SV ter za delovanje
KIS v vojašnicah in
vojaških objektih SV
3. ČZV – 3. četa
za zveze skrbi za
delovanje hrbteničnih
KIS SV v premičnih
razmerah, v svoji
sestavi pa ima tudi
vod PPRS.
SV
27
Besedilo: podpolkovnik Jure Velepec, poveljnik športne enote
Fotografija: Nataša Oblak
Fotografija: arhiv ŠPE
z aktivnostmi Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM). Leta 2016 je ŠPE prevzela tudi vodenje in usklajevanje izvedbe preverjanja gibalnih sposobnosti za vso
SV, s čimer se vsako leto preverja usposobljenost vojaških oseb v Slovenski vojski na
tem področju.
Danes je v enoti 76 pripadnikov, od tega je
šest pripadnikov stalne sestave, 64 športnikov in šest trenerjev, nastanjena pa je
v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani v
športni dvorani. Pripadniki ŠPE odlično
zastopajo Slovensko vojsko na poletnih in
zimskih svetovnih vojaških igrah, svetovnih vojaških prvenstvih ter drugih vojaških tekmovanjih nižje stopnje. Pripadniki
ŠPE so na svetovnih vojaških igrah in svetovnih vojaških prvenstvih osvojili več kot
sto kolajn, pet tudi na 6. svetovnih vojaških
igrah v Koreji oktobra 2015. Pripadniki
enote Rajmond Debevec, Urška Žolnir, Primož Kozmus, Lucija Polavder in Teja Gregorin so tudi dobitniki olimpijskih kolajn.
Športna enota je v 25 letih od zaposlitve prvih vrhunskih športnikov delovala
promociji SV in vojaškega poklica. Športna
enota na tem področju sodeluje z drugimi
ministrstvi, Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi športnimi zvezami. Poslanstvo enote se je leta 2015 razširilo, tako
da zdaj obsega tudi podporo športu, razvoju gibalnih sposobnosti in promociji športa v Slovenski vojski in tujini z vodenjem
vojaških športnih reprezentanc, povezanih
28
SV
predvsem pri promociji športa v Slovenski
vojski in pri promociji SV v civilnem okolju ter tujini. V prihodnosti bo tudi nosilka strokovne podpore športnih aktivnosti
za vso Slovensko vojsko. Življenje vojaka
se namreč v marsičem razlikuje od življenja običajnega človeka, predvsem njegove
delovne razmere, ki so posebne in zahtevajo odlične gibalne ter psihične sposobnosti.
Fotografija: Nataša Oblak
T
akoj po osamosvojitveni vojni leta
1991 se je začelo zaposlovanje vrhunskih športnikov v Teritorialni
obrambi. Takrat so se v vodu vojaške policije zaposlili vrhunski športniki Rajmond
Debevec, Uroš in Jure Velepec, Sašo Grajf,
Boštjan Lekan, Jože Kavalar ter Janez Vodičar kot trener oziroma vodja biatlonske reprezentance. Prva uradna formacija
športne enote (ŠPE) je bila potrjena 1. decembra 1994, leta 1996 pa je bila preoblikovana v Športno šolo SV, v kateri so služili
vojaški rok naborniki vrhunski športniki.
Tega leta je bil podpisan prvi sporazum o
zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v državnih organih. Po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka se je ponovno preimenovala v športno enoto. Do
leta 2013 je bila enota podrejena PDRIU,
od 1. julija 2014 pa deluje v sestavi enote
za podporo.
Glavni nalogi ŠPE že od začetka delovanja sta zaposlovanje vrhunskih športnikov in trenerjev ter njihovo vključevanje v
aktivnosti Slovenske vojske, predvsem pri
Nobena vojska namreč ne dopušča možnosti, da njeni vojaki niso dovolj dobro psihofizično pripravljeni, saj mora biti vojak
sposoben prenašati in uporabljati svojo
opremo ter orožje pri premagovanju bojišča v vseh vremenskih razmerah. Vojske
v svetu se tega zavedajo in imajo v podporo razvoju gibalnih sposobnosti svojih
pripadnikov oblikovane inštitute, centre
oziroma namenske enote. Tudi športna enota se razvija v tej smeri in bo
tako bolj prispevala k izboljšanju gibalnih sposobnost pripadnikov Slovenske vojske. Fotografija: arhiv enote SEVP
Specializirana enota
vojaške policije
Športna enota
S
pecializirana enota vojaške policije
(SEVP) je ena izmed pomembnejših
enot Slovenske vojske, ki je v okviru
svojih pristojnosti zmožna opraviti najbolj
zahtevne in varnostno kompleksne naloge.
Poleg nalog boja proti terorizmu se lahko
v času, ko imamo vedno več pripadnikov v
mirovnih operacijah in na misijah, pojavijo
tudi druge hujše oblike deviantnih pojavov
v kombinaciji s potravmatskim sindromom
oziroma deviacije zaradi drugih dejavnikov. Glede na to, da se v tovrstnih razmerah srečujemo z vrhunsko usposobljenimi pripadniki SV, je reševanje teh razmer
varnostno zelo tvegano. Za reševanje varnostno najbolj zahtevnih razmer je treba
uporabiti ustrezno izurjene in opremljene
pripadnike SV ter tiste, ki to smejo narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pripadniki bojnih skupin voda PEST, oddelka kriminalistov in oddelka protibombne
zaščite združujejo vse zahteve, so ustrezno
izurjeni ter opremljeni in vsi pooblaščene
uradne osebe.
15. maja 2013 sta potekali transformacija Slovenske vojske in posledično ukinitev
17. BVP, ki je skozi zgodovino v marsičem
oral ledino tudi z vodom posebne policijske
taktike. To je bil dan, ko so z ukinitvijo nastale tri večje enote vojaške policije v Slovenski vojski. Nastali sta operativni četi, ki
delujeta v 1. in 72. brigadi, tretja enota pa
je zbrala specialiste vojaške policije in jih
združila v SEVP, ki danes deluje pod enoto
za podporo.
Vojaška policija je eden izmed pomembnejših rodov ali služb sodobnih vojsk. Kljub
transformaciji sta vojaška policija SV in
predvsem njena specializirana enota vojaške policije ena izmed pomembnejših enot
SV, ki je v okviru njenih zakonskih pristojnosti zmožna opraviti najbolj zahtevne in
varnostno kompleksne naloge. SEVP skladno z njenim poslanstvom opravlja specialistične naloge vojaške policije in zagotavlja bojno podporo enotam SV v domovini
ter mednarodnih operacijah in na misijah. Skladno z določili skrbi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje deviantnih
pojavov v Slovenski vojski. Zaradi strukture enote in združenega specialističnega
znanja na enem mestu je jedro za specialistično usposabljanje drugih enot vojaške
policije.
ENOTA PEST
Znotraj SEVP deluje vod PEST, ki zagotavlja del takojšnjih odzivnih sil Slovenske vojske, opravlja specialistične vojaškopolicijske naloge ter zagotavlja pripadnike
za opravljanje nalog v mednarodnih operacijah in na misijah. Za reševanje varnostno najbolj zahtevnih razmer v povezavi s
SV
29
kaznivimi ravnanji je treba uporabiti ustrezno usposobljene in opremljene pripadnike
vojaške policije ter tiste, ki smejo to narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pot do
pripadnika enote je razmeroma dolga, saj
kandidate po uspešno opravljenem izbirnem postopku, katerega intenziteta je načrtovana v obliki sinusne krivulje fizičnega
in psihičnega napora, čakajo še nadaljnja
specialistična usposabljanja, dokler ne postanejo pripadniki enote.
Za opravljanje nalog v najvišji stopnji ogroženosti je v tej enoti najpomembnejše, da
so pripadniki medsebojno usklajeni in povezani. Usposabljajo se v vsebinah, kot so
bojevanje v urbanem in neurbanem okolju,
pregled naselja in objekta, vstop v objekt,
gibanje po objektu in čiščenje tega, taktika majhnih enot, zasede, izvidovanje, opazovanje, sledenje, preživetje in tako naprej.
Posebna pozornost se namenja streljanju
z različnimi orožji na kratkih in dolgih
razdaljah, ostrostrelstvu, borilnim veščinam, praktičnim postopkom ter drugemu.
Enota je zračno premostljiva in usposobljena za vse vrste vertikalnih manevrov.
Njeni pripadniki so usposobljeni za delovanje v različnih razmerah in na različnih
terenih, torej v gorskem svetu, na urbanem
ali neurbanem območju in drugod. Vsak
posameznik v skupini mora vedeti, kaj je
njegova naloga in kaj mora v določenem
trenutku narediti, skupina pa mora delovati kot celota. Pripadniki voda PEST se na
posameznih področjih usposabljajo s specialno enoto Policije, za opravljanje določenih nalog v domovini ter mednarodnih
operacijah in na misijah pa tudi z drugimi,
predvsem s specialističnimi enotami SV.
ODDELEK PROTIBOMBNE ZAŠČITE
Vojaška policija je začela vzpostavljati
zmogljivost leta 2004, ko so bili prvi pripadniki napoteni na specialistično usposabljanje. Zaradi potreb in povezljivosti
s podobnimi enotami, na primer s specialno enoto Policije, so bili leta 2006 prvi
VOJAŠKO ZDRAVSTVO
PRIBLIŽALI NOVOMEŠKIM
DIJAKOM
Od 23. do 25. maja so Vojašnico Franca Uršiča v Novem mestu obiskali dijaki
Srednje zdravstvene in kemijske šole iz Novega mesta. Pripadniki oddelka za
individualno usposabljanje vojaške zdravstvene enote (VZE) iz Novega mesta
so dijakom treh razredov tretjega letnika na predavanjih prikazali način in vsebine usposabljanja za vojaške bolničarje ter bojne reševalce. To je bil prvi tak
obisk dijakov Srednje zdravstvene in kemijske šole v novomeški vojašnici, glede na pozitivno izkušnjo in zmožnosti pa si bodo prizadevali, da bodo podobne oglede omogočili še naslednjim generacijam srednješolcev.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
vojaški policisti napoteni na tečaj za bombnega tehnika. Gre za zelo zahteven in kakovosten tečaj, zato je tovrstna oblika usposabljanja eden izmed temeljev vsakega, ki
želi nadaljevati kariero v oddelku. Vedno
bolj cenjen poklic predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v svetu zahteva človeka z močnimi živci in mirno roko.
Njegovo področje delovanja je zelo široko
in predvsem zahtevno, saj obsega protiteroristične ter protidiverzantske preglede
vozil, objektov in drugih površin. Praktično ni pomembnejšega obiska najvišjih tujih predstavnikov brez sodelovanja
bombnih tehnikov VP, njihovega znanja
in opreme. To je le del področja delovanja,
ki ga izvajajo bombni tehniki. K temu spadajo tudi ogled kraja eksplozije, prepoznava sumljivih predmetov in vozil ter deaktiviranje in uničevanje eksplozivnih naprav
ter sredstev. Usposobljeni so še za delo s
ODDELEK KRIMINALISTOV
NO
PRILOGO UREDILA: NATAŠA OBLAK
FOTOGRAFIJE: ARHIV ENOTE ZA PODPORO
30
SV
MOJCA
SIMONČIČ,
PROFESORICA
NA SREDNJI
ZDRAVSTVENI
IN KEMIJSKI
ŠOLI NOVO
MESTO:
Predstavitev je bila
dobra, saj je za dijake nekaj novega. Pripadniki Slovenske
vojske so zanimivo predstavili svoje znanje in osebne izkušnje. Vojašnica je v bližini šole, zato si bomo prizadevali podobne obiske organizirati tudi v prihodnje.
Predstavitev je koristna zaradi spoznavanja možnosti za zaposlitev dijakov v
Slovenski vojski in za njihovo nadaljnje
izobraževanje.
pirotehničnimi in eksplozivnimi sredstvi.
Pripadniki se redno izpopolnjujejo v okviru skupnih usposabljanj z bombnimi tehniki specialne enote Policije kot tudi s pripadniki voda NUS v Slovenski vojski.
Oddelek kriminalistov vojaške policije je
začel centralizirano delovati leta 2008, da
sta se poenotili ter izboljšali strokovnost in
učinkovitost pri preiskovanju, preprečevanju ter odkrivanju kaznivih dejanj v Slovenski vojski in na misijah v tujini. Kriminalisti vojaške policije morajo imeti
poleg ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj opravljen kriminalistični tečaj, ki
ga organizira ter vodi Policijska akademija v Tacnu. Kriminalisti se morajo ne glede
na pridobljeno znanje nenehno usposabljati oziroma izpopolnjevati tako iz vojaškega
kot tudi iz drugega specialističnega znanja.
Že nekaj let se kriminalisti vojaške policije redno izpopolnjujejo v okviru prakse na
Policiji, da se seznanijo z novostmi in pridobijo izkušnje na tem področju. Pri preiskovanju kaznivih dejanj kriminalisti sodelujejo z drugimi varnostnimi službami,
njihovo delo usmerja državno tožilstvo,
pomembno vlogo pri preiskovanju kaznivih dejanj v Slovenski vojski pa ima tudi
Obveščevalno varnostna služba. Glede na
varnostne razmere v svetu in domovini je
oddelek kriminalistov v strukturi Slovenske vojske zelo pomemben element, ki na
podlagi zakonskih pristojnosti ter določenih nalog učinkovito nastopa v boju pri zatiranju kriminalitete v Slovenski vojski. OBISK V VOJAŠNICI ZELO POUČEN
DANIELA
SOPČIČ,
DIJAKINJA:
DIJAKI SO LAHKO V PRAKSI PREIZKUSILI IZVAJANJE TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA.
PRIPADNIKI VZE PREDSTAVILI
SVOJE DELO
Dijaki treh razredov tretjega letnika Srednje zdravstvene in kemijske šole so se vsak
dan do novomeške vojašnice odpravili peš,
ob prihodu pa so se po kratki predstavitvi
zgodovinskega ozadja odpravili do prostorov VZE, kjer so jim pripadniki oddelka za
individualno usposabljanje najprej predstavili oddelek in njihovo delo. Kot je poudaril
vodja oddelka višji vojaški uslužbenec IX.
razreda Jure Rozman, so dijaki najprej spoznali tečaje in usposabljanja, ki jih za pripadnike SV ter drugo zdravstveno osebje izvajajo v VZE, ter predvsem delo različnih
kategorij vojaških zdravstvenih delavcev na
terenu. Govorili so tudi o razširjenih kompetencah, ki jih imajo pripadniki SV pri
opravljanju nalog v mednarodnih operacijah in na misijah ter bojiščih zunaj Slovenije, potem pa so jih pripadniki VZE seznanili tudi s postopki nujne oskrbe ranjencev
na bojišču ter z nadaljnjo oskrbo v zaledju. Kot je še poudaril višji vojaški uslužbenec Rozman, je bila za dijake zelo zanimiva
predstavitev sodelovanja s civilnimi zdravstvenimi ustanovami, tako z reševalnimi
postajami kot sekcijo ukrepanja zdravstva
ob velikih nesrečah (MRMI), v sodelovanju
s katero v SV že več let uspešno organizirajo
mednarodni tečaj MRMI.
DIJAKI SO ZNANJE
PREIZKUSILI V KABINETIH
Po končanem teoretičnem predavanju v učilnici so dijakom predstavili še štiri kabinete,
v katerih potekajo usposabljanja. Dijaki so
lahko obnovili znanje iz prve pomoči poškodovancu na kraju nesreče in iz izvajanja
temeljnih postopkov oživljanja. Po praktičnem ogledu kabinetov so se znova preselili v
učilnico, kjer so si ogledali nekaj posnetkov
poškodb prsnega koša ob zavedanju, kako
pomembno je čim hitrejše izvajanje pravilnih postopkov prve pomoči vsakemu poškodovanemu. Ob koncu so lahko dijaki v kabinetu tudi v praksi preizkusili znanje na
opremi, pripomočkih in lutkah za učenje ter
vadbo temeljnih postopkov oživljanja. Ob
obisku in vseh predstavitvah so srednješolci
Obisk v vojašnici je
bil zelo poučen, saj
so vojaki prikazali
praktične primere
reševanja poškodovanih in ponesrečenih. Zaposlitev v
Slovenski vojski me zanima že od otroštva.
Sem bolj družinski človek, zato ne vem, ali
bi zmogla opravljati ta zahtevni poklic. Inštruktorji iz Slovenske vojske so se potrudili in nam slikovito predstavili svoje delo.
TEA ŽURA, DIJAKINJA:
Obisk vojašnice me
je navdušil, čeprav
v njej nisem prvič,
saj je tu nekoč delal
moj oče. Všeč mi je,
da so vojaki Slovenske vojske zelo odprti in da so svoje
znanje ter izkušnje z veseljem delili z nami. V Slovenski vojski bi se zaposlila, če ne bi dobila dela v civilnem
zdravstvu. V življenju imam višje cilje,
zato bi po koncu srednje šole rada nadaljevala s študijem.
zelo uživali, saj so jim pripadniki SV njihov
poklic in delo predstavili zelo slikovito ter
dostopno skozi njihove izkušnje, ki so si jih
mnogi za vedno zapomnili. SV
31
VIDELI SMO
Znanje,
sodelovanje in
usposobljenost so
najpomembnejši
Vaja enot zaščite in reševanja
ob 40. obletnici rušilnega potresa
v Breginjskem kotu
Konec maja je bil v Sloveniji okoli 8. ure močan potres. Čutili so ga prebivalci Slovenije, najbolj pa je prizadel starejše
zgradbe v občinah Kobarid, Bovec in Tolmin. Razmere so bile
resne. Prekinjene so bile komunikacije, ni bilo električnega toka, nekatere ceste so bile zaradi sproženega kamenja neprevozne. Več deset ljudi je bilo pod ruševinami, še več jih je bilo
poškodovano zaradi potresa, nekaj sto ljudi pa je ostalo brez
doma. Požari, iztekanja nevarnih snovi, prometne nesreče in
popotresni sunki, ki so se nenehno pojavljali, so le še poslabšali razmere. Na srečo je bil to le scenarij vaje Potres Breginj
2016 kot spomin na dogodke izpred 40 let v Breginjskem kotu in drugje na Tolminskem ter Goriškem, zaradi katerega so
po najmočnejšem potresu sodobnega časa pred 40 leti ponekod v Zgornjem Posočju brez strehe nad glavo ostale celotne
vasi, v sosednji Furlaniji v Italiji pa je umrlo skoraj tisoč ljudi.
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak
BEGUNCI NA DOMAČEM PRAGU
To je naslov razstave fotografij, ki so jo ob 40. obletnici potresa odprli
v kraju Breginj. Po potresu so kraje, ki jih je prizadel, v strahu pred vnovičnim potresnim sunkom obdala naselja začasnih bivališč. Od preprostih ležišč na zemlji do urejanja začasnih bivališč v garažah, delavnicah, lopah, salonitnih ceveh. Na dan sta prišli človeška iznajdljivost in
hkrati človečnost.
Danes, 40 let pozneje, smo, kot je ob ogledu vaje dejala ministrica za
obrambo Andreja Katič, na tovrstne izzive naravnih nesreč dobro pripravljeni, poznamo nevarnosti in vemo, kako ukrepati, kadar se nesreče zgodijo. »Zato dajemo na Ministrstvu za obrambo ter v Upravi RS
PRI PRAKTIČNI VAJI SO SODELOVALI:
•PGD Breginj,
•PGD Kobarid,
•PGD Drežnica,
•PGD Tolmin,
•PGD Bovec,
•PGD Most na Soči, •PGD Srpenica
•PGD Log pod Mangartom,
•NMP Tolmin,
•ekipa PP PGD Bovec,
•ekipa PP OZRK Tolmin,
•PP Bovec,
•enota reševalnih psov Tolmin,
32
SV
•enota reševalnih psov Nova
Gorica,
•PU Nova Gorica,
•helikopterska enota
Slovenske vojske,
•enote za zagotovitev začasnih
prebivališč (CZ Italije Val Torre),
•enota CZ Kobarid,
•GRS Tolmin,
•GRS Bovec,
•JZGRD Nova Gorica,
•enota MUSAR,
•skavti in taborniki.
ISKANJE PONESREČENIH POD RUŠEVINAMI Z REŠEVALNIMI PSI
REŠEVANJE UJETIH V ZASUTEM AVTOMOBILU
za zaščito in reševanje velik poudarek izdelavi ocen ogroženosti ter
načrtov zaščite in reševanja. Seveda so z vidika priprave odziva na
nesreče izrednega pomena organizacija sil za zaščito, reševanje in
pomoč ter opremljanje in usposabljanje, pa tudi pripravljenost vsakega posameznika.« Prav to je bilo vodilo tokratne vaje, in sicer preveriti delovanje vseh služb, potekalo pa je v dveh delih. V prvem so se
udeleženci vaje udeležili teoretične štabne vaje na lokacijah posameznih štabov Civilne zaščite, v kateri so sodelovali občinski štabi CZ občin Kobarid, Tolmin in Bovec ter regijski štab CZ za Severno Primorsko.
V tem delu se je preverjala ustreznost občinskih ter regijskega načrta
zaščite in reševanja za potres ter usposobljenost štabov in njihovih poveljnikov za ravnanje ter odločanje v takih nesrečah.
Drugi del vaje je bil praktičen in je potekal na delovnih točkah, na katerih so morali udeleženci vaje prikazati postopke reševanja ob potresu. Vajo so pripravili in izvedli Uprava RS za zaščito in reševanje ter
njena izpostava v Novi Gorici, občina Kobarid, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč, PGD Breginj ter GZ Kobarid. Na
regijski vaji z mednarodno udeležbo so tako sodelovale vse službe, ki
bi posredovale tudi, če bi se res tresla tla.
Vaja je obsegala 15 delovnih mest, na katerih so bile prikazane simulacije morebitnih realnih popotresnih razmer, saj, kot je dejal vodja vaje in regijski poveljnik Civilne zaščite Samo Kosmač, severnoprimorska regija spada med potresno bolj ogrožene v Sloveniji. »Poleg
potresa pomenijo nevarnost še neeksplodirane granate iz prve svetovne vojne, plazovi, burja, požari v naravi, poplave in drugo,« je komentiral. Na vaji je sodelovalo 24 reševalnih enot, med njimi tudi enota MUSAR, vseh skupaj pa je bilo približno 250 pripadnikov CZ, med
katerimi so bili gasilci, gorski reševalci, kinologi, skavti, policisti, reševalci in drugi.
čju potresa pridružili ekipe prve pomoči in zdravstveno osebje, na kraj
je bila pripeljana prikolica za množične nesreče in postavljeni so bili
šotori za triažo. Poškodovanim so morali zagotavljati čim boljše razmere in oskrbo ter preprečevati morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja. Organizatorji vaje so na peti točki poskrbeli za preverjanje
oskrbe pacienta ob srčnem zastoju. Tako so morali intervenirati člani
ekipe za oskrbo ponesrečencev in prikazati pravilno izvajanje temelj-
DELOVNE TOČKE ZDRUŽILE VEČ REŠEVALNIH SLUŽB
Ob domnevah, da je potres v Breginju poškodoval več zgradb in da
močni ter pogosti popotresni sunki razmere še poslabšujejo, je občina Kobarid aktivirala vse razpoložljive sile za zaščito, reševanje in pomoč ter zaprosila in sprejela ponujeno pomoč sosednjih občin, regije,
države in sosednje Italije. Da je vse potekalo organizirano, so na prvi
delovni točki preverjali delovanje sprejemnega mesta, kjer so se enote za iskanje pogrešanih v ruševinah, za reševanje iz ruševin, za gašenje požarov in odpravljanje drugih posledic prijavile ter bile napotene
na območje vaje. V takih razmerah prihaja do požarov in iztekanja nevarnih snovi, poleg tega se razmere na območju iz ure v uro spreminjajo, zato se je na drugi delovni točki preverjalo delovanje poveljniškega
mesta in štaba Civilne zaščite, ki je zagotavljal pregled nad razmerami, zagotavljal in usklajeval pomoč, določal prednosti reševanja in odrejali naloge enotam, ki so prišle na prizorišče potresa.
Na tretji delovni točki so delo opravljali radioamaterji, ki so v razmerah, ko lahko pride do izpada telefonskih zvez, in ob domnevi, da so
bile prekinjene zveze zare, skrbeli za prenos podatkov.
Ob potresu se poškodujejo tudi ljudje, zato so se reševalcem na obmo-
ta in ujetih pod ruševinami, pri čemer je posredovala državna enota
za iskanje in reševanje v urbanih okoljih. V ta namen je prišla državna
enota MUSAR, ki je del enote za hitre reševalne intervencije. Na tej
točki je delovala enota MUSAR, v okviru katere je tudi enota reševalnih psov, in sicer so morali psi najti zasutega pod ruševinami, nato pa
je moral statik v interventni skupini označiti, kje se na objektu varno naredi odprtina, da lahko reševalci stopijo v objekt. Najdenega je moral
nato zdravstveni tehnik stabilizirati in oskrbeti, ko so ga reševalci prinesli iz ruševin, pa so ga predali enoti nujne medicinske pomoči.
Ob tovrstnih dogodkih nesreča ne počiva, zato je podor zemlje zasul
vozilo, v katerem sta bila mama in otrok. Tudi pri tej točki je sodelovalo
več ekip, saj so morali gasilci previdno izvleči poškodovana človeka,
reševalci pa poskrbeti za stabilizacijo in prvo oskrbo ponesrečenih.
Enajsta točka je predvidevala preprečitev zrušitve zgradbe ob ponovnem potresnem sunku, zato so morale gasilske enote stabilizirati steno
objekta osnovne šole Breginj, zagotoviti varen prehod za prebivalce
in reševalce, izdelati podpornike ter zaradi preprečitve nadaljnje škode začasno prekriti odkrite strehe.
Vaji se je pridružila tudi ekipa Protezione civile iz zveze Val Torre. Zagotovila je začasna bivališča za prebivalce, ki se niso mogli vrniti v poškodovane objekte. Ob tovrstnih nesrečah je namreč zelo pomembno sodelovanje tudi z organizacijami in društvi iz sosednjih pokrajin.
Uprava RS za zaščito in reševanje zelo dobro sodeluje s civilnimi zaščitami Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Hrvaške, čezmejno sodelovanje štirih držav pa deli skupna tveganja nesreč ter si prizadeva za boljšo pripravljenost in odzivnost nanje.
Na trinajsti točki so se reševalnim enotam pridružili taborniki in skavti. Ti so v mobilni kuhinji skrbeli za prehrano članov reševalnih enot na
vaji in izvajali preventivne dejavnosti za obiskovalce. Na štirinajsti točki je bilo predvideno iskanje starejšega človeka in tudi sladkornega
bolnika v naravi pod policijsko upravo Nova Gorica. Zadnja točka
je predvidevala prevoz poškodovanega s helikopterjem, zato je imel
CILJI VAJE
Cilja teoretičnega oziroma štabnega dela vaje:
•preveriti zamisel zaščite in reševanja po regijskem ter občinskih
načrtih zaščite in reševanja ob potresu;
•preveriti usposobljenost članov štabov CZ in njihovih poveljnikov
za delovanje ob potresu.
Cilji praktičnega dela vaje:
•preveriti postopke obveščanja in aktiviranja;
•preveriti način usklajevanja in sodelovanje med posameznimi
reševalnimi sestavami;
•preveriti operativno usposobljenost in opremljenost sil za
zaščito, reševanje in pomoč ob reševanju, evakuaciji ter oskrbi
poškodovanih in prizadetih zaradi dogodka;
•preveriti algoritem aktiviranja prikolice za množične nesreče in
njegovo uporabo ob nesrečah z veliko poškodovanimi;
•preveriti usposobljenost ekip PP za prvo pomoč ob potresih;
•preveriti delovanje zvez zare.
POSTAVITEV ZAČASNIH BIVALIŠČ
nih postopkov oživljanja. Ob uspešnem oživljanju in ko je človek začel
kazati osnovne življenjske znake, so ga prenesli v nadaljnjo oskrbo na
triažno mesto. Med vajo in tudi po njej so na tej točki lahko tudi številni
obiskovalci preverili njihovo znanje iz temeljnega postopka oživljanja.
POŽAR, NEVARNE SNOVI IN REŠEVANJE IZPOD RUŠEVIN
Gasilske enote so se morale na šesti točki spopasti s požarom, ki je nastal zaradi poškodb na električnem omrežju. Najprej ga je poskušal
pogasiti stanovalec, vendar mu ni uspelo in je zaradi vdihavanja dima
omedlel. Potres je poškodoval prostore osnovne šole in zasul vhod v
kletne prostore, kjer so bili ujeti ljudje. Vhodi v objekt so bili neprehodni, tako da je bila edina možnost dostopa do ujetih skozi odzračevalni jarek na južnem delu objekta z uporabo vrvne tehnike.
Ljudje doma uporabljajo različna sredstva, zato je bila na osmi delovni točki predstavljena nesreča z iztekanjem nevarnih snovi, in sicer so
se prevrnili cisterna ter sodi, v katerih je bila skladiščena solna kislina.
Deveto mesto je predvidevalo reševanje ljudi iz poškodovanega objek-
štab nalogo skladno s protokolom zahtevati aktivacijo helikopterja in
tako zagotoviti hiter prevoz huje poškodovanega.
Kot je ob koncu dejal vodja vaje Kosmač, se na praktični vaji pri nesrečah takega obsega, ko delujejo različne reševalne službe, preverjajo
predvsem usklajevanje in sodelovanje med njimi, hkrati pa tudi usposobljenost in opremljenost enot, kako potekajo oskrba poškodovanih,
algoritem prikolice za množične nesreče usar in njena uporaba, prav
tako pa je potekalo preverjanje zvez zare, ki so nujne za delovanje
v tako velikih intervencijah. »Ko danes na vaji gledamo reševalce pri
opravljanju nalog, se zdi, da so se izkušnje prenašale iz roda v rod,
edina razlika s časom pred 40 leti je le v tem, da je zdaj tehnika sodobnejša.« Vaja, ki so jo organizirali ob spominu na dogodke pred 40
leti v Breginjskem kotu, je marsikateremu prebivalcu tega kraja obudila slabe spomine, vendar pa se je med sodelujočimi poglobilo medsebojno zaupanje in vzpostavila so se nova poznanstva tako članov državnih vodstvenih struktur kot predstavnikov občin in gasilskih društev
ter drugih sodelujočih na vaji. SV
33
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
v njihovi matični enoti, v kateri spoznajo
način dela v matični enoti.
Iz dosedanjih anket usposabljanja je lahko
razbrati, da kandidati tako stažiranje večinoma podpirajo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da
njihovih enot in načina dela v njej večinoma
niti ne poznajo, saj jih enote večinoma zaposlijo tik pred začetkom usposabljanja. Drugi
razlog je, da v dveh mesecih usposabljanja že
pridobijo toliko gasilskega znanja, da lahko
spremljajo tudi manjše in lažje intervencije.
GASILSKA ŠOLA
IN USPOSABLJANJE
ZA PRIDOBITEV POKLICA
GASILEC
ZAKLJUČNI IZPITI
Kandidati se lahko prijavijo za zaključni
izpit, če opravijo vse obveznosti po programu. Zaključni izpiti potekajo iz petih predmetov, in sicer gasilsko orodje in naprave,
osnovne gasilske veščine, operativni postopki dela, požarna varnost ter praktična vaja.
Zaključni izpiti trajajo tri dni, saj so prva dva
dneva ustni izpiti, tretji dan pa še praktična vaja z določeno predpostavko. Kandidati,
ki na ustnem delu izpitov niso uspešni, tretji
dan ne morejo opravljati praktičnega dela zaključnega izpita. Izpitna komisija na zaključni praktični vaji ocenjuje predvsem ustrezno
delo in ravnanje z opremo ter ustrezno uporabo osebne varovalne opreme.
Pika na i pri koncu usposabljanja je zaključna prikazna vaja za širšo javnost, ki
Projekt Evropske unije Matilda
Gasilska šola deluje kot oddelek v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS (ICZR RS) na Igu pri Ljubljani. Skladno z zahtevami Zakona o gasilstvu
ter Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in
pomoč skrbi za izvedbo zahtevnejših usposabljanj iz gasilstva. Najbolj zahteven in
dolg program usposabljanja je program za pridobitev poklica gasilec. Omenjeno
usposabljanje je ICZR RS začel leta 1994 in do letos, ko se je usposabljanja udeležila 23. generacija, je usposobil 953 poklicnih gasilcev, povprečna velikost generacije pa je 41 kandidatov. Do zdaj so se usposabljanja udeležile tudi tri predstavnice.
Besedilo: Marko Zibelnik, URSZR
Fotografija: arhiv Gasilske šole
G
asilska šola ima trenutno tri zaposlene pedagoge oziroma andragoge,
ki skrbijo za izvedbo usposabljanj v
njeni pristojnosti. Zaposleni vedno več nalog
opravljajo tudi pri logistični podpori drugim usposabljanjem, ki potekajo na poligonu
ICZR RS, pri razvojnoraziskovalnih nalogah,
javnih naročilih za svoje potrebe in potrebe Uprave RS za zaščito in reševanje ter pri
podobnem.
RAZPIS ZA USPOSABLJANJE
Za Gasilsko šolo se aktivnosti glede usposabljanja nove generacije začnejo oktobra, ko
se razpiše program usposabljanja, ki se objavi na spletni strani URSZR www.sos112.si
in v reviji Gasilec. Rok za oddajo prijav, do
katerega morajo enote za njihove bodoče poklicne gasilce posredovati prijavo in potrebna dokazila, je navadno zadnje dni novembra. Pogoji za usposabljanje so polnoletnost,
zdravstvena sposobnost za opravljanje najzahtevnejših del v gasilstvu, najmanj V. stopnja šolske izobrazbe, nekaznovanost zoper
telo in premoženje ter zagotovljeno financiranje usposabljanja. Kandidat po končanem
polletnem usposabljanju pridobi dodaten poklic tehnične smeri na ravni V. stopnje šolske
izobrazbe. Program usposabljanja za pridobitev poklica gasilec je edini program usposabljanja na Ministrstvu za obrambo, s katerim kandidat pridobi poklic.
PREDHODNO TESTIRANJE
KANDIDATOV
Na podlagi meril za preverjanje psihofizičnih lastnosti kandidatov na usposabljanju se
v sredini decembra opravi predhodno testiranje kandidatov. Merila zahtevajo, da kandidat, ki se želi udeležiti usposabljanja, preteče 2400 metrov v 11 minutah oziroma opravi
Cooperjev test, se petkrat dvigne na drogu
iz vese, opravi 25 sklec, 30 dvigov trupa
34
SV
delodajalcem, domačim, prijateljem in drugim omogoča pogled v to, kaj so se kandidati
naučili v preteklega pol leta.
SKLEPNI DEL
Gasilska šola v program usposabljanja redno
vključuje nove vsebine, ki se kažejo kot nujne
pri razvoju gasilske stroke. Nove vsebine so
nujne tudi zaradi izdelave in uporabe novih
naprednih simulatorjev, ki jih v Gasilski šoli
razvijamo na podlagi svojih ter drugih zamisli. Med zadnjimi pridobljenimi oziroma zgrajenimi simulatorji velja omeniti tako
imenovano požarno hišo 1, požarno hišo 2,
ruševinsko hišo, simulator fotovoltaike in
drugo.
Pri izvedbi usposabljanja poleg treh zaposlenih v Gasilski šoli dejavno sodeluje tudi več
kot 80 zunanjih predavateljev, inštruktorjev
in predstavnikov tehnične podpore.
Ob koncu usposabljanja smo bili vsi sodelujoči v programu zadovoljni, da je 23. generacija poklicnih gasilcev kljub vedno več zelo
nevarnih dogodkov na praktičnem delu končala usposabljanje brez poškodb. GAŠENJE PLAMENOV V VELIKEM NAPADALNEM ZABOJNIKU
oziroma trebušnjakov ter 20 počepov s 25-kilogramsko utežjo na hrbtu. Za sklece, trebušnjake in počepe imajo kandidati po minuto časa.
Enako testiranje kandidati opravijo med
usposabljanjem še trikrat, in sicer prvič po
14 dneh usposabljanja, drugič pred odhodom
v Sežano in tretjič pred koncem usposabljanja maja.
Povprečna starost kandidatov v letošnji generaciji je bila 24,6 leta, pri čemer je imel najstarejši kandidat 35 let, najmlajši pa 19.
POŠILJATELJI NA USPOSABLJANJE
Največ kandidatov pošljejo na usposabljanje
iz 14 teritorialnih poklicnih gasilskih enot v
Sloveniji. V letošnji generaciji, ki šteje 33 kandidatov, je po šest kandidatov iz poklicne gasilske enote iz Ljubljane, Kopra in Maribora.
Nekaj kandidatov so na usposabljanje poslale
gospodarske družbe, ki morajo zaradi vrste
dejavnosti in požarne ogroženosti imeti tudi
poklicne gasilce. Med najpogostejšimi tovrstnimi pošiljatelji so letališča, podjetja iz farmacevtske in galvanske industrije ter podobna. Zadnja leta je med pošiljatelji redno tudi
107. LEBA iz Cerkelj ob Krki.
Zakon o gasilstvu zahteva, da mora oseba, ki
želi poklicno opravljati delo gasilca, najprej
opraviti usposabljanje za poklicnega gasilca. V vsaki generaciji je nekaj kandidatov, ki
jih na usposabljanje pošljejo teritorialne prostovoljne gasilske enote širšega pomena. To
so enote, ki jih poleg vseh teritorialnih poklicnih gasilskih enot URSZR imenuje kot
enote za posredovanje ob prometnih nesrečah na cesti, ob nesrečah z nevarnimi snovmi in ob nesrečah na vodi. Marsikateri navdušeni prostovoljni gasilci se odločijo, da se
usposabljanja udeležijo kot samoplačniki in
pozneje na trgu dela tako pridobijo zaposlitev pri enem izmed delodajalcev, ki zaposlujejo poklicne gasilce.
STROŠKI USPOSABLJANJA
Stroški usposabljanja so približno 3500 evrov
na kandidata. K tej ceni je treba prišteti še
stroške prehrane in nastanitve med usposabljanjem. Povprečna vrednost teh stroškov
je približno 1500 evrov na kandidata. Stroške usposabljanja v vrednosti približno 3500
evrov na kandidata za enote širšega pomena
plača URSZR.
TRAJANJE IN PREDMETNIK
Program usposabljanja se vsako leto začne
v začetku januarja in konča v drugi polovici junija. Traja 24 tednov oziroma 911 pedagoških ur, od tega je 401 teorije in 510 praktičnega usposabljanja. Predmetnik obsega 17
predmetov.
Pri večini teoretičnih predmetov morajo
kandidati ob koncu predmeta uspešno opraviti preizkus znanja, ki ga opravi predavatelj
kot nosilec predmeta. Pri praktičnih vajah
morajo kandidati med usposabljanjem pridobivati podpise inštruktorjev v tako imenovani indeks praktičnih vaj. S podpisom inštruktor potrdi, da je bil kandidat na vaji in
da je prikazal minimalne veščine, ki se na
določeni vaji zahtevajo. Če kandidat manjka
na vaji oziroma ne prikaže zadostnega znanja, ne dobi podpisa in mora vaje v času ponavljalnih terminov ponavljati.
URNIK
Kandidati so z urnikom usposabljanja seznanjeni vsak teden sproti za naslednji teden.
Urnik je sestavljen tako, da imajo kandidati
triurne sklope. Prvi jutranji sklop se začne ob
7.30 in konča ob 10. uri, drugi dopoldanski
sklop se začne ob 10.30 in konča ob 13. uri,
tretji sklop pa se začne ob 14. uri in konča ob
16.30. Dvakrat na teden imajo kandidati tudi
jutranjo telovadbo ob 6.15. Prav tako imajo
na urniku enkrat do dvakrat na teden četrti
sklop med 17. uro in 19.30.
Zaradi lažjega in bolj umirjenega prihoda
ter odhoda kandidati ob ponedeljkih začnejo usposabljanje šele ob 10.30 z drugim sklopom, v petek pa končajo prav tako z drugim
sklopom ob 13. uri.
Kandidati maja opravijo tudi tri sklope nočnih vaj, ki potekajo med 20. uro in 22.30 na
temo prometne nesreče, nevarne snovi ter
požara v stanovanjski hiši. Poleg slabše vidljivosti in potrebe po ureditvi razsvetljave
se kandidati na nočnih vajah srečajo s sencami, ki na dnevnih vajah niso tako izrazite.
Kandidati na usposabljanju opravljajo vaje
prav tako kot predavanja v triurnih sklopih.
V okviru enega triurnega sklopa opravijo eno
ali več ponovitev določene vaje, ki je za tisti
sklop predvidena. Letošnja generacija je bila
razdeljena v tri oddelke, v vsakem oddelku pa
je bilo 11 kandidatov.
Vodja usposabljanja vsak teden določi dežurnega razreda in tri dežurne oddelkov. Naloga dežurnega razreda je, da ob začetku predavanj predavatelju preda številčno stanje,
pri praktičnih vajah pa postroji razred po
oddelkih in preda poročilo vodji praktičnih
vaj. Naloga vodje oddelka je, da po navodilu
vodje praktičnih vaj odpelje svoj oddelek na
delovno točko. Glede na to, da je kandidatov,
ki so v preteklosti služili vojaški rok, vedno
manj, se velik poudarek ob začetku usposabljanja nameni tudi postrojitvenim pravilom
in vajam razvrščanja.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V
SEŽANI IN MATIČNIH ENOTAH
Kandidati 14 dni usposabljanja preživijo tudi
v Sežani, kjer se s pomočjo predavateljev ter
inštruktorjev Srednje gozdarske in lesarske
šole iz Postojne seznanijo z motorno žago ter
njenim varnim delom. Poleg dela z motorno
žago se tam usposobijo tudi za gašenje požarov v naravnem okolju. Naslednjih 14 dni
kandidati opravljajo praktično usposabljanje
Predmet
Kratek opis predmeta
pisno poslovanje
spoprijemanje s stresom
splošni pravni predpisi ter
predpisi s področja varstva
pred naravnimi in drugimi
nesrečami
prva in nujna medicinska
pomoč za prve
posredovalce
uporaba slovnice pri poročanju in pripravi poročil
spoprijemanje s stresom na intervencijah
spoznavanje zakonodaje na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, varstva pred požarom, gasilstva in pravil gasilske službe
prva in nujna medicinska pomoč za prve posredovalce
osnovne gasilske veščine
seznanitev z osnovami varnega in zdravega dela na usposabljanju in
intervencijah
jutranja telovadba dvakrat na teden in športna vzgoja s poudarkom na
varnosti pri športni vadbi, na vzdržljivosti, moči in eksplozivnosti
ravnanje z osnovnim in zahtevnejšim gasilskim orodjem in napravami
operativni postopki dela
povezava osnovnih gasilskih veščin v operativne postopke dela na intervenciji
varnost in zdravje pri delu
športni praktikum
požarna preventiva s poudarkom na tehničnih, tehnoloških in organizacijskih
ukrepih varstva pred požarom
gasilska orodja in naprave seznanitev z orodjem in napravami, ki se uporabljajo v gasilstvu
osnove tehnične mehanike
teoretični mehanski izračuni in njihova uporaba v praksi
in tehnično reševanje
kemija v gasilstvu, osnove
osnove kemije – vezi, spajanje snovi in drugo ter osnove gorenja in gašenja
gorenja in gašenja
osnove elektrotehnike in
delo z opremo na električni pogon, z agregati, reflektorji, UKV-postajami in
sistema zvez
drugim
osnove informatike in
urejanje besedil in številk (word, excel) in seznanitev z aplikacijami na
računalništva
področju gasilstva (SPIN, vulkan, NevSnov itn.)
požarna preventiva s poudarkom na gradbenih ukrepih varstva pred
gradbeništvo
požarom
delo z IDA, armature, pena, črpalke, vodna veriga, lestve, avtomobilska lestev,
transport ponesrečenca, aktivni in pasivni spust z vrvno tehniko, vrvna žičnica,
reševanje iz jaškov, trodelni napad v praksi po stopnišču in lestvi, dvig in vleka
bremen, dvižne blazine, tirfor, enosmerno in dvosmerno hidravlično orodje,
stabilizacija vozil, razrez vozila na kolesih, boku in strehi, črpalke za nevarne
praktično usposabljanje
snovi (NS), tesnjenje in sanacija NS (nafta, bencin, kislina, amonijak, klor,
CO2 itn.), nočne vaje na temo prometna nesreča, NS in požarna hiša, curki,
dimna hiša, preiskovanje zadimljenih prostorov, dimniški požar, požari v naravi,
odpiranje vrat, kletni požari, reševanje onemoglega delavca na vrvi, rezanje
strešnih panelov, napredovanje v višino in reševanje poškodovanca izpod
betonskih blokov na višini, delo z motorno žago in drugo
praktično usposabljanje v stažiranje v matičnih enotah, v katerih se seznanijo z delovanjem njihove
matičnih enotah
gasilske enote
požarna varnost
SV
35
SPREMLJAMO
KAJ JE PO VAŠEM MNENJU PREDNOSTNA NALOGA
SLOVENSKE VOJSKE, ZA KATERO BI MORALO
BITI NAMENJENEGA SORAZMERNO NAJVEČ
DENARJA, MATERIALNIH SREDSTEV IN KADROV?
Rezultati raziskave
o stališčih javnosti
do varnosti leta
2015/2016
Predstavljeni podatki so del raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje, izvajamo pa ga v okviru Fakultete
za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Raziskavo Stališča o varnosti v vsebinskem smislu pripravljamo sodelavci Obramboslovnega raziskovalnega centra (ORC), njeno
metodološko spremljanje in izvedbo pa zagotavlja Center
za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
(CJM). Raziskava je bila izvedena z metodo neposrednega anketiranja na terenu in z uporabo standardiziranega
vprašalnika. Potekala je na reprezentativnem vzorcu 1800
polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije, pri čemer je
v raziskavi sodelovalo 1024 anketirancev, kar je realizirani vzorec. Anketiranje je potekalo med novembrom 2015
in februarjem 2016 ob sodelovanju 30 sodelavcev v 150
krajevnih okoljih v Sloveniji. Pri vsebinski pripravi vprašanj
za raziskavo so sodelovali sodelavci ORC vodja raziskave
red. prof. dr. Marjan Malešič, doc. dr. Maja Garb, red. prof.
dr. Anton Grizold, red. prof. dr. Ljubica Jelušič, doc. dr. Jelena Juvan, doc. dr. Erik Kopač, izr. prof. dr. Vladimir Prebilič,
izr. prof. dr. Iztok Prezelj, izr. prof. dr. Uroš Svete, doc. dr.
Janja Vuga Beršnak in doc. dr. Rok Zupančič.
Gradivo so pripravili: red. prof. dr. Marjan Malešič, doc. dr. Maja Garb,
red prof. dr. Ljubica Jelušič in doc. dr. Janja Vuga Beršnak.
Javnomnenjske raziskave o varnosti sodelavci ORC izvajamo v povezavi s CJM kontinuirano že od leta 1982, praviloma na dve do tri leta.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj rezultatov raziskave iz leta
2015/2016, ki jih ponekod povezujemo z rezultati predhodnih raziskav, s poudarkom na zaznavi ogroženosti in stališčih javnosti do Slovenske vojske.
OBČUTEK VARNOSTI IN ZAZNAVA GROŽENJ
Občutek varnosti, ki je bil v času socialno-ekonomske krize na nižji ravni, leta 2007 smo izmerili 72 odstotkov, leta 2009 pa le 68
odstotkov, se je spet vrnil na predkrizno raven in je 79 odstotkov.
Kot potrjujejo naše prejšnje raziskave, ki socialno-ekonomskim virom ogrožanja varnosti namenjajo velik pomen, socialno-ekonomsko stanje v državi in njegove posledice za ljudi pomembno opredeljujejo njihove občutke glede varnosti oziroma ogroženosti.
Pretekle raziskave SJM Nacionalna in mednarodna varnost so pokazale, da prebivalci Slovenije terorizma in oboroženih spopadov
niso zaznavali kot pomembnih virov ogrožanja njihove varnosti, saj
podatki kažejo, da sta oba na dnu lestvice virov ogrožanja, ki jih
je bilo v preteklih raziskavah več kot 20. Aktualna raziskava meri
manj virov ogrožanja. Potekala je po ukrajinskem in bližnjevzhodnih
oboroženih spopadih ter dveh hudih terorističnih napadih v Franciji, zato razkriva večjo skrb slovenske javnosti zaradi oboroženih
spopadov in terorizma, kot smo jo izmerili do zdaj, saj se vrednosti obeh izenačujejo z vrednostmi, pripisanimi naravnim in antropogenim nesrečam. Tako skoraj polovica vprašanih meni, da je »zelo«
ali »dokaj« zaskrbljena zaradi teh dogodkov oziroma groženj. Kot
vir zaskrbljenosti še vedno prednjači socialno-ekonomska kriza (nižji standard, brezposelnost ipd.), čeprav podatki o gospodarskem
stanju Slovenije kažejo, da se njene negativne posledice zmanjšujejo. Nedavna migrantska kriza v Sloveniji je očitno vplivala na dej36
SV
ALI PODPIRATE SODELOVANJE
SLOVENSKE DRŽAVE V MEDNARODNIH
MIROVNIH OPERACIJAH ALI NE?
ZAGOTAVLJANJE
VOJAŠKE OBRAMBE
SLOVENIJE
36,2
NE VEM, B. O.
5,8
NE, NE
PODPIRAM
21,9
VSE NALOGE
SO ENAKO
POMEMBNE.
33,1
stvo, da javnost množične migracije, in sicer begunce, ilegalne priseljence ter ekonomske priseljence, dojema kot pomemben vir njene
zaskrbljenosti. Tako socialno-ekonomska kot migrantska kriza v seštevku odgovorov »zelo sem zaskrbljen« in »dokaj sem zaskrbljen«
presegata tri četrtine vprašanih.
NALOGE SLOVENSKE VOJSKE
Po veljavnem Zakonu o obrambi in predvidoma tudi po novem zakonu, ki je v postopku priprave in sprejemanja, ima Slovenska vojska štiri temeljne naloge, ki jim je v posebnem členu dodana še peta.
V raziskavi smo postavili vprašanje, katera izmed njih je prednostna
in bi zato moralo biti zanjo namenjeno tudi največ denarja, materialnih sredstev in kadra. Anketiranci so v največjem deležu s 36
odstotki odgovorili, da je prednostna naloga zagotavljanje vojaške
obrambe Slovenije, na drugem mestu pa je s 33 odstotki odgovor,
da so vse naloge enako pomembne. Za 15 odstotkov anketirancev
je prednostna naloga sodelovanje v nalogah zaščite in reševanja.
Druge naloge je v času raziskave kot prednostne izbral le majhen
delež anketirancev, in sicer sodelovanje s policijo pri varovanju državne meje je videlo kot prednostno nalogo le pet odstotkov ljudi, vojaško izobraževanje in usposabljanje je prednostna naloga le
za tri odstotke vprašanih, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pa
kot prednostno nalogo vidita le dva odstotka vprašanih.
Tradicionalno postavljamo v javnomnenjskih raziskavah tudi vprašanje o širših oziroma možnih nalogah, ki jih vojska v družbi lahko
opravlja. Tako preverjamo družbeno sprejemljivost oziroma legitimnost različnih nalog vojske. Tudi tokrat so se za najsprejemljivejše
pokazale naloge pomoč ob naravnih, ekoloških in drugih nesrečah
s 96,6 odstotka, skrb za vojaško usposobljenost s 95,6 odstotka in
varovanje države pred zunanjim napadalcem z 90,5 odstotka. Trenutna begunsko-migrantska kriza je izrazito povečala sprejemljivost
pomoči vojske policiji, še posebno pri varovanju meje pred ilegalnimi prehodi, saj se 90,8 odstotka anketirancev strinja s to nalogo
vojske, povečalo pa se je tudi strinjanje s pomočjo vojske policiji pri
zagotavljanju javnega reda in varnosti, in sicer na 72,7 odstotka,
in strinjanje s trditvijo, da naj se vojska bori proti terorizmu na 86,7
odstotka. V primerjavi z raziskavo leta 2012 se je ponovno občutno
povečala tudi sprejemljivost sodelovanja vojske v mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah z 58,9 na 75,8 odstotka.
SODELOVANJE SLOVENIJE V MEDNARODNIH
MIROVNIH OPERACIJAH IN NA MISIJAH
Slovenska javnost je v zadnjem merjenju stališč nasploh izrazila precejšnjo podporo sodelovanju RS v mednarodnih operacijah in na
misijah (MOM) s 65 odstotki. Pri tem se javnost ne opredeljuje le do
sodelovanja Slovenske vojske, ki je sicer najvidnejši predstavnik RS
v MOM, temveč do sodelovanja Slovenije z različnimi akterji (civilni
funkcionalni strokovnjaki, policija) in na različne načine. Število nasprotnikov se je znižalo s skoraj polovice v preteklem merjenju na
dobro petino. Nizko je tudi število neopredeljenih, kar kaže na oblikovano mnenje glede MOM v slovenski javnosti.
Podpora MOM je v zadnjih treh letih izrazito narasla z 42,3 odstotka leta 2012 na 64,9 odstotka leta 2015/2016. Delež neopredeljenih je ostal nespremenjen, zato so torej stališče spremenili tisti, ki
so še pred tremi leti udeležbi RS v MOM odločno nasprotovali. Nasprotovanje MOM je bilo pred tremi leti prvič od leta 1994 močnejše od podpore. Kot kaže, so migrantska kriza v Sloveniji, razme-
DA, PODPIRAM
64,9
NE VEM, B. O.
13,2
SODELOVANJE S POLICIJO PRI
VAROVANJU DRŽAVNE MEJE
5,3
IZPOLNJEVANJE
MEDNARODNIH
OBRAMBNIH
IN VOJAŠKIH
OBVEZNOSTI
(OZN, NATO, EU,
REGIONALNO
SODELOVANJE)
2,2
SODELOVANJE
V NALOGAH
ZAŠČITE IN
REŠEVANJA
V SLOVENIJI
14,9
VOJAŠKO
IZOBRAŽEVANJE IN
USPOSABLJANJE
2,4
ALI NAJ BI BILI OBRAMBNI IZDATKI V SLOVENIJI V PRIHODNJE PO VAŠEM MNENJU …
(PRIMERJAVA PO LETIH):
60
52,1
50
40
36
18,2
20
0
32,6
32,4
18,3
14,7
9,9
7,9
2001
54,1
40,3
38,5
32,7
30,6
30
10
44,9
41,4
41,3
51,7
2003
VEČJI KOT DOSLEJ
11,4
11
11,6
2005
ENAKI KOT DOSLEJ
re na Bližnjem vzhodu ter njihove implikacije na Evropo spodbudile
spremembo stališč dela slovenske javnosti, ki je pred temi dogodki
sodelovanju RS v MOM nasprotovala. Pri tem ne smemo zanemariti tudi dejstva, da dvig podpore MOM v slovenski javnosti sovpada
z umikom večjega dela SV iz Afganistana in s koncem Natove operacije Isaf, ki je v slovenski javnosti tradicionalno uživala zelo nizko podporo. Nimamo sicer podatkov, s katerimi bi lahko dokazovali zanesljivo statistično korelacijo, vendar med dogodkoma obstaja
časovna povezava.
Vpliv migrantske krize in z njo povezanih dogodkov v mednarodnem prostoru je opazen tudi pri drugih vprašanjih, povezanih z
vlogo in položajem Slovenske vojske v slovenski družbi.
OBRAMBNI IZDATKI
Med različnimi proračunskimi porabniki je Slovenska vojska ena
največjih žrtev finančne in socialno-ekonomske krize, ki je po letu
2008 prizadela Slovenijo. V zadnjem času je vse več razprav, da
bi bilo treba obrambni proračun, katerega delež se je zmanjšal pod
odstotek BDP, povečati, saj je temeljna funkcionalnost Slovenske vojske vprašljiva. Zaskrbljujoče kritike stanja v Slovenski vojski prihajajo tako iz Nata kot domačih političnih in strokovnih krogov. Konkretnih ukrepov za povečanje obrambnega proračuna (še) ni. Podatki
naše zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se v primerjavi s
9,6
2007
8,1
7,2
2009
MANJŠI KOT DOSLEJ
11,6
16,3
11,3
4,3
2012
2015
NE VEM, B.O.
preteklimi leti povečujeta deleža tistih, ki menijo, da bi bilo treba
obrambne izdatke v Sloveniji povečati oziroma da naj bi ti ostali na
enaki ravni. Delež tistih, ki menijo, da bi se morali obrambni izdatki
znižati, se je občutno zmanjšal s približno 52 odstotkov leta 2009
in 2012 na 16 odstotkov v raziskavi leta 2015/2016.
STRATEŠKA REZERVA
V tokratno raziskavo smo uvrstili tudi vprašanje o poznavanju koncepta vojaške strateške rezerve (VSR). Koncept ni nov, saj se je o
tem, ali potrebujemo strateško rezervo, na obrambnem ministrstvu
dolgo razpravljalo, leta 2012 pa smo končno dobili Doktrino vojaške strateške rezerve Republike Slovenije. Ta določa, da je »koncept VSR zamisel o tem, kako v primeru izrazitega poslabšanja
razmer v ustreznem času okrepiti obrambne zmogljivosti države
do obsega, ki bo zagotavljal njeno učinkovito obrambo in izpolnjevanje njenih mednarodnih obveznosti«. Raziskava je po pričakovanjih pokazala izrazito nepoznavanje koncepta VSR. Le 16 odstotkov anketirancev je namreč za ta koncept že slišalo. V zadnjih
mesecih se je sicer v slovenski javnosti precej govorilo o vojaški
strateški rezervi in drugih sedanjih ter možnih oblikah vojaške službe ter problemih, povezanih z njimi, tako da predvidevamo, da se
je v tem času v slovenski javnosti nekoliko povečalo tudi poznavanje koncepta VSR. SV
37
Ministrica za obrambo
obiskala pripadnike
20. SVNKON v Unifilu
Poveljnik Unifila generalmajor Luciano Portolano: »Pripadniki
slovenskega kontingenta opravljajo odlično delo, so učinkoviti
in nepogrešljivi, izkazujejo visoko raven profesionalnosti in
imajo izjemno spoštljiv odnos do lokalnega prebivalstva.«
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v sredo, 8. junija, v Libanonu obiskala pripadnike 20. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v mednarodni mirovni operaciji Združenih narodov Unifil. Trenutno je v kontingentu 15 pripadnikov SV, poveljuje pa mu major Jože Čebular. Obisk je bil tudi priložnost za srečanja in pogovore z vodjo misije in poveljnikom sil Unifil generalmajorjem Lucianom
Portolanom ter poveljnikom sektorja Zahod, v katerem deluje tudi slovenski kontingent, z brigadnim
generalom Arturom Nitijem. V Bejrutu se je ministrica sestala z ministrom za obrambo in namestnikom predsednika libanonske vlade Samirjem Mokbelom.
POGOVOR MINISTRICE
ZA OBRAMBO ANDREJE
KATIČ Z VODJO MISIJE IN
POVELJNIKOM UNIFILA
GENERALMAJORJEM
LUCIANOM PORTOLANOM
Besedilo in fotografije: Aleš Sila
OBISK NA SEDEŽU MISIJE IN POVELJSTVU
UNIFILA V NAKOURI
Ob prihodu ministrice Katič v južni Libanon je bilo prvo uradno srečanje na sedežu misije in v poveljstvu Unifila v Nakouri. Ministrico in delegacijo ministrstva, ki se ji je v Bejrutu pridružil tudi veleposlanik RS
v Libanonu Igor Jukič, je pred sedežem poveljstva z vojaškimi častmi
sprejel vodja misije in poveljnik sil Unifila generalmajor Luciano Portolano. Ministrica se je v pogovoru zahvalila in podprla poveljnika Portolana, ki počasi končuje mandat v Libanonu, ter kolektiv Unifila, ki v
južnem Libanonu opravlja izjemno delo v podporo miru. Po mnenju ministrice mora mednarodna skupnost tudi v prihodnosti ostati v tem delu
Libanona ter podpirati progresivne lokalne dejavnike pri vzpostavljanju in vzdrževanju trajnega miru v Libanonu ter širše na Bližnjem vzhodu. Kot je še poudarila, se naša država zavzema za ohranitev navzočnosti Unifila, saj ima ta mirovna operacija ZN najpomembnejšo
varnostno-stabilizacijsko vlogo na jugu Libanona in nepogrešljivo podporno funkcijo pri vzpostavitvi ter usposabljanju libanonskih varnostnih
sil. Poveljnik Unifila generalmajor Portolano je ministrici podrobno prestavil misijo ter politične in varnostne razmere v Libanonu ter na jugozahodu države, kjer deluje tudi slovenski kontingent.
15 pripadniki slovenskega kontingenta, ki so nastanjeni v vojaški bazi
v Šami. Baza, obkrožena z nasadi bananovcev in oranževcev ter nizkim mediteranskim rastlinjem, je na dveh kvadratnih kilometrih, visoko na vzpetini nad libanonsko obalo. Pogled z najvišje točke baze,
kjer imajo svoje bivalne prostore tudi slovenski pripadniki, je skoraj
idiličen, saj ponuja veličasten pogled na odprto morje proti Cipru, na
jugu pa proti le nekaj kilometrov oddaljenemu Izraelu. Temperature
so v tem času približno 30 °C, v dnevih, ko piha in je zračna vlaga
nizka, pa so razmeroma znosne za delo ter bivanje. Baza je tudi sedež poveljstva sektorja Unifila Zahod, ki mu poveljuje italijanski brigadni general Arturo Niti. Na srečanju z ministrico in veleposlanikom se
je general zahvalil za dobro sodelovanje slovenskega kontingenta v
sektorju Zahod, ki mu poveljuje. Tudi on je pohvalil pripadnike slovenskega kontingenta, ki odlično opravljajo svoje naloge in so zelo dobro sprejeti med pripadniki drugih držav, ki delujejo v bazi, in še posebno med lokalnim prebivalstvom, kar je za uspešno delovanje misije
zelo pomembno.
BAZO V ŠAMI JE MINISTRICI ANDREJI KATIČ PREDSTAVIL
POVELJNIK SEKTORJA ZAHOD BRIGADNI GENERAL ARTURO NITI.
POVELJNIK KONTINGENTA MAJOR JOŽE ČEBULAR
JE MINISTRICI PREDSTAVIL SLOVENSKO TRTO.
SREČANJE MINISTRICE S PRIPADNIKI 20.
KONTINGENTA SPROŠČENO IN INFORMATIVNO
Ministrica si je naprej ogledala bivalni del prostorov slovenskega kontingenta, ki je zelo značilen in podoben nastanitvenim razmeram v
15 PRIPADNIKOV SLOVENSKEGA
drugih vojaških bazah in na misijah, na katerih delujejo slovenski konKONTINGENTA JE V VOJAŠKI BAZI V ŠAMI
Glavni del obiska ministrice Andreje Katič je bil namenjen srečanju s tingenti. Kljub uniformirani ureditvi prostorov so si jih uredili tako, da
38
SV
so ustvarili nekoliko slovenske domačnosti. Tako sta za slovenskim bivalnikom trta, prinesena iz domovine, in velik kažipot z označenimi
slovenskimi kraji z razdaljo do njih, od koder prihajajo pripadniki kontingenta. V skupnem prostoru je velik plakat z risbicami in sporočili
otrok, ki so jih našim pripadnikom poslali učenci 1. a razreda osnovne šole Šenčur. Pripadniki 20. kontingenta so svojo šestmesečno misijo na jugu Libanona začeli 19. maja.
Ministrica jim je na skupnem srečanju v večnamenskem prostoru v uvodu čestitala ob nedavnem dnevu Slovenske vojske, ki so ga proslavili v bazi, ter ob bližnjem dnevu državnosti, ki ga bodo 26. junija prav
tako slovesno praznovali ob navzočnosti kolegov iz drugih držav v
bazi. Ob tem se jim je ministrica zahvalila za njihovo delo v podporo
miru v Libanonu ter tudi v širši mednarodni skupnosti. Prenesla je pohvalo, ki sta jo za delovanje in profesionalnost v dopoldanskih pogovorih izrazila tako poveljnik Unifila generalmajor Portolano in poveljnik sektorja Zahod brigadni general Niti.
Ministrica je poudarila, da prispevek številčno ni tako velik v primerjavi z drugimi našimi prispevki, vendar je zelo pomemben. Predvsem
sta izpostavljeni begunska in humanitarna problematika, zato je pomoč mednarodne skupnosti zelo pomembna.
Poveljnik kontingenta major Jože Čebular je v okviru srečanja ministrici podrobno predstavil poročilo o delovanju kontingenta in varnostne
razmere na območju delovanja. Srečanje ministrice z vsemi pripadniki 20. kontingenta, vključno s slovenskim mirovnim opazovalcem Unt-
DRUŽENJE IN POGOVOR S PRIPADNIKI OB SLOVENSKIH DOMAČIH DOBROTAH
MIROVNA MISIJA IN OPERACIJA ZDRUŽENIH
NARODOV UNIFIL V LIBANONU ŽE SKORAJ 40 LET
Mirovna misija in operacija United Nation Interim Force in Lebanon – UNIFIL (začasne sile Združenih narodov v Libanonu) poteka od marca 1978. S konceptom operacije, ki velja od 1. oktobra
2012, so se sile Unifila postopno zmanjšale s 15.000 na približno
11.000 pripadnikov. V tem času sta se spremenili in dopolnili tudi
organizacija ter sestava sil, pri čemer se je kakovostno in številčno
okrepila predvsem logistična in podporna sestava sil. V operaciji trenutno sodeluje 10.598 vojaških, 257 mednarodnih in 591 lokalnih civilnih oseb ter 56 vojaških mirovnih opazovalcev Untsa iz
opazovalne skupine Libanon (OGL), med katerimi deluje tudi major
Slovenske vojske Peter Zrinski. Vodja misije in poveljnik sil Unifila v
Libanonu je generalmajor Luciano Portolano iz Italije, ki ga bo po
preteku dvoletnega mandata 24. julija nasledil generalmajor Michael Beary iz Irske.
Več kot polovico vseh sil prispevajo evropske države. Poleg Slovenije v Unifilu sodelujejo Armenija, Avstrija, Bangladeš, Belorusija, Belgija, Brazilija, Brunej, Ciper, Estonija, Finska, Fidži, Francija,
Gana, Grčija, Gvatemala, Hrvaška, Indija, Indonezija, Irska, Italija, Kambodža, Katar, Kenija, Kitajska, Koreja, Madžarska, Malezija, Mehika, Makedonija, Nemčija, Nepal, Nigerija, Salvador, Sierra Leone, Srbija, Šrilanka, Španija, Tanzanija in Turčija.
Glavne naloge Unifila so opredeljene v Resoluciji Varnostnega sveta 1701 (2006). To so nadzor in spremljanje prekinitve spopadov,
nadzor območja Libanona južno od reke Litani, sodelovanje z libanonskimi varnostnimi silami (LAF), ki morajo na območju nadzora
Unifila razorožiti vse nelegalne oborožene skupine in posameznike,
omogočanje dotoka humanitarne pomoči ter pomoč oblastem pri
vzpostavitvi meje in nadzora na meji med Libanonom in Izraelom.
Varnostni svet ZN je 21. avgusta 2015 z Resolucijo 2236 podaljšal
mandat Unifila za 12 mesecev do 31. avgusta 2016.
Prva napotitev 12 pripadnikov Slovenske vojske v Unifil je bila decembra 2006. Zaradi operativnih potreb je leta 2007 slovenska
vlada sprejela dopolnilni sklep, ki omogoča sodelovanja s skupno do 20 pripadniki. Slovenska vojska je do danes z 20 rotacijami za Unifil zagotovila 281 udeležb svojih pripadnikov. Rotacija
SVNKON Unifil poteka na šest mesecev.
Od leta 1978 je v Unifilu umrlo 309 pripadnikov mirovnih sil.
SV
39
PREDSTAVLJAMO
VEČKRAT ODLIKOVANI
NAREDNIK PRVE
SVETOVNE VOJNE MATIJA
TOMŠIČ (1879–1953) 2. DEL
SKUPINSKA FOTOGRAFIJA
S PRIPADNIKI 20. SVNKON
sa, je potekalo v sproščenem in odkritem vzdušju, ministrica pa je odgovarjala na vprašanja pripadnikov, ki so se nanašala predvsem na
razmere za delo in bivanje med njihovo misijo. Obljubila jim je, da se
bodo navedene zadeve skupaj z GŠSV nemudoma preučile in izvedle ustrezne rešitve oziroma dali odgovori. Ministrica jim je med drugim predstavila tudi informacije o trenutnih dejavnostih ministrstva pri
prenovi obrambne zakonodaje in prizadevanja, da bi se rešitve, ki jih
je vlada pri odpravi plačnih anomalij sprejela za policiste, uporabile
tudi za vojake in druge primerljive poklice v okviru varnostnega sektorja države. Kot je poudarila, »če je treba ugotoviti, da za določene poklice veljajo posebni pogoji dela, v posebnih in varnostno zahtevnih pogojih dela, potem to še posebno velja za vojake, zato bi bilo
dobro, da bi se tisti, ki o tem odločajo, s temi specifikami seznanili na
terenu in v okoliščinah, v katerih delujejo pripadniki Slovenske vojske«. Ob tem je dodala, da spoznavanje razmer in tudi težav neposredno pri pripadnikih slovenskih kontingentov na terenu predstavlja
dodano vrednost k informacijam za odločanje, zato bo to prakso nadaljevala tudi v prihodnje. Ob koncu srečanja so vsi pripadniki od ministrice dobili spominski kovanec.
SREČANJE Z LIBANONSKIM OBRAMBNIM
MINISTROM PRILOŽNOST ZA KREPITEV
DVOSTRANSKIH ODNOSOV MED DRŽAVAMA
Pred odhodom v domovino se je ministrica Andreja Katič v Bejrutu
srečala z obrambnim ministrom in namestnikom predsednika libanonske vlade Samirjem Mokbelom. Srečanje s predstavnikom libanonske vlade je bilo namenjeno tudi krepitvi prijateljskih odnosov med
državama in dvostranskega sodelovanja. Kot je na srečanju poudarila ministrica, so varnost, stabilnost in razvoj Bližnjega vzhoda, Zahodnega Balkana, sredozemskega bazena in severne ter podsaharske Afrike prednostni zunanjepolitični in varnostni interesi Slovenije.
»Podpiramo mirno in politično reševanje konfliktov na Bližnjem vzhodu, pri čemer imajo Unifil, Untso in Undof pomembno in nepogrešljivo varnostno-stabilizacijsko vlogo na tem območju,« je še izpostavila ministrica, zato Slovenija ostaja v operaciji Unifil s 15 pripadniki
Slovenske vojske, tremi pripadniki na misiji Untso in policistoma v EUPOL COPS Palestina. Poudarila je, da Libanon rešuje tudi velike begunske in humanitarne izzive kot posledico vojaških spopadov v Siriji ter Iraku. Trenutno je v Libanonu približno 1,6 milijona beguncev in
drugih razseljenih oseb. Republika Slovenija je od leta 2012 do konca leta 2015 notranje razseljenim osebam v Siriji in Iraku ter beguncem v Libanonu in drugih bližnjevzhodnih državah namenila več kot
630.000 evrov, in sicer za UNHCR, ICRC, Unicef, WFP ter projekt,
namenjen pomoči sirskim beguncem s poudarkom na zaščiti otrok,
ki ga izvaja ITF, in za projekt pomoči sirskim in palestinskim beguncem v Libanonu, ki ga izvaja slovenska nevladna organizacija Zavod
krog. Ministrica je tako ponovno poudarila pomembnost celovitega
in medresorskega pristopa, ki ga določa Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem je povabila pripadnike libanonskih oboroženih sil na tečaje vojaškega gorništva v Poljčah in angleščine v Ajševici ter ponudila podporo in pomoč
na področju RKBO, vključno z mobilno skupino za usposabljanje.
Minister Mokbel se je zahvalil ministrici za prispevek Slovenije pri zagotavljanju miru in varnosti v Libanonu tako v okviru operacij Združe40
SV
nih narodov kot za drugo pomoč naše države. Izrazil je pričakovanje
po še večjem sodelovanju tudi drugih evropskih držav pri pomoči Libanonu, predvsem pri oskrbi številnih beguncev, ki predstavljajo veliko breme za to majhno bližnjevzhodno državo, na križišču kultur, religij in vojaških spopadov. Minister je z referenco na Evropsko unijo,
katere članica je tudi Slovenija, izpostavil, da umik obljubljene donacije v višini treh milijard dolarjev, ki jo je za nakup francoske oborožitve obljubila Savdska Arabija, kar je prav na dan obiska ponovno
javno poudaril njen veleposlanik v Libanonu, pomeni dodatno težavo. Libanon, država z nekaj več kot štirimi milijoni prebivalcev in s
40-odstotno stopnjo brezposelnosti skrbi za poldrugi milijon beguncev iz Sirije, Iraka ter Palestine. Pri tem se opira predvsem na svoje
zmogljivosti, pri boju proti skupnemu nasprotniku (Da'esh) pa na svoje oborožene varnostne in obrambne sile. Minister je ob tem opozoril,
da se zaradi porazov Da'esh in drugih radikalnih skupin v Siriji ter Iraku vedno več teroristov infiltrira med begunce z nalogo izvajanja terorističnih napadov ne le v Libanonu, temveč tudi v Evropi in drugod.
Izrazil je razočaranje, ker evropski politiki in politiki ZDA ne doumejo, da se Libanon bojuje tudi za Zahod. Pri tem je omenil, da nekatere
zahodne države veliko obljubljajo, pomoči pa ni od nikoder. Trenutno
poleg pomoči v sodobni oborožitvi nujno potrebujejo sedem helikopterjev za medicinsko evakuacijo. Besedilo: Anton Škrlj
Pregledal: Ivan Simčič, Pokrajinski muzej Koper
MATIJA TOMŠIČ V ČETRTI
OFENZIVI NA OSLAVJU
Četrta soška ofenziva se je začela že 10. novembra 1915, torej le pet dni po tretji. V tem
času je bil Matija zopet prerazporejen, tokrat v
III. bataljon 17. pehotnega polka. Proti koncu
tretje ofenzive so namreč iz Galicije premestili ves 17. pehotni polk, ki so mu priključili še ostanke X. pohodnega bataljona. Polk je
bil nato razporejen v 58. pehotno divizijo XVI.
korpusa, ki je pod poveljstvom generalmajorja Erwina Zeidlerja branila Gorico. Na ukaz
poveljnika 5. armade generala Svetozarja Borojevića von Bojne so smeli 17. pehotni polk
uporabljati le za protinapade. V enem teh protinapadov je v noči z 21. na 22. november na
položaje med potokom Pevmico in Oslavjem
blizu kote 188 prišel tudi Matija.
Praporščak Franc Rueh iz 17. pehotnega polka
je boje 21. novembra 1915 na Oslavju, v katerih je pol dneva pozneje sodeloval tudi Matija
Tomšič, v svojih spominih opisal takole:
»Ob 2h 40 zjutraj alarm. Kompanija takoj na
nogah. Ob 3h 30 odkorakamo na Oslavje, da
prepodimo z jurišem Italijane, ki so zavzeli
naš jarek. Huda, zelo huda bo, a vdal sem se v
POLOŽAJI NA DOBERDOBSKEM KRASU V ČETRTI SOŠKI BITKI
Vir: Vasja Klavora, Doberdob. Kraško bojišče 1915–1916, Celovec,
Mohorjeva družba, 2007
POZDRAVI OTROK SLOVENSKIM VOJAKOM V LIBANONU
božjo voljo (…). Pridemo v bojno črto. Razvrstim svojo četo. Splazimo se v prvo vrsto. Žal,
da je bilo pred nami še nekaj naših, ki so skoraj
gotovo mnogi padli, zadeti od naših krogel. Za
to se imamo zahvaliti vojakom 37. domobranskega pešpolka. Žalosten pogled. Italijani so
bili oddaljeni od nas komaj 20–30 korakov. Po
6h 30 zjutraj zatrobi juriš; jaz spodbujam vojake na to, pri tem pa dobim strel v levo roko
nad laktom.«1
Matija se je v teh bojih spet izkazal in si prislužil že drugo odlikovanje, tokrat bronasto medaljo za hrabrost. V predlogu je zapisano, da je
črnovojniški četovodja Matija Tomšič, pripadnik 97. pehotnega polka, a dodeljen 17. pehotnemu polku, prejema kot poveljnik desetine
odlikovanje z naslednjo utemeljitvijo:
»Na pododseku kote 188 v odseku Oslavja je
21. in 22. 11. 1915 tako odločno popeljal svojo
desetino v boj, da je s tem potegnil za seboj še
druge desetine. Je hraber in neustrašen podčastnik, ki je že na doberdobski planoti izkazal svojo hrabrost in preudarnost.«
Predlog sta podpisala poveljnik 58. divizije generalmajor Erwin Zeidler in poveljnik XVI.
korpusa topniški general Wenzel von Wurm.
Matijeva enota je držala položaje blizu kote
188 do 30. novembra 1915, ko so jo končno zamenjali in poslali na počitek v zaledje. Ofenziva je sicer trajala še do 5. decembra 1915 in
Italijanom je vendarle uspelo zasesti nekaj sto
metrov ozemlja, potem pa so jih ustavili. Izgubljeno ozemlje so branilci spomladi 1916 po
odločnem napadu spet osvojili. Čas po četrti
ofenzivi je Matija v III. bataljonu 17. pehotnega polka preživel tako:
–– od 1. do 9. januarja 1916 na položajih na Sv.
Mihaelu oziroma Debeli griži;
–– od 10. do 14. januarja na počitku v Biljah;
–– od 14. do 21. januarja v rezervi v Dolu
(Vallone);
–– od 22. do 24. januarja počitek v zaledju;
–– od 25. januarja do 2. februarja na položajih
na Sv. Mihaelu oziroma Debeli griži;
–– od 3. do 10. februarja na počitku v Bukovici;
–– od 11. do 17. februarja v rezervi pri Cotičih.2
V tem času sicer ni bilo kakšnih hudih bojev,
so pa bili kljub vsemu vojaki na položajih v
stalni nevarnosti, saj jih je italijansko topništvo nenehno obstreljevalo in držalo v pripravljenosti. Brez žrtev in izgub torej tudi v
tem času ni šlo, čeprav so bile manjše kot v
ofenzivah.
JUŽNA TIROLSKA OZIROMA
MONTE CUCCO
Matijevo enoto so nato 19. marca 1916 zbrali v
Štanjelu, naložili na vlake in jo čez Ljubljano
ter Jesenice odpeljali na Južno Tirolsko, kjer se
je pripravljala velika avstro-ogrska ofenziva.3
V ta namen so poleg drugih enot premestili s soške fronte ves III. korpus, v katerem so
bili večinoma polki s slovenskih nabornih območij, in sicer poleg 17. pehotnega polka, ki je
na Južnem Tirolskem ostal do konca vojne, še
mariborski 47. pehotni polk, celjski 87. pehotni polk, ljubljanski 2. gorski strelski polk, 7.
lovski bataljon in mariborski 26. domobranski strelski polk.4
Iz vojaških dokumentov5 je razvidno, da je
Matija Tomšič služil v 10. pohodni stotniji III.
bataljona 17. pehotnega polka na gori Monte
POLOŽAJI PRI OSLAVJU NAD GORICO, KJER JE MATIJA NA KOTI 188
S SVOJO DESETINO JUNAŠKO NAPADEL ITALIJANSKE JARKE
Vir: Marko Simić, Po sledeh soške fronte, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996
DRUGI PREDLOG ZA BRONASTO MEDALJO ZA
HRABROST, IZBORJENO NA OSLAVJU NAD GORICO
Vir: arhiv Antona Škrlja
SV
41
Chiesa nad Asiagom v pododseku Monte
Cucco. Tam se je spet izkazal in dobil še tretje odlikovanje, in sicer malo srebrno medaljo
za hrabrost. Poleg tega je tudi razvidno, da je
bil kot črnovojniški četovodja že naslovljen (tituliran) kot narednik (Feldwebel). Utemeljitev
za predlagano odlikovanje se je glasila tako:
»Hrabra drža pred sovražnikom. V bitki na
gori Monte Cucco pri Monte Chiesi dne 9. 7.
1916 se je izkazal s svojo hrabrostjo.«
Po datumu na dokumentu lahko vidimo, da se
je bitka, v kateri si je Matija že tretjič prislužil
odlikovanje, zgodila že po koncu spomladanske ofenzive. Ta se je zaradi slabega vremena
začela z veliko zamudo šele 15. maja, toda ko
je že kazalo na zlom italijanske vojske, so Rusi
začeli veliko ofenzivo v Galiciji.6 Avstro-Ogrska je morala zato ofenzivo 16. junija ustaviti
in premestiti večino vojaštva na vzhod. Matija
Tomšič je s 17. pehotnim polkom ostal na položajih na Monte Chiesi nad Asiagom najbrž
še vse leto ali vsaj do datuma, ko je izvršil dejanje, za katerega je bil že tretjič odlikovan. V
njegovih vojaških dokumentih namreč ni zaznamb, po katerih bi lahko sklepali, kje je bil
do konca vojne.
MATIJA KOT ŠTABNI NAREDNIK PROTI KONCU VOJNE LETA 1918
VIR: ARHIV ANE MARIJE IN IVANA PETRA TOMŠIČ, VNUKOV MATIJE
TOMŠIČA
JUŽNA TIROLSKA LETA 1916
PRED IN MED OFENZIVO
STRAFFEKSPEDITION
ZALEDJE IN KONEC VOJNE
Po pričevanjih sovaščanov, ki so Matijo poznali, naj bi konec vojne oziroma leti 1917 in
1918 preživel v zaledju in se ni več boril na
fronti. Glede na njegovo letnico rojstva in tudi
ker je bil večkrat odlikovan, bi bilo to mogoče. Domačini so zanj namreč radi govorili: »Ja,
Matija Andrjašov je bil pa 'štac feldvebel'.« To
je verjetno pomenilo »štacijskega narednika«,
kar se ujema z omenjeno domnevo.7
Da Matija zadnji vojni leti ni bil več na fronti,
dokazujeta tudi fotografiji, ohranjeni pri sorodnikih in ki ju je v tistem času poslal ženi Mariji Tomšič v Nemčijo oziroma na Moravsko.
Prvo, na kateri je fotografiran s svojo enoto,
je 9. junija 1917 kot razglednico poslal na naslov v Porenju (Reinland). Začne se z: »Ljuba
otroka in Mimi …« Na drugi, ki jo je poslal 11.
maja 1918 na Moravsko na naslov Frau Maria
Tomschitz, Sgibow in Schatten 200, Mähren,
pozira sam. Na sliki so vidni vsa tri odlikovanja za hrabrost in Karlov četni križec, ki ga
je zadnji avstro-ogrski cesar Karel I. podeljeval vojakom, ki so bili vsaj 12 tednov v vojni
in so se udeležili vsaj ene bitke. Matija nosi
usnjene gamaše in uro z verižico, kar pomeni, da je bil kar bogat. Častniki in podčastniki
so si namreč morali take dodatke sami kupovati. Lepo je viden njegov čin, na žalost pa še
posledice nezadostne prehrane, kar je ugotavljal tudi sam, saj je na fotografijo razglednico
v nemščini pikro in hudomušno zapisal: »Tu
lahko vidiš, kako eleganten sem. Poslal ti bom
še pet kosov (fotografij).« Na razglednici sta
odtisnjena žiga njegovega polka in pohodne
stotnije K.u.K. Infanterieregiment Nr. 97 in
XXXVIII. Marschkompagnie. Žal ni mogoče
razbrati, od kod je razglednici poslal.
prišli pod Kraljevino Italijo, zato Matija kot
nekdanji vojak propadle države ni dobival pokojnine, vendar kot znan zidarski mojster ni
nikoli imel težav z delom in zaslužkom. Sorazmerno z obsegom dela je imel več pomočnikov
in tudi marsikaterega vajenca je spravil k poklicu. Njegova zidarska dela so še danes vidna
tako na Baču kot v okolici. Eno takih večjih
del je zid okrog nekdanje italijanske vojašnice
v Knežaku, katerega precejšen del še stoji. Matija je ta posel od italijanske vojske dobil zato,
ker je njegov drugi sin Janez služil v italijanski
vojski v Abesiniji.8 V kroniki župnije Knežak
je omenjeno, da je leta 1938 pri obnovi farne
cerkve v Knežaku dal ponudbo tudi zidarski
mojster z Bača Matija Tomšič, vendar je potem
odstopil.
Zanimiva je bila njegova vloga med drugo svetovno vojno. Bil je strog in neustrašen mož
in se ni bal ne nemških okupatorjev ne partizanov. Prvih zato, ker jim je bil kot večkrat
odlikovani avstro-ogrski narednik z odličnim
znanjem nemščine za prevajalca in je imel pri
njih velik ugled, zato je s svojim vplivom ter
nastopom večkrat rešil vso vas in tudi posameznike.9 Prav zato so ga spoštovali tudi partizani, čeprav so včasih od njega slišali kakšno
krepko.
Po drugi svetovni vojni so nove oblasti Matiji omogočile zaposlitev v domači tovarni, tako
da je potem lahko dobival pokojnino. Njegova življenjska pot se je končala 13. aprila 1953
doma na Baču. Sosedje in vaščani so povedali, da so takrat pri njem našli stari avstrijski revolver, ki ga je oblast zasegla. Na žalost so se
izgubila tudi njegova odlikovanja, ostali so le
Karlov četni križec in fotografiji.
Matija Tomšič, ki je bil že po naravi hud, strog
ter neustrašen in je te lastnosti še prekalil v
težkih bojih prve svetovne vojne, je v okolju,
v katerem je živel tako po vojni kot med drugo
svetovno vojno in po njej, pustil nepozaben
pečat. MATIJA KOT ŠTABNI NAREDNIK PROTI KONCU VOJNE LETA 1918
Vir: arhiv Ane Marije in Ivana Petra Tomšiča, vnukov Matije Tomšiča
Vir: Franc Rueh, Moj dnevnik
1915–1918, Slovenska matica,
Ljubljana, 1999
1
2
3
4
5
TRETJI DOKUMENT S PREDLOGOM ZA MALO SREBRNO ODLIKOVANJE ZA HRABROST, ZASLUŽENO NA MONTE
CHIESI PODODSEK MONTE CUCCO Vir: arhiv Antona Škrlja
MATIJA TOMŠIČ LETA 1917 KOT ŠTABNI NAREDNIK V ZALEDJU MED SVOJIMI VOJAKI
Vir: arhiv Ane Marije in Ivana Petra Tomšiča, vnukov Matije Tomšiča
6
MATIJA SPET MED SVOJIMI IN
VRNITEV V DOMAČO VAS
Matija se je po končani prvi svetovni vojni
vrnil k svoji družini na Moravsko, v začetku
dvajsetih let pa se je z njo preselil na Bač pri
Knežaku, torej v svojo rojstno vas. Naselili so
se v Flikarjevi hiši, ki je bila prej Milharjeva s
staro številko 60, zdaj pa se po njem imenuje
Matijetova hiša, Bač 123. Ti kraji so po vojni
42
SV
7
ODLIKOVANJA, KI SO KRASILA MATIJEVE PRSI, SO SE ŽAL
IZGUBILA. SLIKA JE IZ ARHIVA ANTONA ŠKRLJA IN JE POSNETA IZ
ZBIRKE DAVIDA TASIČA.
PRVA IN ZADNJA STRAN KARLOVEGA ČETNEGA
KRIŽCA, EDINO, KAR JE ŠE OSTALO OD MATIJA.
TAKO KRIŽ KOT FOTOGRAFIJE HRANITA
NJEGOVA VNUKA ANA MARIJA TOMŠIČ IN
IVAN PETER TOMŠIČ Z BAČA PRI KNEŽAKU.
REVOLVER GASSER
MODEL 1870-74
Vir: Irena, Srečko in Aneja
Rože, Slovenci v avstro-ogrski
vojski na vzhodnem bojišču
1914–1915, Lokev, 2014
8
9
Franc Rueh, Moj dnevnik 1915–1918, Slovenska matica, zbral in uredil Igor Vilfan, Ljubljana, 1999, strani
28 in 29.
Vasja Klavora, Doberdob. Kraško bojišče 1915–
1916, Mohorjeva družba, Celovec, 2007, stran 191.
Šlo je za avstro-ogrsko spomladansko ofenzivo od
15. maja do 16. junija 1916, imenovano Strafexpedition, njen namen pa je bil prodreti iz Južne Tirolske do
Jadranskega morja in odrezati italijanske sile na soški
fronti.
Marko Simić, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, strani 113 in 114.
Vojaški dokumenti, ki se nanašajo na Matijo Tomšiča, izhajajo iz dunajskega Vojnega arhiva (Kriegsarchiv). Ob tej priložnosti se zahvaljujem za prevode iz
nemščine v slovenščino Mateji Maslo, Edu Rebcu in
Vinku Avsenaku, ki je ta članek tudi uredil. Zahvaljujem se tudi mag. Janku Boštjančiču iz Parka vojaške
zgodovine v Pivki za pomoč pri zbiranju podatkov
in Pavlu Carju za posredovane podatke o vojaških
odlikovanjih.
Šlo je za veliko rusko ofenzivo generala Alekseja
Brusilova, ki je izkoristil avstro-ogrsko spomladansko
ofenzivo na Južnem Tirolskem in verdunsko bitko na
francoskem bojišču ter 4. junija 1916 s štirimi armadami napadel na široki fronti. Sredi junija mu je z novo
taktiko uspelo prodreti pri Lucku in v Bukovini ter nasprotnika spet potisniti na Karpate.
Matija Tomšič je verjetno kot narednik služil v eni od
vojaških (štacijskih) uprav v zaledju, odgovornih za
namestitev in oskrbo vojaških enot, ki so prebivale v
določenem kraju ali skozi njega potovale.
Ustno pričevanje Silva Bradača, po domače Famelcovega z Bača.
Ustno pričevanje Marije in Franceljna Faturja, po domače Regacova z Bača.
SV
43
ŠPORT V VOJSKI
BREZ ZAVOR IN PRESTAV
V NASPROTNO SMER
URINEGA KAZALCA
»Tam je štajerski del mesta, tu pa smo na dolenjski strani,« mi v krajšem pogovoru
med usmerjanjem proti velikemu športnemu spektaklu pove starejši gospod, ki z
navijaško kapico hiti proti stadionu Matija Gubca in si hkrati pripravlja nepogrešljive navijaške fanfare ter zastavo. Mesto Krško je že leta 2002 organiziralo eno izmed spektakularnih prireditev v speedwayu z gostovanjem svetovnih asov v tem
adrenalinskem športu. »Nič te ne slišim, mi boš povedal pozneje,« se sliši izza tribun, kjer vneti obiskovalci iščejo primerne kotičke, da bodo lahko priča najbolj divjim vožnjam in zmagoslavju voznikov na metilni alkohol. Iz garažnih prostorov se
sliši glasen ropot motorjev, poleg katerih si neutrudni mehaniki z dirkači izmenjujejo informacije, tako da bodo lahko neustrašnim voznikom pomagali pri osvajanju
točk. Med njimi je tudi Matej Žagar.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
O
njem smo v naši reviji že pisali, saj
je poleg številke 55, ki jo nosi na
dirkaškem dresu, zapisan tudi službi domovine, čeprav je zaradi številnih dirk
in obveznosti v tujini pogosto odsoten in je
doma le malo časa. Njegov strogi pogled se
nič ne razlikuje od takrat, ko smo o njem pisali prvič, tokrat pa je napetost še nekoliko večja, saj mesto pod griči s številnimi zidanicami gosti prvo letošnjo dirko v grand prixu. »To
bo res dirka,« slišim starejše in mlajše navijače
sredi pomembnega dela, saj na ograjo pritrjujejo veliko zastavo z besedami, ki bodo Matejeve napete oči med dirko gotovo pobožale
kljub njegovi prašni maski. Po krajšem molku,
med katerim smo poslušali slovensko himno,
je startna vrvica že čakala v nizki legi na prve
tekmovalce. Dobro označene pozicije štirih
voznikov so bile kmalu polne dima, vanj uprte vse oči obiskovalcev na stadionu, prižgana zelena luč, dvig startne vrvice in spust rok
starterja so napovedali boj dirkačev, ki jim je
START JE ZELO POMEMBEN.
44
SV
LE KDO BO PRVI?
po žilah tisti trenutek teklo gorivo namesto
krvi. Prehitevanje enkrat po levi, drugič po
desni, vožnja v koloni in vratolomno prehitevanje skozi ovinek, toda strahu ves čas prav
oni kažejo zobe. Po koncu tretjega kroga na
stezo prvič stopi starter in z zastavo voznike
opomni, da imajo pred seboj le še krog. Presenečenj ni konec. V tistem hipu se del tribune dvigne in že nekaj trenutkov pred dvigom
zastave s šahovskim vzorcem s silovitimi kriki napove zmago svojega favorita. Zmagovalec odpelje še častni krog skoraj v celoti po
zadnjem kolesu in zavije v bokse. Mehaniki
takoj začnejo hladiti motor in pripravo za naslednjo vožnjo. »Poglej ga Žagarja, je že pripravljen,« se zadere navijač, medtem se nova
četverica voznikov s pomočjo mehanikov, ki
voznike zaradi vžiga motorja porinejo na stezo, odpravi na start, ekipa pa izza napihljive
ograje pogleduje na stezo. Na startu je tokrat
tudi predstavnik majhne podalpske dežele s
številko 55 in športnim pogledom. Starter v
belem kombinezonu ponovno stopi na tekmovalno stezo, posuto z mešanico ugaskov ilovice in premoga, ter nekaj trenutkov pred začetkom ene izmed voženj kroti srca nemirnih
voznikov, ki vsak na svojem motociklu sedijo
z razlogom zmagati. Motorji glasno zaropotajo, levice voznikov popustijo sklopke, z desnicami pa močno privijejo plin. »Dajmo, Žagar,« se zasliši s tribune nad startom, sledi pa
veselje na ovinku. Tudi preostala trojica voznikov se ne da. Prvi, drugi, tretji in četrti krog
gredo mimo. Tako kot v vsakem športu je tudi
pri moto športih pomembno sodelovanje, vendar ne obrodi vedno zmage, vsakega tekmovalca pa pripravi za naslednjo preizkušnjo in
mu ponudi nekaj tihih nasvetov ter izkušenj, ki
ostanejo nekje globoko v sivih celicah ter pridejo na dan v naslednjih preizkušnjah.
SPEEDWAY V KRŠKEM JE PRAZNIK
Speedway je v Krškem skoraj tako priljubljen
kot trgatev v jesenskih mesecih. Na tribune
TO JE BIL ŽE 13 GRAND PRIX V KRŠKEM.
stadiona Matije Gubca poleg moških pridejo tudi njihove boljše polovice, otroci in stari
starši, da si v prijateljskem vzdušju ogledajo
dirko. Organizator kljub sproščenemu vzdušju zahteva popolno disciplino gledalcev, saj
ne smejo prestopati ograje ali se zadrževati v varnostnem pasu, prav tako je ob morebitnih padcih prepovedan dostop na stezo.
Motorji ponovno zaropotajo in že v naslednji vožnji pade Danec Nicki Pedersen, zato
na stezo hitro pripelje reševalno vozilo zdravstvenega doma Krško in ob strokovni pomoči je Nicki kmalu na nogah. Njegovi navijaču mu zaploskajo, med slovenskimi navijači
pa je bilo takrat nekaj hude krvi, saj so strogi sodniki iz vožnje izključili našega Mateja
Žagarja in ga razglasili kot krivca za padec
danskega kolega. Kar trdijo nogometni navdušenci o okrogli žogi, velja tudi za oval, po
katerem se neutrudno podijo neustrašni dirkači, torej se vse lahko spremeni in drugi tekmovalci lahko dobijo priložnost. Speedway
je zelo dinamičen šport, saj imajo motorji pospeške, enakovredne formuli 1, vendar so posebni, saj so brez prestav, po koncu vožnje
pa se speedweyisti ustavijo s pomočjo tako
imenovane železne cokle, pritrjene na levem
škornju. Adrenalina torej ne zmanjka ne sodelujočim ne gledalcem. Medtem sta na stezo pripeljala traktorja in zravnala razbrazdano vozno površino, delo pa je dokončal
še tovornjak s cisterno, ki je progo enakomerno polil z vodo.
VEČINO LETA JE V MODREM DRESU
S številko 55 Matej potuje po Evropi in drugih celinah, da zasluži svojo plačo, kar pa ni
lahko. Poti do stadionov, na katerih nastopa,
so dolge, zato jih velikokrat preživi kar v kombiju, kadar pa mora na drugo celino, se z letalom odlepi od trdnih tal in prepusti krilom
nad oblaki. Vozi v klubih Czech League v
Pardubicah, Gorzov obišče, kadar ima dirko
za poljsko Ekstraligo, v Angliji je član kluba
Belle Vue, na Švedskem Eskilstune in AMTK
Ljubljana, v katerem je državni prvak že od
leta 2002. Poleg tekmovanja v omenjenih
klubih je Matej tudi eden izmed elitnih voznikov serije grand prix, v kateri tekmuje z vozniki iz Poljske, Velike Britanije, Švedske, Danske, Združenih držav Amerike in Avstralije.
Medtem se četverica voznikov pripravlja na
startu, med njimi pa je tudi modri Matej. Motorji glasno zahrumijo, zelena luč se prižge in
Mateja kar izstreli s startnega položaja. Kriki navijačev skoraj preglasijo glas reporterja,
ki dirko vneto spremlja izza mikrofona. Navijaška srca so tokrat poplačana z zmago njihovega favorita in zmagoslavno vožnjo po
zadnjem kolesu. Tako je Matej ponovno dokazal, da je pravi tekmovalec in da so mu
ovali, po katerih v obratni smeri urinega kazalca drvi s polno hitrostjo in motorjem brez
zavor, blizu. Takrat se na zaslonu prikažejo
še vozniki polfinalne vožnje, saj že stojijo na
startu in čakajo dvig startne vrvice. Motorji
ponovno zabrnijo in dvignejo s travnatih površin ter sedežev tribun še zadnje gledalce,
ki vrtijo raglje, pritiskajo na sprožilce fanfar
in na glas vpijejo imena svojih favoritov. To
se ponovi v zadnji finalni vožnji in po štirih
krogih je znan zmagovalec dirke v Krškem.
Ura se prevesi proti triindvajseti in močne
žarnice visokih reflektorjev so usmerjene na
stezo ter prostor, kjer poteka podelitev pokalov trojici najboljšim. Številni fotoreporterji iščejo primeren kotiček, da bodo posneli
zmagoslavje, ki se je končalo z glasnim odprtjem penine, saj jo je vesela trojica namenila spektakularnemu škropljenju, po vsem pa
sta sledila selfi in odhod v bokse, kjer so zmagovalci odgovarjali še na vprašanja novinarjev. Kmalu se je skoraj osem tisoč gledalcev
obrnilo proti nebu. »Poglej raketo in še tam in
tam je tudi,« se je slišalo iz otroških ust, medtem pa so zmagovalci že pospravljali opremo, v kombije nalagali motorje in rezervne
dele ter se v mislih pripravljali na naslednjo
dirko v Varšavi in na dirke v bližnji prihodnosti. AMD Krško je tako organiziralo že trinajsto prireditev v grand prixu, vendar so na njegovem koledarju še druge zanimive dirke, ki
bodo navdušence hlapov ponovno privabile na tribune. ZMAGOSLAVJE OB KONCU
SV
45
PREŽIVETJE
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Zajec
Hrana je zadnja izmed pomembnih stvari pri preživetju, saj
boste brez nje zdržali veliko dlje kot brez drugega. Čez čas
bo prevzela vodilno vlogo in tako je tudi prav. Lakota bo
odpravila večino vaših predsodkov in prepričanj. Eno prvih
spoznanj bo, da meso ne raste v mesnici. Ko plačate meso,
plačate tudi krvavo dejanje, ki je nujno, da meso sploh pride do mesnice. V divjini ne bo nikogar, ki bi mu plačali, da bi
to naredil namesto vas. Pri tem se bo pokazalo, kakšni ste.
Besedilo in fotografije: Igor Fortuna
Z ROKO V ROKI (ZA BOLJŠE PREVODE)
Drugi zajca primejo za glavo in tako sunkovito zamahnejo, da prebavila pretrgajo spodnji del kože ter odletijo proč. Lahko jih tudi iztisnete s stiskanjem proti zadnjemu delu.
Peka zajca ob ognju zahteva več spretnosti kot mesarski del. Meso je
take oblike, da ga težko pritrdimo na palico, vendar je tudi to mogoče. Za ta namen je najboljša leskova palica s premerom približno 15
milimetrov, naj pa bo sveža in ravna. Lahko jo olupimo, vendar ni
nujno. Potrebujemo še tri palčke, velike in debele kot svinčnik. Debelejšo palico prislonimo ob trdo podlago, na sredino prislonimo rezilo noža in ga porinemo ali udarimo skozi, nato pa zavrtimo rezilo, da
Z
ajca najbolj humano usmrtite z udarcem po tilniku. V ta
namen si izberite primerno debelo palico, s katero ga udarite tik za ušesi. Držite ga za ušesa, udarec pa naj bo odločen in
močan. Zajec bo mrtev v trenutku, čeprav vas bodo trzljaji živcev hoteli prepričati v nasprotno.
Delo bo laže potekalo, če na vejo v višini glave naredite dve zanki,
približno 15 centimetrov narazen, zajca pa obesite za noge. Zajec ima
zelo tanko kožo, tako da lahko vse naredite tudi brez noža ali z ostrino kamna oziroma stekla. Odrežete mu glavo, ki jo držijo le še mišice,
in pustite, da odteče vsa kri. Na stegnih je dovolj, da kožo le načnete in jo potrgate z njega. Potreben je še rez pri spolovilu, repu in okoli
sprednjih nog, potem pa lahko kožo sunkovito potegnete navzdol in
zajca slečete v enem kosu. Če boste kožo strojili, jo prerežite po trebušni strani, jo razprite in pustite nekje v senci, da se presuši.
Če ste vse naredili prav, je črevo še vedno nedotaknjeno v trebušni
votlini. To načnete v predelu medeničnih kosti. Če nimate izkušenj,
boste težko našli točko, v kateri bo kost zlahka počila, vendar tudi če
boste zasekali poleg, ne bo hudega. Medenico razprite in iz sredine
odstranite črevesje. Prste porinite za trebušno prepono in jo s plitvim
rezom prerežite do reber. Bodite pozorni na mehur, da ga ne boste
predrli, in tudi na črevesje. Če ste naredili vse prav, delo ni umazano
ali krvavo. Zdaj ste odstranili prebavila, z njimi pa tudi razmeroma
velika jetra. Ta ločite od prebavil, poleg pa tudi žolč, ki je na jetrih.
Tega morate odrezati, ne da bi ga razlili, potem pa ga zavrzite. Spravimo jetra in ledvičke, ki so ostale v trebušni votlini. Spodaj v prsnem
košu odstranite prsno prepono in za njo boste našli še pljuča ter srce.
Oboje je užitno, srce pa morate zarezati, da iz njega odteče kri. Zajec
je tako očiščen, odstraniti moramo le še sprednje in zadnje noge, ki
jih posekamo ali kar polomimo.
Nekateri zajca raje čistijo na tleh, pri čemer kožo načnejo na hrbtu, jo
primejo z rokama in potegnejo narazen. Koža v tem primeru ni uporabna. Drugače jo lahko uporabimo za kuhanje, o čemer sem že pisal.
se palica malo razpre. Postopek ponovimo pri 25 centimetrih naprej
po palici, pri tem pa jo obrnemo za 90 stopinj. Nato palico porinite
skozi prsni koš tako, da je prva zareza na prsnem košu, druga pa pri
medenični kosti. Vzemite eno izmed tanjših palčk in jo porinite z zunanje strani stegna v notranjost. Ko pridete do zareze na debeli palici,
poskrbite, da gre ta skozi zarezo in na drugi strani skozi stegno ven.
Drugo paličico porinite skozi prsni koš in zarezo ter na drugi strani
ven. S tretjo le spnite mehko tkivo trebušne votline okoli palice. Tako
je zajec pritrjen na palico in se na njej ne bo obračal, medtem ko ga
boste vrteli ob ognju. Velikokrat vam pišemo o novih uveljavljenih izrazih in »pogruntavščinah« pri prevodih, vendar redko omenimo, da so te novosti rezultat
skupnega sodelovanja prevajalcev ter strokovnjakov. Sodelovanja,
brez katerega ne bi bilo novih izrazov v slovenščini, in sodelovanja,
brez katerega ne bi nikoli spletli dobrih prijateljskih vezi, ki še posebno bogatijo naše sodelovanje.
Slovenščina je jezik, ki ga govori malo ljudi, lahko bi tudi rekli, da
smo zato butični, nekaj posebnega. Prav zaradi te naše butičnosti bi
se morali zavedati, da smo le mi tisti, od katerih je odvisno, ali bo naš
lepi jezik še živel. Še posebno mi, ki delamo v določeni stroki, smo odgovorni za njegov razvoj in rast. Jezik raste na različne načine. Zadnje čase, še posebno v Slovenski vojski, v kateri smo tesno vezani na
angleško govoreče okolje, naš jezik raste prek prevodov. Kakovostni
prevodi strokovnega besedišča so lahko le rezultat uspešnega sodelovanja med jezikoslovci in področnimi strokovnjaki. To je le eden izmed razlogov, zakaj bi se morali vsi v Slovenski vojski zavedati, da
imamo tu izjemno priložnost, predvsem pa možnost, ustvariti nekaj
novega in slovenskemu jeziku omogočiti to, za kar so se v preteklosti
predano bojevali naši predniki – priložnost za razvoj, rast in obstoj.
Mi smo tisti, ki bomo poskrbeli, da bodo tudi prihodnji rodovi govorili slovensko in mi, zaposleni na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski, smo tisti, ki lahko poskrbimo, da bodo prihodnji rodovi imeli
na voljo slovenske vojaške izraze in se bodo tudi zato lahko s ponosno dvignjeno glavo postavili ob bok največjim narodom, ki skrbijo za
svoj jezik ter svojo kulturo.
Pogosto smo prevajalci in strokovnjaki ob prvem stiku pregovorno previdni in kar malo s strahom pred obsojanjem ter kritiko začnemo sodelovati. To obstaja le zaradi nepoznavanja dela drugega. Velikokrat
mislimo, da bi kdo moral svoje delo opraviti bolje, smo prepričani, da
bi ga sami opravili bolje, se pa ne zavedamo, da je ta človek delo že
opravil po svojih najboljših močeh in da pomoč, za katero prosi po
končanem delu, ki ga lahko opravi sam, kaže na njegovo veličino in
ne na majhnost. Ko na tovrstno sodelovanje pogledamo s tega vidika, se odprejo neskončne možnosti za rast in razvoj, tako strokovni kot
osebni. Iz takega pristopa se rodijo najboljši prevodi, ki resnično obo-
KNJIŽNE NOVOSTI V KNJIŽNIČNOINFORMACIJSKEM IN ZALOŽNIŠKEM
CENTRU (KIZC)
THE REGIONAL COLD WARS IN
EUROPE, EAST ASIA, AND THE
MIDDLE EAST: CRUCIAL PERIODS
AND TURNING POINTS
AL QAEDA, THE ISLAMIC STATE, AND
THE GLOBAL JIHADIST MOVEMENT:
WHAT EVERYONE NEEDS TO KNOW
THE MILITARY'S BUSINESS:
DESIGNING MILITARY
POWER FOR THE FUTURE
VLADIMIR PUTIN AND RUSSIA'S
IMPERIAL REVIVAL
U.S. ARMY COUNTERINSURGENCY
WARRIOR HANDBOOK
THE EVOLUTION OF THE GLOBAL
TERRORIST THREAT: FROM 9/11
TO OSAMA BIN LADEN'S DEATH
Urednik: Lorenz M. Lüthi
Stanford University Press, 2015
Avtor: Mikkel Vedby Rasmussen
Cambridge University Press, 2015
Avtor: Department of the Army
Lyons Press, 2014
46
SV
gatijo slovenski jezik, enotam na terenu pa ponudijo slovenski izraz,
ki je prijeten za uho in pomensko ustrezen, predvsem pa izraz, ki lahko nadomesti angleškega, glede katerega smo velikokrat trdno prepričani, da je nepogrešljiv. Zaradi prijetnih izkušenj pri takem sodelovanju moram prav posebej poudariti navdušenje nad pripravljenostjo,
da skupaj ustvarimo nekaj novega, da skupaj delamo in si prizadevamo za skupni cilj ter da tudi v pisarnah in ne le na terenu pripadniki
Slovenske vojske razvijamo isti skupinski duh ter isto narodno zavest.
Premalokrat se zavedamo, da imamo vsak dan prek različnih opravil v okviru našega dela priložnost, da soustvarjamo to, kar Slovenska
vojska je, torej skupno prizadevanje, podporo in obrambo države ter
skupni duh, ki državo povezuje. Prav zato vedno znova pozdravljam
skupine, v katerih področni strokovnjaki skupaj z jezikoslovci delajo
za dosego skupnega cilja. Ne strinjamo se vedno, toda prav te razlike bogatijo našo strokovno pot, če smo se le pripravljeni odpreti za
pogled drugega in prisluhniti zadržkom ter težavam, pa tudi predlogom. Vedno znova se na teh delovnih sestankih potrjuje, da smo takrat, ko smo pripravljeni stopiti korak nazaj in prisluhniti drugemu, potem pa jasno predstaviti tudi svoj pogled brez strahu in takojšnjega
obsojanja na drugi strani, sposobni ustvariti nekaj novega in velikega,
s čimer bomo zadovoljni in pomirjeni vsi, predvsem pa nekaj, za čemer bomo vsi, tako prevajalci kot področni strokovnjaki ter enote na
terenu, trdno stali in to tudi spoštovali in uporabljali.
Naj za konec še enkrat poudarim, kako pomembno je medsebojno
sodelovanje, in se na tem mestu zahvalim vsem strokovnjakom, s katerimi smo že sodelovali. Prav vsakemu posebej se zahvaljujem za edinstven prispevek, ki ga je z njegovim delom in znanjem vnesel v iskanje
prevodnih ustreznic, ter za zaupanje, da nam skupaj lahko uspe. Zahvaljujem se vam tudi za zagon, ki ga zaradi okorelega sistema marsikomu kdaj zmanjka, saj se mu zdi, da se bojuje z mlini na veter, toda iz
izkušenj vem, da nam je marsikdaj uspelo izbrati izraz, ki se je v rabi
uveljavil in se še vedno uporablja. Na take trenutke še vedno gledam
ponosno in upam, da se tudi vi zavedate, da ste bili del te zgodbe in
da je brez vas ne bi bilo. Hvala za vaš trud in srčnost.
Ana Hazler, Šola za tuje jezike
Avtor: Daniel Byman
Oxford University Press, 2015
Avtor: David E. McNabb
CRC Press, Taylor & Francis Group, 2016
Urednika: Bruce Hoffman in Fernando
Reinares
Columbia University Press, 2014
SV
47
STENČAS
STE VEDELI?
Besedilo: Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske
Pred svitom prvega dne po razglasitvi samostojne Slovenije je JLA začela splošen oboroženi napad na Slovenijo. Od Hrvaške je proti Novemu mestu in Ljubljani prodirala kolona oklepnih vozil, ki je ob 1.15
prevozila Metliko. Odločeno je bilo, da se v zaselku Poganci pri Novem mestu postavi blokada. Ob 3. uri je poveljnik enote JLA major
Boško Prodanović zahteval umik blokade in pri tem streljal z avtomatsko puško. Pripadnik TO je odgovoril na strel in ranil oficirja v koloni.
To so bili prvi streli v vojni za Slovenijo. Skoraj hkrati so tanki z Vrhnike v dveh kolonah odpeljali proti letališču Brnik, iz Maribora so proti mejnim prehodom z Avstrijo odpeljali tanki in oklepna vozila, tankovska kolona iz Varaždina pa je v Ormožu poskušala izsiliti prehod.
Poveljujoči so dobili ukaz, naj ob morebitnem slovenskem odporu delujejo po vseh pravilih bojnega delovanja, kar so tudi naredili. Na
mejne prehode so bili poslani zvezni miličniki in videti je bilo, da tankov ne more nič več ustaviti. Oficirji so bili odločni in samozavestni,
toda Slovenija se ni vdala, kot so pričakovali v Beogradu.
Sestalo se je predsedstvo RS in kot vrhovni poveljnik slovenskih
obrambnih sil odločilo, da bo Slovenija na napad JLA odgovorila z
oboroženim odporom. Predsednik Milan Kučan je po razširjeni seji
predsedstva RS nagovoril javnost in jo seznanil, da je predsedstvo
ocenilo, da pomenijo premiki enot JLA nasilnost in brezobzirnost, napad na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo ter poskus njene
trajne okupacije, da bo Slovenija na ta napad odgovorila tako, da bo
uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zavaruje svojo suverenost. Predsedstvo RS je ukazalo Teritorialni obrambi RS, da če bo treba, naj tudi z orožjem zaščiti objekte in komunikacije, ki so temeljnega pomena za življenje ljudi v Republiki Sloveniji in za zavarovanje
njene suverenosti.
Prvega dne vojne, 27. junija 1991, se je v Trzinu proti večeru začel
spopad med pripadniki 55. ObmŠTO Domžale, domžalske postaje
milice in specialne enote milice z delom oklepne enote JLA, ki je bila
od Vrhnike namenjena proti Brniku. Vojaki JLA so tega dne zvečer
neuspešno napadli mejni prehod Holmec, ki so ga varovali slovenski miličniki.
Tako se je začelo obdobje oboroženih spopadov za obrambo samostojnosti Republike Slovenije. ODLIKOVANJA V SV
Medalja v službi
miru
OCENJEVANJE VOJAŠNIC
»MLADI NE MOREJO POSTATI KAR ČEZ
NOČ USTVARJALCI IN INOVATORJI.
ŠE PREJ MORAJO BITI DEDIČI.«
V naslovu so besede francoskega fenomenološkega filozofa Mauricea M. Pontyja. Imajo globok pomen. Kako težko je zidati hišo, če
moraš sam kupiti vse od zemljišča naprej. Kako laže je, če si mogoče
podedoval parcelo, če ti starši lahko finančno pomagajo, sorodniki in
prijatelji pa z delom, izkušnjami ter spodbudo.
Deduje narod. Dedujemo pripadniki Slovenske vojske. Pomembno je,
da se dediščine zavedamo. Ne le svetlih trenutkov. Posameznik, ki želi
v procesu terapije ozdraviti boleče spomine, ali par, ki želi rešiti partnerski odnos, se bo moral v določenem trenutku dotakniti tudi bolečih točk življenja. Se z njimi spoprijeti. In potem iti naprej. Tudi narod.
»Samo kdor je dedič, more biti pionir,« pravi sodobni judovski mislec
Abraham Joshua Heschel. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
je pionir: »… kdor prvi ali med prvimi pride v do takrat še ne poznane,
ne zavzete kraje; osvajalec; ali začne delovati, ustvarjati na novem,
neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik.«
Slovenija, Evropa, svet. Vsi kotički Zemlje so praktično odkriti, vendar
se pred nami razgrinjajo prostrane planjave izzivov, kamor človeška
noga še ni stopila: podnebne spremembe, socialna negotovost, begunsko vprašanje … Ali si bomo kot pionirji upali stopiti na ta področja, ustvarjali primerne rešitve, dajali racionalne pobude, je odvisno
od tega, ali bomo jemali iz dediščine in modrosti naših predhodnikov.
Podoba Slovenije je edinstvena, bogata. Je kot mozaik, sestavljen iz
mnogih kamenčkov, nabranih skozi čas. Če hočemo kot narod dopolnjevati podobo, ki smo jo dobili od prednikov, je treba slediti odtenkom in oblikam, ki so že v mozaiku. Ustavno pravico jih imamo sicer
dodajati po svoji volji, toda s tem tvegamo, da izgubimo prvotno podobo, in sicer svojo identiteto. Brez identitete bomo bolj klavrni pionirji. Bomo pionirji, ki se hitro utrudijo, izgubijo voljo in prehitro začnejo
gledati le nase ter svoje koristi.
Ob 25-letnici samostojne Slovenije nam vsem, sinovom in hčeram iste
matere domovine, želim zrele ter lepe medsebojne odnose. Skupaj,
mladi in stari, zmoremo osvojiti do zdaj neznana področja človeške
zgodovine. Druge alternative skoraj nimamo. Ne zapravimo dediščine, ustvarjene skozi stoletja!
Silvestra Sadar, pastoralna asistentka
Skrb za urejenost bivanjskega okolja dobro vpliva na pripadnike enot
Slovenske vojske. Tako je v okviru sodelovanja s Turistično zvezo Slovenije med 3. in 9. majem potekalo ocenjevanje vojašnic Slovenske
vojske, njegov namen pa je bil pridobiti pogled v izvajanje skrbi za
urejenost delovnega okolja. Projekt, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije, je bil po letu 2011 znova vzpostavljen letos, v komisiji, ki je ocenjevala vojašnice, pa so bili pripadniki Generalštaba SV in predstavniki Turistične zveze Slovenije. Ocenjevane vojašnice so bile glede na
njihovo velikost razdeljene na velike in majhne, kar je pomenilo sedem
velikih ter sedem majhnih vojašnic. Merila za ocenjevanje so se navezovala na urejenost infrastrukture, notranjih prostorov, športnih in zelenih površin ter splošni vtis in vzdušje. Vojašnice so bile na koncu uvrščene v kategorijo »izredno urejena vojašnica« oziroma v kategorijo
»urejena vojašnica«, za kar bodo oktobra nagrajene s priznanjem Turistične zveze Slovenije. Pri vseh vojašnicah je bilo opaziti vloženi trud
in skrb za delovno okolje. V večini vojašnic se je pokazalo, da so volja, samopobuda in odnos poveljujočih ter pripadnikov Slovenske vojske nadomestili pomanjkanje denarja, ki bi omogočal bolj kakovostno
vzdrževanje in obnavljanje objektov.
NO
BISERI BOHINJA
Besedilo: zbrala iz uradnih virov Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ
Fotografija: desetnik Daniel Mlakar, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ
Medalja v službi miru se podeli pripadnikom Slovenske vojske ali
javnim uslužbencem ministrstva za sodelovanje v mednarodnih dogovorjenih misijah za vzpostavitev in ohranjanje miru, za sodelovanje v humanitarnih operacijah ali za načrtovanje in izvajanje vojaško­
obrambnih nalog na mednarodnem področju. Priznanje se podeli, če
je bila oseba v operaciji oziroma misiji najmanj tri mesece in je svojo dolžnost opravljala skladno s Pravili službe v Slovenski vojski in z
mednarodnimi predpisi. Priznanje se podeli tudi, če je bila oseba odpoklicana iz razloga, ki ga osebi ni mogoče naprtiti, vendar je opravljala dolžnost v operaciji oziroma misiji najmanj 30 dni. Izjemoma
se priznanje lahko podeli osebi, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega
odstavka, če je bila napotena na mednarodno operacijo ali misijo za
najmanj 30 dni. V posameznem koledarskem letu lahko posameznik
skladno s tem členom dobi samo eno medaljo v službi miru.
Medalja v službi miru je okrogle oblike, na njej je podoba zemeljske
oble, ki jo obkroža venec lipovih listov, ki so na vrhu sklenjeni z dr48
SV
žavnim grbom Republike Slovenije. Na zadnji strani medalje je zgoraj polkrožno napis SLOVENSKA VOJSKA, spodaj je polkrožno napis V SLUŽBI MIRU, na sredini pa so vgravirani začetnica imena in
priimek nosilca ter leto podelitve.
Priznanje je izdelano iz bakra in visi na traku bele barve, ki ima na
sredini široko modro progo. Na traku je ploščica s kratico in nazivom misije oziroma operacije. Nadomestna oznaka za medaljo v
službi miru je bele barve in ima na sredini modro progo. Če je nosilec sodeloval v operaciji oziroma misiji več kot enkrat, se število sodelovanj označi z ustrezno številko. Za sodelovanje v operacijah
oziroma misijah, ki se izvajajo skladno s VII. poglavjem ustanovne listine Združenih narodov, nosilec priznanja dobi ploščico z nazivom
misije oziroma operacije. Če je nosilec sodeloval v operaciji ali misiji več kot enkrat, se mu podeli samo nadomestna oznaka, na kateri sta zaporedna številka operacije ali misije in ploščica s kratico naziva operacije ali misije. Knjižnično-informacijski in založniški center je v petek, 10. junija, ob
dnevu KIZC pripravil razstavo Slapovi Bohinja, njen avtor pa je ljubitelj planin mag. Marjan Vešnar. Pisalo se je leto 1994, ko je mag. Vešnar ustanovil planinsko sekcijo Slovenske vojske in v gore popeljal
številne pohodnike ter organiziral mnoge planinske tabore in družinske konce tedna. Na planinskih poteh, ki so ga vodile tudi v Bohinj,
je odkril in poslikal več kot trideset slapov, malih biserov Bohinja, kot
je v svojem nagovoru ob odprtju razstave slapove, ki krasijo Bohinj in
njegovo okolico, opisal brigadir Klemen Medja. Na planinskih poteh
Marjan Vešnar s fotografskim aparatom v rokah fotografira utrinke iz
krajev, ki jih obišče, zato je v preteklih letih zbral veliko gradiva. Tako je
lani gostoval v Knjižnično-informacijskem in založniškem centru z razstavo Kamnite ostaline časa, letos pa je ob dnevu KIZC pripravil razstavo Slapovi Bohinja. NO
Fotografija: major Anton Kanduti
Prvi streli v vojni
za Slovenijo
leta 1991
SPODBUDNA MISEL
DAN SLOVENSKE VOJSKE
V OPERACIJI EVROPSKE UNIJE
NAVFOR MED SOPHIA
SVNKON 2 EU NAVFOR MED sestavlja sedem pripadnikov Slovenske vojske, in sicer trije častniki, dva podčastnika ter dva vojaka. Trije
pripadniki SV opravljajo dolžnost v okviru operativnega poveljniškega mesta (OHQ) v Rimu, kjer je sedež vodstva operacije, dva pripadnika v okviru taktičnega poveljniškega mesta (FHQ) in dva v zdravstveni oskrbi role II na italijanski poveljniški letalonosilki Cavour.
Pripadniki SV, ki delujejo na poveljniški letalonosilki Cavour, so ob dnevu Slovenske vojske pripravili slovensko hrano, pri kateri poleg kranjske klobase in gorčice ni manjkal niti domač refošk. Predvajali so slovensko glasbo in s pomočjo medijev predstavili še SV in njeno vlogo
pri skupnem bojevanju proti tihotapljenju ljudi v Sredozemskem morju.
SVNKON 2 EU NAVFOR MED Sophia
POGOSTITEV V ČASTNIŠKEM KLUBU ITALIJANSKE LETALONOSILKE CAVOUR
SV
49
RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
POIŠČI PET RAZLIK
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
Naslednja številka revije SV
izide 18. julija 2016.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected]
Uredništvo:
Služba za strateško komuniciranje MO
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
Fotograf:
Bruno Toič
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: PREDSTAVITEV SV.
Nagrade prejmejo:
– Soča Dovečar, Šardinje 7, 2274 Velika Nedelja,
– Mario Jaunik, Selnica ob Muri 46 b, 2215 Ceršak,
– Karolina Žinko, Bolečka vas 6 c, 2323 Ptujska Gora.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 6. julija 2016, na naslov:
Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
Oblikovanje, prelom in tisk:
Schwarz print, d. o. o.
Naklada:
7200 izvodov
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
50
SV
SV
51
B
RALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V SLOVENSKI VOJSKI 2016
Berem – tečem – planinarim
V sodelovanju s splošnimi knjižnicami Slovenije organiziramo v KIZC MORS bralno značko za odrasle in se tako
pridružujemo širjenju bralne kulture in pismenosti med Slovenci.
Z bralno značko za odrasle v Slovenski vojski vstopamo že peto leto, tokrat pa smo začeli ob slovenskem
kulturnem prazniku, 8. februarju.
Preberite najmanj pet knjig avtorjev s seznama*:
1. Viktor Frankl, Anton Trstenjak,
Fran Ramovš: Gora in človek
2. Joža Čop, Paula Jesih, Stane Belak,
Aleš Kunaver in Anton Sazonov:
Čopov steber: dvakrat prvič
3. Boštjan Šaver: Nazaj v planinski raj:
alpska kultura slovenstva in mitologija
Triglava, http://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/165.pdf
4. Reinhold Messner: Na meji smrti
5. Tomaž Humar: Ni nemogočih poti
6. Nejc Zaplotnik: Pot
7. Marijan Lipovšek: Steze, smučišča in skale
8. France Avčin: Kjer tišina šepeta
9. Tone Škarja: Jalung Kang
10. Julius Kugy: Pet stoletij Triglava
11. Miha Kuhar, Marko Prezelj: Aljaska — izkušnje
v snegu in mrazu
12. Toni Hiebeler: Pustolovščina Everest — skozi
šerpovsko deželo k Čomolongmi
13. Dean Karnazes: Ultramaratonec — izpovedi
neustavljivega nočnega tekača
14. Samo Rugelj: Delaj, teci, živi: zgodba o
ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih
sedenja odloči (spet) preteči maraton
Zloženko, v katero vpišete vaše prebrane knjige,
lahko dobite v knjižnici KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi ali na spletni strani http://dk.mors.si/.
Izpolnjen obrazec lahko prinesete v knjižnico KIZC
MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi oziroma do
1. decembra 2016 pošljete na naslov:
Knjižnica Kadetnica
Engelsova ulica 15
2111 Maribor
ali
Knjižnično-informacijski založniški center
Vojkova cesta 55 a
1000 Ljubljana.
Želimo vam obilo prijetnega branja,
sproščenega teka in gorskega užitka!
15. Marjan Žiberna: Norma
16. Jasmina Kozina Praprotnik: Bela dama
17. France Cokan: Eno življenje je premalo
18. Boštjan Videmšek, Žiga X. Gombač,
Samo Rugelj: Ultrablus
19. Boštjan Fon: Dušan Mravlje, tek — moja
norost
20. Joe Friel: Hitri po petdesetem
21. Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim
o teku
22. Scott Jurek: Jej in teci
23. Herbert Steffny: Velika tekaška knjiga: vse,
kar morate vedeti o teku
24. Paulo Coelho: Priročnik bojevnika luči
• *Med navedenimi avtorji lahko izberete tudi druga
njihova dela.
• Če med navedenimi predlogi ne najdete ustrezne
knjige, še posebno to velja za tiste, ki ste na misiji in
nimate možnosti dostopa do knjižnic, izberete tisto, kar
imate na voljo.
• Knjige, označene z zeleno (št. 6—14), so dostopne v
KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi.
• Knjige, ki niso dostopne v KIZC MORS, lahko najdete
v drugih javnih knjižnicah oziroma če se oglasite v KIZC
MORS v Ljubljani ali Mariboru, vam jih lahko mi naročimo prek naše medknjižnične izposoje.
Dodatne informacije:
knjižni svetovalec:
Miroslav Nidorfer, prof., bibliotekarski spec.
e-naslov: [email protected]
telefon v knjižnici: 02/449 51 89
O sklepni prireditvi, na kateri bodo podeljene knjižne
nagrade, vas bomo še naknadno obvestili. Predvidoma
bo decembra 2016 ob mednarodnem dnevu gora.