junij 2016 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 6 JUNIJ 2016 SKUPAJ ZA VARNO NEBO 25. OBLETNICA PRVE PRISEGE NABORNIKOV INTERVJU RENATA BRUNSKOLE PREVERILI USPOSOBLJENOST MOTBBSK VAJA POTRES BREGINJ 2016 UVODNIK VSEBINA 4 6 8 11 23 32 34 36 41 44 46 47 47 48 48 49 50 2 SV AKTUALNO 1. BRIGADA USPEŠNO VZPOSTAVILA MOTBBSK IZPOSTAVLJAMO PRI OSAMOSVOJITVI BISTVENA ENOTNOST INTERVJU V POMOČ MIGRANTOM VEČ KOT 3000 PROSTOVOLJCEV IN ZAPOSLENIH RKS IZ NAŠIH ENOT NAD SLOVENIJO PETI JADRANSKI UDAR SOKOLI PONOSNO LETIJO ŽE 20 LET 25 LET INŠPEKTORATA RS ZA OBRAMBO TANKI SLOVENSKE VOJSKE USPEŠNI NA TANKOVSKEM TEKMOVANJU HITI POČASI VOJAŠKI POLICISTI SKRBIJO ZA VARNOST V PROMETU VOJAŠKO ZDRAVSTVO PRIBLIŽALI NOVOMEŠKIM DIJAKOM PRILOGA: ENOTA ZA PODPORO ENOTA ZA PODPORO DOBILA BOJNO ZASTAVO SKUPINSKO DELO IN VISOKA RAVEN STROKOVNOSTI ENOTA ZA ELEKTRONSKO BOJEVANJE ENOTA ZA PROTOKOL CENTER ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE ENOTA ZA KOMUNIKACIJSKE IN INFORMACIJSKE SISTEME ŠPORTNA ENOTA SPECIALIZIRANA ENOTA VOJAŠKE POLICIJE VIDELI SMO ZNANJE, SODELOVANJE IN USPOSOBLJENOST SO NAJPOMEMBNEJŠI ZAŠČITA IN REŠEVANJE GASILSKA ŠOLA IN USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV POKLICA GASILEC SPREMLJAMO REZULTATI RAZISKAVE O STALIŠČIH JAVNOSTI DO VARNOSTI LETA 2015/2016 MINISTRICA ZA OBRAMBO OBISKALA PRIPADNIKE 20. SVNKON V UNIFILU PREDSTAVLJAMO VEČKRAT ODLIKOVANI NAREDNIK PRVE SVETOVNE VOJNE MATIJA TOMŠIČ (1879–1953) 2. DEL ŠPORT V VOJSKI BREZ ZAVOR IN PRESTAV V NASPROTNO SMER URINEGA KAZALCA PREŽIVETJE ZAJEC TERMINOLOŠKI KOTIČEK Z ROKO V ROKI (ZA BOLJŠE PREVODE) KNJIŽNE NOVOSTI STE VEDELI? PRVI STRELI V VOJNI ZA SLOVENIJO LETA 1991 ODLIKOVANJA V SV MEDALJA V SLUŽBI MIRU STENČAS SPODBUDNA MISEL BISERI BOHINJA OCENJEVANJE VOJAŠNIC DAN SLOVENSKE VOJSKE V OPERACIJI EVROPSKE UNIJE NAVFOR MED SOPHIA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 7 7 14 16 18 31 34 38 44 49 Postavimo si svoje cilje V pričakovanju letošnje 25-letnice samostojnosti naše še vedno mlade države se vrstijo razmišljanja tudi o tem, ali je Slovenija zgodba o uspehu. Odločitev, da želi Slovenija po svoji poti, je bila pred 25 leti nedvoumna in enotna, cilji pa jasno postavljeni ter ubranjeni v vojni. Svoboda, samostojnost, državnost in demokracija so bile pomembne vrednote, ki jih včasih kar pozabljamo. Rečemo lahko, da smo z odliko opravili vse načrtovane naloge, smo kredibilna članica mednarodnih povezav, prizadevanja za mednarodni mir so visoko med prednostnimi nalogami in gospodarsko-finančna perspektiva se je izboljšala. Nastopil je čas, da si bolj odločno postavimo svoje cilje, kar pa je prav tako težko kot njihovo doseganje. Danes rokov ne postavljajo več drugi, naloge si delimo sami. Dejstvo, da ne tekmujemo z nikomer, temveč sami s seboj, družbo in posameznika lahko postavi v neko lažno brezčasje, ko hitro zamudiš pravo priložnosti. V teh dneh se spominjamo prve prisege slovenskih nabornikov v učnih centrih v Pekrah in na Igu. Od prvih napotitev na služenje vojaškega roka se je na obrambno-vojaškem področju zgodilo veliko. Priznanje Slovenije kot polnopravne članice Nata marca 2004 je gotovo eden izmed mejnikov naše samostojne države. Imamo profesionalno in sodobno oboroženo silo, dopolnjeno s pogodbeno rezervo, ki je postala ugledna institucija tako v mednarodnem okolju kot domovini. Že od prvega sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnem vojaškem posredovanju na misiji Nata leta 1997 dejavno sodeluje v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru. Nenehno izobraževanje in usposabljanje ter s tem razvoj ostajajo njena stalnica. Spomnimo se leta 1998, ko je v Sloveniji potekala prva mednarodna vojaška vaja Cooperative Adventure Exchange '98, prvič v zgodovini zunaj držav članic Nata. V začetku junija je v naši državi že petič uspešno potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2016 z več kot 600 udeleženci iz 15 držav, na kateri je Slovenska vojska izvajala usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja ob podpori vojaškega letalstva zavezniških držav. Preverjanje usposobljenosti skladno z Natovo metodo za ocenjevanje pripravljenosti CREVAL je pred kratkim uspešno končala tudi motorizirana bataljonska bojna skupina. V tokratni reviji predstavljamo 25 let delovanja Inšpektorata RS za obrambo, katerega vloga in naloge so bile opredeljene že v okviru nekaterih pomembnih aktov, sprejetih med osamosvajanjem. Nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo obrambo ter zaščito in reševanje, so priložnost za marsikatere izboljšave ter spremembe. Naša največja humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije letos praznuje že 150-letnico delovanja. O poslanstvu in ciljih organizacije ter pripravah na evropsko tekmovanje ekip prve pomoči FACE v Sloveniji konec meseca smo se pogovarjali z generalno sekretarko RKS in predsednico organizacijskega odbora Renato Brunskole. Na vprašanje, kam želimo, se tudi danes odgovori ne zdijo tako zapleteni. Še naprej želimo čisto in varno okolje. Pomena vlaganj v obrambni sistem se glede na dogodke v naši bližini in glede na poslabšanje globalne varnosti zaveda vedno več ljudi, kar je pokazala tudi raziskava Stališča o varnosti, ki jo predstavljamo v tej številki. Želimo zdrave javne finance in trdno socialno politiko, temelječo na solidarnosti ter humanosti. Ali se je v 25 letih nabralo dovolj izkušenj in znanja za pravo pot, pa bo pokazal čas. Aleksandra Pelko Jamnik SV 3 AKTUALNO 1. BRIGADA USPEŠNO VZPOSTAVILA MOTBBSK Od 31. maja do 2. junija je v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni in na osrednjem vadišču SV Postojna potekalo preverjanje končnih operativnih zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk), kar je bila ena izmed bistvenih nalog 1. brigade lani in letos. Jedro bojne skupine je 10. pehotni polk ob podpori rodovskih modulov. 48-urno preverjanje usposobljenosti po seznamu bistvenih nalog skladno z Natovo metodo za ocenjevanje pripravljenosti CREVAL je motorizirana bataljonska bojna skupina uspešno opravila, s čimer si je zagotovila pogoje za prehod s faze usposabljanja na fazo operativnega delovanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič S TRDNIMA DOKAZOMA 5 IN 6 PREVERILI USPOSOBLJENOST VODOV Ena izmed bistvenih nalog Slovenske vojske letos je bila vzpostavitev zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine. V začetku leta 2015 je nalogo za oblikovanje namenske zmogljivosti MotBBSk prevzela 1. brigada, 10. pehotni polk kot enota v njeni sestavi pa je bil določen za nosilno enoto za izvedbo omenjene naloge. V motorizirani bataljonski bojni skupini, v kateri je 850 pripadnikov, so bile dodane tudi rodovske enote, ki kot moduli podpirajo delovanje treh manevrskih čet, in sicer modul za ognjeno podporo, obveščevalno-izvidniški modul, modul za zveze ter modul za bojno podporo, v katerem so združene zmogljivosti enote za JRKBO, bojni inženirci, lahki raketni vod zračne obrambe in protioklepni vod. Manevrske čete so v začetku operativnega cikla leta 2015 po konsolidaciji začele usposabljanje na ravni posameznika, skupine in oddelka. V okviru skupnih usposabljanj s pripadniki 2. bataljona 503. polka 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA iz Vicenze v Italiji Trden dokaz 5 in 6 (Rock Proof 5 in Rock Proof 6) je 10. pehotni polk kot nosilna enota za motorizirano bataljonsko bojno skupino marca končal vodno fazo usposabljanja manevrskih enot. Takrat je z izvedbo taktičnih vaj in taktičnih vaj z bojnim streljanjem vodov tudi preveril vode za delovanje v okviru te zmogljivosti. Prav tako je bila že januarja vzpostavljena tudi celovita linija poveljevanja in kontrole med nosilno enoto bojne skupine, torej 10. polkom, in dodanimi rodovskimi enotami ter moduli v motorizirani bataljonski bojni skupini. MAJA PREVERILI KONČNE OPERATIVNE ZMOGLJIVOSTI ČET PREVERJANJE MOTORIZIRANE BATALJONSKE BOJNE SKUPINE Nadaljevanje operativnega cikla, in sicer PO NATOVI METODI CREVAL usposabljanje manevrskih čet, se je končalo maja s preverjanjem končnih operativnih vseh treh pehotnih čet, izvajalo pa ga je poveljstvo 1. brigade ob podpori poveljstev in enot Slovenske vojske. Na njem so preverili usposobljenost manevrskih čet in s tem pripravljenost za prehod v naslednjo fazo operativnega cikla, in sicer usposabljanje in preverjanje vse motorizirane bataljonske bojne skupine. Preverjanje čet je potekalo na osrednjem vadišču Poček in matičnih lokacijah enot, obsegalo pa je pregled ter preizkus usposobljenosti na taktičnih vajah. Na preverjanju so sodelovali tudi namensko oblikovani moduli motorizirane bataljonske bojne skupine, ki so jih na četni ravni tudi preverjali iz sposobnosti za združeno bojevanje rodov. Preverjanje po seznamu bistvenih nalog so vse enote v motorizirani bataljonski bojni skupini uspešno opravile, tako da so bili zagotovljeni pogoji za preverjanje vse motorizirane bataljonske bojne skupine. Ena četa je poleg tega opravila tudi preverjanje iz vertikalnega manevra in oskrbovanja enote ob vertikalnem manevru z visečim tovorom. 4 SV Preverjanje doseganja končnih operativnih zmogljivosti vse motorizirane bataljonske bojne skupine po metodi CREVAL se je začelo v torek, 31. maja, s postrojem motorizirane bataljonske bojne skupine v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni. Po začetnem pregledu je naslednje dneve sledilo še preverjanje usposobljenosti MotBBSk, v okviru katerega so ocenjevalne skupine v vojašnici in na osrednjem vadišču SV Postojna preverjale ter ocenjevale delo poveljstva MotBBSk in bojne postopke manevrskih enot na terenu, vključno s preverjanjem namensko oblikovanih modulov MotBBSk, tako modula bojnega inženirstva, zvez, protioklepnega delovanja, zračne obrambe, ognjene in logistične podpore, JRKBO in za obveščevalno-izvidniške zmogljivosti. Z uspešno opravljenim preverjanjem po seznamu bistvenih nalog je motorizirana bataljonska bojna skupina ustvarila pogoje za prehod s faze usposabljanja na zadnjo fazo operativnega cikla, to je fazo operativnega delovanja. Motorizirana bataljonska bojna skupina je z uspešnim preverjanjem usposobljenosti dosegla usposobljenost za ofenzivno, defenzivno in stabilizacijsko delovanje za potrebe nacionalne obrambe Slovenije in delovanje v okviru Nata, pri čemer je skupina usposobljena za načrtovanje, vodenje in izvajanje združenega bojevanja rodov skladno z njenim temeljnim bojnim poslanstvom. SV 5 25 let od prisege prvih slovenskih nabornikov V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu je bila v soboto, 11. junija, slovesnost ob 25. obletnici prve prisege 180 slovenskih nabornikov v takratnem 510. učnem centru na Igu. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili župan občine Ig Janez Cimperman, ministrica za obrambo Andreja Katič ter slavnostni govornik in častni pokrovitelj prireditev ob obeleževanju dogodkov 25. obletnice desetdnevne vojne, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pred slovesnostjo je pred upravno stavbo Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS potekalo odkritje spominskega znamenja v opomin in spomin na 27. junij 1991, ko je bil med osamosvojitveno vojno za Slovenijo na Ljubljanskem barju sestreljen helikopter JLA. Fotografija: Daniel Novakovič/STA PREDSEDNIK PAHOR OBISKAL SLOVENSKE VOJAKE V VOJAŠKI BAZI BUTMIR Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je obisk v Sarajevu, kjer je potekalo srečanje voditeljev procesa Brdo Brijuni, v soboto, 28. maja, začel v vojaški bazi Butmir. Tam se je srečal s slovenskimi vojaki ter poveljniki mednarodnih enot v Bosni in Hercegovini. Predsednik Pahor se je ob prihodu v bazo najprej sestal s poveljnikom sil Eufor v Bosni in Hercegovini generalmajorjem Friedrichom Schrötterjem, nato Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik prizadevanjih za uspešno premagovanje izzivov, s katerimi se trenutno spopadamo v obrambnem sistemu. »Postavljanje temeljev nove države je bil skupen projekt in le skupaj je bilo mogoče uspeti. Projekt, za katerega so osamosvojitveni borci – pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske milice – tvegali svoje življenje in ga nekateri med njimi, žal, morali tudi žrtvovati,« je v nadaljevanju poudarila ministrica in dodala, da zato ni prav, da si danes kdor koli prisvaja osamosvojitev kot svoj projekt. Predsednik republike Borut Pahor je v svojem slavnostnem govoru poudaril, da je bila največja lepota osamosvojitvenega procesa v tem, da je ljudi vključeval in ne izključeval. Enotnost je bila posledica zamisli o samostojnosti slovenske države, ki se je iz kroga tako imenovanih političnih oporečnikov počasi širila v kroge tistih, ki so znali videti čez horizont dnevne politike. Veličina osamosvojitvenega procesa je bila po besedah predsednika tudi v tem, da so tisti, ki so videli dlje, znali pritegniti tiste, ki so morda na začetku tega procesa dvomili ali 6 SV pa še s poveljnico Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirko Giselle Wilz. Predsednik se je v mednarodni vojaški bazi srečal s pripadniki Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Euforja Althea in Natovem poveljstvu v Sarajevu. PRIPADNIKE SLOVENSKEGA KONTINGENTA NA KOSOVU TER V BOSNI IN HERCEGOVINI OBISKAL TUDI DRŽAVNI SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO V počastitev dneva Slovenske vojske in ob bližajoči se 25-letnici samostojnosti naše države je pripadnike slovenskih kontingentov, ki delujejo v mednarodni operaciji Kforja na Kosovu, v operaciji Euforja Althea v BiH in Natovem poveljstvu v Sarajevu 18. in 19. maja obiskal tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak z delegacijo. Ob obisku v Prištini je delegacijo sprejel poveljnik operacije Kforja generalmajor Guglielmo Luigi Miglietta. Pogovori so potekali o varnostnih in političnih razmerah v državi. Državni sekre- Fotografija: Aleksandra Pelko Jamnik Fotografija: Aleksandra Pelko Jamnik Oblikovanje učnih centrov na Igu in v Pekrah ter s tem vzpostavitev slovenskega sistema za usposabljanje in izobraževanje nabornikov sta bila prelomna za nastanek in razvoj lastnih vojaških sil, ki pomenijo enega temeljev suverene in samostojne države, je v svojem nagovoru poudarila ministrica za obrambo Andreja Katič. Spomnila je, da so slovenski naborniki 2. junija 1991 tudi prvič prisegli svoji domovini v slovenskem jeziku. Trud, s katerim je bil zasnovan projekt lastnih oboroženih sil, po besedah ministrice pomeni še dodatno odgovornost v SPOMENIK PADLIM IN UMRLIM V VOJNI ZA SLOVENIJO NA ŽALAH DOBIVA STATUS DRŽAVNEGA POMENA Ministrica za obrambo Andreja Katič in župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković sta v torek, 31. maja, podpisala izjavo o nameri razglasitve spomenika padlim in umrlim v vojni za Slovenijo za kulturni spomenik državnega pomena. Kot sta dejala po podpisu, bo upravljanje spomenika tako lažje in učinkovitejše. Ministrica za obrambo je po podpisu pojasnila, da je ministrstvo decembra lani dalo pobudo, da se ob 25. obletnici razglasitve samostojne Slovenije kenotaf oziroma spomenik, ki stoji na novem delu ljubljanskih Žal in je delo akademika Marka Mušiča, razglasi za kulturni spomenik državnega pomena. STANJE IN PERSPEKTIVE MEDNARODNIH OPERACIJ IN MISIJ Združenje slovenskih mirovnikov je v mariborski kadetnici 26. maja pripravilo okroglo mizo, na kateri so panelisti z razpravo počastili mednarodni dan udeležencev mirovnih operacij OZN. Okroglo mizo, ki jo je Združenje slovenskih mirovnikov organiziralo v sodelovanju s Centrom vojaških šol in ob podpori 72. brigade, je povezoval podpredsednik združenja Marko Cigler. Glavni govornik dr. Anton Grizold je predstavil pogled na spremenjeno mednarodno okolje in izpostavil bistvena spoznanja v mednarodnem okolju, generalmajor Dobran Božič pa je govoril o organizaciji OZN, prihodnosti njenih operacij ter izzivih, s katerimi se organizacija spoprijema. Major Jure Rosulnik je predstavil pregled neposrednih izvajalcev v mirovnih operacijah in na misijah ter izzive in pogled v prihodnost Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Brigadir David Humar je v svoji predstavitvi Natove kolektivne obrambe in kriznega odzivanja izpostavil fokusirano usposabljanje, kar pomeni, da ni dovolj imeti le cilje, temveč moramo najprej imeti temelje, to je dobro usposobljeno vojsko. Poročnik bojne ladje Andrej Pečar je opisal izkušnje z misij Evropske unije NAFOR, Lampeduza in Sophia. Na panelu sta sodelovali tudi predstavnici z Ministrstva za zunanje zadeve, pooblaščeni ministrici, vodja sektorja za mednarodne organizacije Blažka Kepic in Sabina Stadler, ki sta predstavili zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter delovanje OVSE, predvsem v Ukrajini. Na okrogli mizi so govorci izpostavili spremembe varnostnega mednarodnega okolja in posledično vojaških organizacij, delovanje Združenih narodov in njihova pooblastila ob opravljanju nalog, hkrati pa so tudi opozorili na stanje vojsk zaradi finančne krize in njihovo pripravljenost na obrambo znotraj meja. krskih dogodkov in spominskega dne mestne občine Maribor. Osrednja govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 25. obletnici pekrskih dogodkov civilistu in prvemu ranjencu v aktivnostih za samostojno in neodvisno Slovenijo Borisu Frasu podelil odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije za požrtvovalnost in osebno hrabrost pri obrambi domovine neposredno pred vojno za Slovenijo. Dogodki v Pekrah pred 25 leti govorijo o pogumu ter veliki srčnosti in ljubezni do domovine, je dejala ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je dodala, se je maja 1991 tam jasno pokazalo, da slovenski narod ne bo dopustil samovoljnosti zvezne vojske, temveč da bo nadaljeval svojo pot do samostojnosti in suverenosti. Spomnila je na odločnost takratnega vodstva mariborske občine z županjo Magdaleno Tovornik, na neustrašnost predstavnikov medijev in srčnost Mariborčanov ter prebivalcev Radvanja, Peker, Limbuša in drugih krajev, kjer so se uprli oboroženi zvezni vojski. Po besedah obrambne ministrice so dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in pred njim dokaz, da se zna naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, poenotiti in združiti. Pred slovesnostjo je ministrica v centru odprla stalno razstavo Življenje in delo v 710. učnem centru Pekre, ki jo je v sodelovanju z zvezo MORiS in Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravilo Društvo vojnih veteranov Pekre-Ig 1991. NAČELNIK OBRAMBNEGA ŠTABA ITALIJANSKIH OBOROŽENIH SIL NA OBISKU V SLOVENIJI V ponedeljek in torek, 13. in 14. junija, je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman gostil načelnika obrambnega štaba italijanskih oboroženih sil generala Claudia Graziana. Načelnika sta izrazila visoko prioriteto dvostranskega sodelovanja, tako na področju sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah kot pri razvoju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje in v strukturi večnacionalnih sil kopenske vojske. Strinjala sta se, da je tudi v prihodnje pozornost treba nameniti skupnim usposabljanjem, obiskala pa sta tudi Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Generala Graziana je sprejela ministrica za obrambo Andreja Katič, srečal pa se je še z odborom državnega zbora za obrambo. Fotografija: desetnik Daniel Mlakar, GŠSV Pri osamosvojitvi bistvena enotnost tar mag. Bizjak je ob tem poudaril, da Zahodni Balkan tudi v prihodnje ostaja v strateškem interesu Republike Slovenije, ki namerava v prihodnje ohraniti ustrezen prispevek v mednarodnih operacijah in na misijah na tem območju. Srečanje s pripadniki v mednarodni bazi Butmir v Sarajevu je bilo tudi priložnost za izročitev napredovanj v činu. Pomočnica načelnika Generalštaba SV in načelnica Združenega sektorja za operacije brigadirka Alenka Ermenc je v okviru dneva Slovenske vojske poveljniku 36. slovenskega kontingenta v Bosni in Hercegovini polkovniku Slavku Harcu izročila napredovanje v čin polkovnika, Alešu Miklavčiču pa napredovanje v čin majorja. Fotografija: Meta Grmek zamisel celo zavračali. Tudi v vojni, ki je sledila razglasitvi samostojnosti, smo se Slovenci enotno postavili po robu okupatorju, ki je želel ogroziti enotno narodovo voljo za samostojno in enotno Slovenijo. Slovenci smo z vojaško močjo zavarovali svojo politično odločitev, je v govoru dejal predsednik. Dejanje osamosvojitve tako v našem zgodovinskem spominu ostaja dejanje narodne enotnosti. Predsednik republike je ob tem pozval vse, da s svojimi ravnanji in izjavami ne naredijo ničesar, kar bi mladim ljudem, ki bodo zrasli v pogumne in ustvarjalne osebnosti in tako nadaljevali slavno pot prihodnosti naše domovine, odvzeli ta ponosni pogled na njihove korenine. »To je naša moralna im politična dolžnost, da našim otrokom v njihovem spominu zavarujemo proces osamosvojitve kot nekaj najbolj lepega in mogočnega za narodovo usodo v prelomnih časih zgodovine,« je govor končal predsednik republike. Fotografija: Meta Grmek IZPOSTAVLJAMO V PEKRAH SKLEPNA SLOVESNOST OB 25. OBLETNICI TAMKAJŠNJIH DOGODKOV V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enoti Pekre je bila 21. maja sklepna slovesnost ob počastitvi 25. obletnice peSV 7 INTERVJU sekretarka in predsednica Rdečega križa Slovenije ter še prej Jugoslavije Ivica Žnidaršič, je Rdeči križ organizacija, ki je vedno ponudila pomoč in povezovala vse ljudi ne glede na vero, raso, narodnost in drugo prepričanje. Prav to je eden izmed razlogov, ki je organizaciji omogočil, da se je ohranila do danes. V POMOČ MIGRANTOM VEČ KOT 3000 PROSTOVOLJCEV IN ZAPOSLENIH RKS Največja in najstarejša humanitarna organizacija na Slovenskem Rdeči križ Slovenije (RKS) letos praznuje častitljivo 150-letnico delovanja. Ta pomembni jubilej bodo praznovali z več prireditvami, še posebno zanimivo pa bo bližnje evropsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči (First Aid Convention in Europe – FACE), ki bo od 30. junija do 2. julija potekalo v Ljubljani. O organizaciji tega mednarodnega dogodka, praznovanju 150-letnice delovanja Rdečega križa pri nas in o vlogi RKS pri obvladovanju migrantske problematike smo se pogovarjali s predsednico organizacijskega odbora FACE 2016 in generalno sekretarko RKS Renato Brunskole. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Kar dolgo ste uspešno in dejavno delovali v organih Rdečega križa Slovenije na lokalni ravni. Prav tako kot nekdanja županja občine Metlika in nekdanja poslanka v državnem zboru ter kot njegova podpredsednica dobro poznate delovanje nevladnih organizacij. Kako vam te izkušnje pomagajo pri opravljanju funkcije generalne sekretarke RKS? Prijava po javnem razpisu za delovno mesto generalne sekretarke RKS je bila zame logično nadaljevanje mojega preteklega dela v okviru Rdečega križa Slovenije. 8 SV Kako boste praznovali 150-letnico delovanja Rdečega križa na Slovenskem? delovanja v lokalni in državni politiki odrekla vsem funkcijam v Rdečem križu Slovenije, kar pa ne pomeni, da nisem še naprej sodelovala v akcijah, ki smo jih organizirali. Ves čas dejavnega dela v politiki sem vsak mesec od svoje plače namenjala 100 evrov za študente iz socialno ogroženih družin. Prostovoljstvo je vodilo, ki me spremlja od rojstva in mi je bilo položeno v zibelko. To zdaj z veseljem prenašam tudi na družino, predvsem na svoji hčerki. Rdeči križ Slovenije ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Kaj so bili po vašem Prostovoljstvo me spremlja od rojstva, saj je mnenju bistveni razlogi, ki so omogočili, bila mati prostovoljka Rdečega križa Slove- da se je organizacija ohranila do danes? nije v Novem mestu in še kot otrok sem jo spremljala v akcijah, v katerih so sodelovali prostovoljke ter prostovoljci iz vse Slovenije. Skupaj sva tako obiskovali starejše in ljudi, ki so potrebovali pomoč, ter jim pomagali, prav tako sem sodelovala pri razdeljevanju paketov s humanitarno pomočjo. Tudi pozneje, ko sem 17 let delala v banki, sem bila od leta 2002 do 2006 podpredsednica območnega združenja Rdečega križa Metlika. Zaradi konflikta interesov sem se v času dejavnega Ustanovitelj organizacije Rdečega križa Henry Dunant je med potovanjem videl grozovite posledice bitke pri Solferinu v Italiji, kjer je na bojišču ostalo približno 40.000 ubitih in ranjenih, zato se je odločil, da bo ustanovil organizacijo, ki bo skrbela za ranjene ter bolne. Iz nje je pozneje nastal Rdeči križ. Po rodu je bil Švicar, zato je barve v švicarski zastavi obrnil in tako je nastal znak Rdečega križa, rdeč križ na beli podlagi. Kot je velikokrat poudarila naša nekdanja generalna Rdeči križ deluje na Slovenskem od leta 1866. Praznovanje 150-letnice Rdečega križa pri nas je tema vseh naših aktivnosti in delovanja letos, torej tudi vseh dogodkov, ki jih bodo pripravili območna združenja ter lokalne organizacije v svojih lokalnih okoljih. Praznovanje se je 1. januarja začelo z novoletno poslanico ob začetku novega leta, ko praznujemo visok jubilej. Praznovanje mednarodnega tedna Rdečega križa od 8. do 15. maja smo začeli z okroglo mizo z naslovom Rdeči križ povsod in za vsakogar. Že 150 let. Udeležili so se je številni prostovoljke in prostovoljci ter nekdanji visoki predstavniki naše organizacije. Ob tednu Rdečega križa smo v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali priložnostno znamko o 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem. 29. junija bomo v počastitev tega visokega jubileja v Jakopičevem razstavišču v Ljubljani odprli pregledno fotografsko razstavo o Rdečem križu skozi čas, ki bo na 120 fotografijah prikazovala dejavnosti Rdečega križa Slovenije v 150-letnem obdobju delovanja. Zelo slovesno bo 1. julija, ko bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija ob 150-letnici delovanja RKS pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije. Od 30. junija do 2. julija bomo v Ljubljani gostili evropsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči (FACE), ki ga organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo ter z Ministrstvom za zdravje. Organizacija tega dogodka bo vrhunec praznovanja pomembnega jubileja naše organizacije in dodatna potrditev, da Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s Civilno zaščito izvaja najboljšo prvo pomoč v Evropi. Ko nam je mednarodni odbor FACE zaupal organizacijo tega dogodka, nam je tako pokazal, da prva pomoč Rdečega križa Slovenije v Evropi zelo veliko pomeni, kar je dodatna potrditev našega dobrega dela. Praznovanje 150-letnice bomo septembra nadaljevali še z dobrodelnim koncertom Rdečega križa Slovenije z naslovom Stopimo skupaj. Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra, bomo izdali zbornik o 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem, v njem pa bosta predstavljeni zgodovina naše organizacije in prav tako vloga RKS ob lanskem prihodu migrantov v Slovenijo. Tako zbran denar bomo podarili v humanitarne namene na nacionalni in lokalni ravni. Mislim, da bo leto 2016, ko praznujemo tudi 60-letnico delovanja Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču, za nas zelo delovno ter zahtevno. Kjer je volja, sta tudi moč in pot, zato sem prepričana, da bomo s skupnimi močmi kos vsem načrtovanim dejavnostim ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem. Svet Banke Slovenije je prav v teh dneh sprejel odločitev, da se 20. junija izročijo v prodajo in obtok zbirateljski kovanci, izdani ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem, torej zlatniki, srebrniki in kovanci za tri evre. V kolikšnem obsegu in kako bo Ministrstvo za obrambo zagotavljalo pomoč pri izvedbi evropskega preverjanja ekip prve pomoči v Sloveniji? Z ministrico za obrambo Andrejo Katič in z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc smo v okviru nedavnega vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji že podpisali pogodbo o sofinanciranju letošnjega evropskega preverjanja ekip prve pomoči, ki bo od 30. junija do 2. julija potekalo v Ljubljani. Ministrstvo za obrambo pri organizaciji preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči sodeluje s približno 50.000 evri, Ministrstvo za zdravje pa s 47.700 evri. Za nemoteno izvedbo je treba pridobiti dodaten denar, ki ga prispevajo donatorji in sponzorji iz družbeno odgovornih podjetij ter naši poslovni partnerji. Posebno zahvalo izrekam Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za zdravje, poleg tega pa tudi mestni občini Ljubljana ter županu Zoranu Jankoviću. Prav mestna občina Ljubljana je pokroviteljica FACE, zato nam bo za dogodek brezplačno zagotovila zemljišča v njeni lasti, da jih bomo uporabili kot lokacije za delovna mesta, na katerih bodo simulirane nesreče z realno prikazanimi poškodbami in imitatorji poškodb, pri tem pa bo veščine prve pomoči lahko spremljalo kar največ prebivalcev in obiskovalcev. V času FACE bo po vsej Ljubljani kar 11 delovišč, pet počivališč in šest zabaviščnih mest. Ekipa prve pomoči Rdečega križa Slovenije je lani na 18. evropskem preverjanju ekip prve pomoči v Bukarešti v Romuniji postala evropski prvak v prvi pomoči, za kar je zaslužna ekipa območnega združenja RKS iz Grosuplja. Počaščeni in ponosni smo, da nam je mednarodni organizacijski odbor FACE zaupal gostiteljstvo in izvedbo letošnjega FACE, ki je tudi velik strokovni in organizacijski izziv. V izvedbo bo vključeno več kot 500 predstavnikov URSZR in prostovoljk ter prostovoljcev RKS iz vseh 56 območnih združenj po Sloveniji. Ministrstvo za obrambo bo pri izvedbi dogodka zagotavljalo predvsem materialno, kadrovsko in protokolarno podporo. S Slovensko vojsko se bo v organizacijo dogodka vključilo z nastopom Orkestra SV na slovesnosti ob začetku in koncu dogodka. URSZR bo pri organizaciji in izvedbi sodelovala s predstavniki vseh 12 regijskih izpostav URSZR. Uprava bo prav tako zagotovila nastanitvene zmogljivosti v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, opremo, sredstva, informacijsko podporo ter radijske zveze. Sodelovanje z MO in URSZR pri organizaciji tega dogodka za zdaj poteka v redu. k izboljšanju mednarodnega ugleda Slovenije in prepoznavnosti Rdečega križa Slovenije ter Ministrstva za obrambo. Kako še ocenjujete sodelovanje Rdečega križa Slovenije in Ministrstva za obrambo, tudi v okviru izvajanja vsakoletnih aktivnosti, kot so regijska ter državna preverjanja ekip prve pomoči CZ in RKS? Najprej bi rada poudarila, da Ministrstvo za obrambo iz proračuna na leto nameni približno 490.000 evrov za zagotavljanje delovanja, opremljenost in usposobljenost ekip prve pomoči, letos pa še dodatnih 50.000 evrov zaradi organizacije evropskega preverjanja ekip prve pomoči v Ljubljani. V okviru programa sodelovanja med MO in RKS so pomembna tudi redna letna regijska ter državna preverjanja enot prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, na katerih dobro usposobljenost nenehno izkazujejo ekipe prve pomoči. Namen preverjanj je približati prvo pomoč širši javnosti, ob tem pa preizkusiti znanje ekip prve pomoči CZ in Kako koristna bo izkušnja z organizacijo RKS tudi v praksi. Tako bo 1. oktobra v Slopomembnega mednarodnega venj Gradcu potekalo 21. državno preverjanje dogodka za Rdeči križ Slovenije? ekip prve pomoči CZ in Rdečega križa SloveTa izkušnja bo zelo pomembna. Na FACE nije. V vsem obdobju je bilo skupno sodeloekipe prve pomoči izmenjujejo praktične iz- vanje med Rdečim križem Slovenije, URSZR kušnje in dobre prakse o prvi pomoči. Rdeči in MO zelo dobro. križ Slovenije, ki je član mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Leta 2015 in 2016 je Slovenijo bo z organizacijo dogodka neposredno pred- zaznamovala migrantska kriza, v stavil izvajanje enega izmed njegovih temelj- katero ste bili veliko vključeni tudi nih javnih pooblastil, to je dajanje prve po- predstavniki Rdečega križa Slovenije. moči. Preverjanje bo pripomoglo k širjenju Kako ocenjujete njihovo delo? usposobljenosti za prvo pomoč pri nas in k Več kot 3000 zaposlenih in prostovoljk ter ozaveščanju mladih o njenem pomenu. Or- prostovoljcev Rdečega križa Slovenije je soganizacija tega dogodka bo prispevala tudi delovalo v enem izmed največjih sodobnih SV 9 IZ NAŠIH ENOT humanitarnih izzivov ne le za Rdeči križ Slovenije ali našo mednarodno federacijo, temveč za Slovenijo in vso Evropo. Večina članov naše organizacije deluje na podlagi prostovoljstva, saj združujemo več kot 13.000 prostovoljk in prostovoljcev. Ob analizi ukrepanja smo ugotovili, da sta prihod migrantov in migrantska problematika v Sloveniji presegla meje prostovoljstva, zato se nam zdi smiselno, da bi v Sloveniji ustanovili urad za migrante, v katerega bi bil v okviru zakonskih pristojnosti vključen sistem Rdečega križa Slovenije s široko razvejano mrežo 56 območnih združenj RKS in več kot 989 krajevnimi organizacijami po vsej Sloveniji, predvsem pa z znanjem in občutljivostjo za potrebe ljudi, ki so ponovno množično prišli v Slovenijo na begu pred spopadi, preganjanjem, življenjem v negotovosti in pred revščino. Rdeči križ Slovenije se je sočutno odzval na stiske ljudi in jih lajšal s prvo pomočjo, psihosocialno pomočjo, obnavljanjem družinskih vezi in humanitarno pomočjo s hrano, vodo, oblačili ter higienskimi pripomočki. Ljudem smo lajšali trpljenje in spodbujali človekovo dostojanstvo ter strpnost. Zbirali smo finančno in materialno pomoč, jo skladiščili ter razdeljevali hrano, oblačila, obutev, spalne vreče, šotore in nujne življenjske potrebščine. Razvažali smo zbrana sredstva in jih razdeljevali vsem, ki so na poti v boljše življenje prečkali Slovenijo. V sodelovanju z URSZR in UNHCR smo zagotovili dostop do informacij. Po številne družinske vezi in veliko družin se je po prihodu v Slovenijo ločilo, zato so prostovoljci Rdečega križa Slovenije s poizvedbami poskrbeli za ponovne združitve družin, pri čemer smo jih uspešno povezali več kot 500. Vseskozi so naše ekipe na terenu zagotavljale tudi psihosocialno podporo in pomoč vsem prostovoljkam ter prostovoljcem pri lajšanju posledic stisk, ki so jih doživeli pri delu z migranti. V aktivnosti pri obvladovanju migrantske problematike so bili dejavno vključeni tudi pripadniki SV, policisti in reševalci iz enot Civilne zaščite, s katerimi so se predstavniki RKS nenehno srečevali na terenu. Kako uspešno je bilo to sodelovanje? Le dobro sodelovanje vseh je zagotovilo uspešno spoprijemanje s kompleksnim humanitarnim izzivom. Čisto brez napak ni šlo. Skozi evalvacijo smo že ugotovili, kaj bi lahko še izboljšali, popravili in dopolnili, tudi v okviru financiranja. Naše prostovoljke in prostovoljci so naleteli na težave z delodajalci, saj so predvsem manjša podjetja težko pogrešala zaposlene dlje časa. Daljše delo z migranti je pri mnogih prostovoljkah in prostovoljcih preseglo meje prostovoljstva. S požrtvovalnim izpolnjevanjem svojega poslanstva smo ves čas uživali veliko zaupanje drugih nevladnih in tudi državnih akterjev. Predstavniki RKS so delovali kot namestniki vodij namestitvenih centrov, za katere je sicer Kakšen je bil odziv? Vsi prebivalci Slovenije smo lahko ponosni na to, da smo zelo human in solidaren narod. Republika Slovenija se lahko pohvali in je lahko ponosna na svoje državljane, da ko je treba pomagati, kljub gospodarski in finančni krizi znamo stopiti skupaj in solidarno pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Tudi tisti, ki živijo na pragu revščine in niso bili sposobni donirati v obliki materialne ali finančne pomoči, so solidarnost pokazali tako, da so nam prišli pomagat pri delu z migranti. Programe humanitarne pomoči migrantom smo izvajali s finančnimi in materialnimi sredstvi, ki so jih prispevali posamezniki ter podjetja. Skupaj so prispevali več kot 350.000 evrov v denarju in materialni pomoči, predvsem v hrani, pijači, higienskih in sanitetnih pripomočkih, oblačilih, odejah, dežnih plaščih ter podobnem. Poudarila bi rada tudi, da so bila skladišča v vseh 56 območnih združenjih RKS polna do zadnjega kotička z materialno pomočjo, ki so jo prinesli dobri ljudje ali so jo darovala družbeno odgovorna podjetja. Rdeči križ Slovenije je iz sklada mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca (Disaster Relief Emergency Fund – DREF) dobil še 245.225 evrov, ki jih je večinoma namenil za nakup materialne pomoči migrantom, manjši del pa je uporabil za nakup nujne opreme za naše prostovoljke ter prostovoljce, predvsem toplejših delovnih oblačil in zaščitnih mask, ki so jim zagotavljale zaščito pred nevarnimi boleznimi ter okužbami. NAD SLOVENIJO PETI JADRANSKI UDAR Od 6. do 11. junija je v Sloveniji že peto leto zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2016 (Adriatic Strike 2016), na kateri je Slovenska vojska ob podpori vojaškega letalstva zavezniških držav izvedla usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja (UZO). Letošnje vaje, ki jo je organiziral 15. polk vojaškega letalstva ob podpori poveljstev in enot SV, se je udeležilo približno 600 pripadnikov, od tega jih je bilo več kot polovica iz tujine. Urjenje postopkov usmerjevalcev združenega ognja je v zraku podpiralo približno 30 vojaških letal in helikopterjev iz kar devetih držav. Vaja se je začela 5. junija z uradno slovesnostjo na letališču Cerklje ob Krki s postrojem sodelujočih pripadnikov, temu pa so sledili prikaz dela usmerjevalcev združenega ognja ter za javnost odprta statična in dinamična predstavitev sodelujočih letalskih sil s preleti letal ter helikopterjev. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič VAJO IZKORISTILI TUDI ZA PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI 15. POLKA VOJAŠKEGA LETALSTVA ter načrtovalcev združenega ognja. Kot je povedal poveljnik 15. polka vojaškega letalstva in vodja vaje Jadranski udar 2016 polSlovenska vojska v sodelovanju z zavezni- kovnik Bojan Brecelj, so pripadniki polka ki razvija zmogljivosti zagotavljanja zdru- vajo izkoristili za preverjanje usposoblježenega ognja, zato si že več let prizadeva na nosti enote za opravljanje temeljnih nalog 350 iz tujine. Poleg pripadnikov SV so sodelovali tudi pripadniki oboroženih sil iz 15 držav zavezništva in partnerskih držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Danske, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Romunije, Slovaške Rdeči križ Slovenije je v 150 letih dokazal, da se za njegov obstoj ni treba bati. Kateri bodo kljub temu največji izzivi, ki bodo spremljali vaše delo v prihodnjem obdobju? drugi strani so naše ekipe lajšale zdravstvene in druge težave, ki so nastale zaradi dolgotrajne poti. Od prvega dne prihoda migrantov v Slovenijo in do zaprtja sprejemnih centrov so ljudem lajšale težave zaradi prehladov, utrujenosti, odrgnin, žuljev, prebavnih motenj, glavobolov, bolečih grl in vnetih ritk, nekajkrat pa so ukrepale tudi v življenje ogrožajočih razmerah, ko so bila nujna oživljanja in reševanja akutnih stanj, nezavesti ali podhladitev. Več ljudi so uspešno oživile, med njimi tudi nekajmesečno dojenčico. Med migranti so se na dolgi poti pretrgale 10 SV skrbela URSZR. Prav tako so bili namestniki vodij v sprejemnih centrih, za delovanje katerih je bilo odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve. To kaže, da so vlada, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve prepoznali, kako pomembni so za sistem pripravljenosti na nesreče znanje in izkušnje naše organizacije. Rdeči križ Slovenije je skupaj s 56 območnimi združenji lani uspešno zasnoval in izvedel humanitarno akcijo Pomoč beguncem 2015. Rdeči križ Slovenije kot največja in najstarejša humanitarna organizacija na Slovenskem z več kot 13.000 prostovoljkami in prostovoljci, z več kot 110.000 krvodajalkami in krvodajalci ter več kot 160.000 prejemniki socialne pomoči je zavezan tudi mednarodnemu humanitarnemu pravu in ženevskim konvencijam, zato je prvi pomočnik državi pri izvajanju humanitarne dejavnosti. V okviru Zakona o Rdečem križu bomo tudi v prihodnje izvajali javna pooblastila, prvo pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter krvodajalske akcije in skrbeli za poizvedovalno službo ter obnavljanje družinskih vezi. Prizadevali si bomo, da bi v Sloveniji ustanovili urad za migrante, v katerem bi bili tudi predstavniki naše organizacije. Prav tako se nam zdi pomembno, da bi bili vključeni v sistem financiranja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, saj ko dobimo pakete s prehranskimi izdelki, jih na svoje stroške skladiščimo, razvažamo in razdeljujemo, za to pa ne dobimo niti evra. Ta podpora za plače 150 zaposlenih na RKS je mogoča le v okviru fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, kar pa pomeni, da bi se v sistem financiranja moralo nujno vključiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Iz zavedanja, da se je treba veščin dajanja prve pomoči in preprečevanja nezgod naučiti že v mladosti, nato pa to znanje obnavljati in ga dopolnjevati vse življenje, si bomo prizadevali, da bi vsebine prve pomoči postale obvezen del učnega programa v osnovnih in srednjih šolah. VODJA VAJE ADRIATIC STRIKE 2016 POLKOVNIK BOJAN BRECELJ MED PREGLEDOM POSTROJA SODELUJOČIH ENOT OB ZAČETKU VAJE vojaškem letališču Cerklje ob Krki vzpostaviti akreditirano, regionalno in večnacionalno šolo za usmerjevalce združenega ognja, edino tovrstno zmogljivost v regiji. V podporo prizadevanjem za ustanovitev Natove certificirane regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja je Slovenska vojska letos že peto leto zapored organizirala in izvedla vajo Jadranski udar 2016, s katero je ob podpori vojaškega letalstva zavezniških in partnerskih držav izvajala usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja, posadk strelnih platform, poveljnikov čet ter Združenih držav Amerike, in Makedonije kot države opazovalke. Na vaji Jadranski udar 2016 je letos prvič sodeloval tudi Natov premestljivi zračni operativni center (Deployable Air Command and Reporting Center – DARC) iz Poggia Renatica iz Italije, ki je del strukture poveljstva zračnih sil Nata za Evropo. DARC je v Slovenijo priV VADBENE AKTIVNOSTI PRVIČ spel v okviru Natove vaje Ramstein Dust 16, VKLJUČEN NATOV PREMESTLJIVI s katero je želel preveriti zmožnost za napoZRAČNI OPERATIVNI CENTER titev in delovanje centra zunaj matične loV vadbene aktivnosti je bilo letos vključeno kacije v Italiji. DARC, v katerem je več kot približno 600 udeležencev, od tega približno 100 pripadnikov s pripadajočo opremo, je in poslanstva enote. Prav tako je Slovenska vojska z vajo potrdila, da je sposobna organizirati in izvesti tako kompleksne mednarodne vojaške vaje, hkrati pa je z vajo podprla težnjo in prizadevanja SV za vzpostavitev regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja na letališču v Cerkljah ob Krki. SV 11 AVSTRIJSKA VOJSKA JE NA VAJI SODELOVALA TUDI S HELIKOPTERJEM BELL OH-58 KIOWA. v 14 dneh pripravljen za odhod v operacijo kamorkoli po svetu in tam prevzeti vodenje zavezniških zračnih operacij. Natov center je povsem avtonomen, saj je sestavljen iz zabojnikov z opremo na več kot petdesetih tovornih vozilih. Opremljen je z radarji, satelitskimi povezavami in radijskimi sistemi ter ima s seboj vso potrebno informacijsko tehnologijo, kar mu zagotavlja avtonomno delovanje vsaj do 30 dni. Poveljnik Natovega premestljivega zračnega operativnega centra polkovnik Klaus Nolte je pojasnil, da DARC na vaji Jadranski udar 2016 podpira vodenje vseh zračnih operacij v podporo delovanja kopenskim silam na tleh in pri usposabljanju usmerjevalcev združenega ognja po scenarijih, ki jih je pripravila SV, pri čemer njegovo delo poteka usklajeno s Centrom za nadzor in kontrolo zračnega prostora na Brniku. USPOSABLJANJE USMERJEVALCEV ZDRUŽENEGA OGNJA PODPRLI S KAR 30 LETALI IN HELIKOPTERJI Urjenje postopkov usmerjevalcev zračne podpore je na vaji podpiralo kar trideset letal, helikopterjev in brezpilotnih letal. Slovenska vojska je na vaji sodelovala s helikopterji bell-206, bell-412 in cougar AS AL 532 ter letali pilatus PC-9. Avstrija je prispevala helikopter bell OH-58 kiowa in letalo pilatus PC-7, Slovaška pa helikopter Mi-17 ter PODPORO IZ ZRAKA SO DOPOLNJEVALI TANKI M-84 IN VOZILA SVARUN. 12 SV NA ZEMELJSKE CILJE SO OGNJENO DELOVALI TUDI SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI PILATUSI. letalo aero L-39. Hrvaška je vadbene aktivnosti podpirala z letali PC-9, Črna gora je zagotovila helikopterje SA 341 gazela, Češka letala aero L-159 in Italija letala AMX. ZDA so se v vajo vključile z lovci F-16 in Madžarska z letali SAAB JAS 39 gripen. Za izvidovanje so osrednje vadišče Postojna, kjer so letala tudi bojno delovala, z letališča Postojna preletala ameriška brezpilotna letala shadow in raven ter danski brezpilotni letalniki puma. Sodelujoči zrakoplovi s posadkami so v podporo vadbenih aktivnosti vzletali in pristajali na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, razen pilatusa PC-9, F-16, AMX in SAAB JAS 39 gripen, ki so vzletali iz njihovih matičnih baz, in sicer hrvaški pilatus PC-9 z letališča Pleso v Zagrebu na Hrvaškem, ameriški lovci F-16 iz Natovega letalskega oporišča Aviano v Italiji, madžarska letala gripen z letališča Kecskemet na Madžarskem in letala AMX iz letalske baze Istrana v Italiji, tam pa so tudi pristajali. VADBENE AKTIVNOSTI POTEKALE V ZRAČNEM PROSTORU VSE SLOVENIJE V Slovenski vojski želijo zagotoviti čim širšo navzočnost njenih sil v vsej Sloveniji in enakomerno obremeniti okolje, zato je vaja Jadranski udar 2016 tudi letos potekala v zračnem prostoru na širšem območju države, in sicer na petih lokacijah po Sloveniji, aktivnosti pa so večinoma potekale podnevi. Na letališču Rakičan pri Murski Soboti, v Črnomlju, Gotenici, na Soriški planini in v Sevnici so letalsko podporo le simulirali, zračna plovila na osrednjem vadišču SV Postojna pa so zagotavljala resnično ognjeno podporo aktivnostim na tleh. Na delovni točki v Murski Soboti so urili postopke pri zaščiti in obrambi konvoja vozil ob zračni podpori letalstva. Na delovni točki na Gotenici in v Črnomlju so urili postopke usmerjanja v nepredvidljivih okoliščinah, v katerih usmerjevalec združenega ognja na zemlji ni natančno vedel, kdaj bo dobil zračno podporo in ali bo ta preusmerjena na drugo lokacijo glede na izražene potrebe. Na Soriški planini je potekalo usposabljanje iz zračne podpore pri bojevanju v gorskem svetu. Na delovni točki v Sevnici so potekala urjenja iz natančnega usmerjanja zračne podpore na cilj, saj infrastruktura z objekti omogoča realne razmere za urjenje postopkov usmerjanja letalske podpore na urbanem območju. Na osrednjem vadišču SV Postojna so posadke letal in helikopterjev ob podpori usmerjevalcev združenega ognja bojno delovale z raketami, mitraljezi ter šolskimi bombami na cilje na zemlji. Ognjeno podporo aktivnostim na osrednjem vadišču SV so zagotavljali tudi tanki M-84, minometi in srednja kolesna oklepna vozilo 8 x 8 svarun z mitraljezi. NATOV PREMESTLJIVI ZRAČNI OPERATIVNI CENTER JE PODPIRAL VODENJE VSEH ZRAČNIH OPERACIJ NA VAJI. SV 13 SOKOLI PONOSNO LETIJO ŽE 20 LET Z vojaško slovesnostjo v Vojašnici Edvarda Peperka so pripadnice in pripadniki 10. pehotnega polka (10. PEHP) končali praznovanje 20-letnice delovanja enote, katere začetki segajo v nekdanji 10. bataljon za mednarodno sodelovanje. Enota je bila oblikovana v Logatcu 27. maja 1996, da bi zagotovila zmogljivosti za mednarodno delovanje SV med intenzivnim približevanjem in vključevanjem Slovenije v evro-atlantske integracije. Takratni 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, ki se je pozneje iz Logatca preselil v Ljubljano, preimenoval v 10. motorizirani bataljon in nato v 10. pehotni polk, je precej vplival na nadaljnji razvoj Slovenske vojske in njeno profesionalizacijo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič NEKDANJI IN SEDANJI PRIPADNIKI 10. PEHOTNEGA POLKA O VLOGI ENOTE PRI RAZVOJU SLOVENSKE VOJSKE Praznični mesec maj so pripadniki 10. pehotnega polka zaznamovali s kar 20 dogodki, med drugim tudi s panelno razpravo Vloga desetega v razvoju Slovenske vojske, ki je 26. maja potekala v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka. Na njej je o vlogi in pomenu te enote razpravljajo kar šest sogovornikov, visokih častnikov in podčastnikov SV, ki so del vojaške kariere preživeli v vrstah temno rdečih baretk ali z njihovim prispevkom in delom vplivali na razvoj in delovanje enote. V razpravi, ki jo je z uvodnim razmišljanjem o pomenu 10. pehotnega polka začel poveljnik polka podpolkovnik Franc Kalič, so sodelovali generalmajor Dobran Božič, brigadir Roman Urbanč, brigadir Branimir Furlan, brigadir Miha Škerbinc, ki se je v razpravo javljal prek videokonference iz Bruslja, polkovnica Tanja Pečnik in višji praporščak Matej Praznik. Sogovorniki so v sproščeni, toda strokovni debati izrazili svoj pogled na dvajsetletno zgodovino 10. pehotnega polka in njegovo vlogo pri razvoju Slovenske vojske skozi štiri tematske sklope, in sicer tradicijo, profesionalizacijo, razvojne ambicije ter vlogo bistvenega poveljniškega kadra iz 10. pehotnega polka pri razvoju SV. ENOTA, KI NIMA VIZIJE IN AMBICIJ, JE SKUPEK ANEMIČNIH POSAMEZNIKOV Delovni dan na zadnji majski petek, 27. maja, ko 10. pehotni polk praznuje svoj dan, je bil drugačen, saj so v sodelovanju z društvom Vztrajaj (Never Give Up) najprej organizirali humanitarni tek, njegov športni duh pa nadaljevali z bojevniškimi igrami. Osrednji dogodek od dnevu enote je bil slavnostni postroj pripadnikov motorizirane PODPOLKOVNIK KALIČ SE JE V NAGOVORU ZAHVALIL VSEM, KI SO USTVARILI TRADICIJO 10. PEHOTNEGA POLKA IN OHRANJALI BOJEVNIŠKI DUH TER ZNAČAJ ENOTE. 14 SV bataljonske bojne skupine (MotBBSk), katere jedro sestavlja 10. pehotni polk. Prireditev ob dnevu enote se je začela s preletom letala pilatus PC-6, iz katerega sta skočila padalca SV, ki sta na prizorišče slovesnosti prinesla slovensko zastavo in prapor 10. pehotnega polka. Postrojene pripadnike MotBBSk je najprej pozdravil poveljnik 10. polka podpolkovnik Franc Kalič, ki je dejal, da je enota, ki pozablja na svojo tradicijo ter ne gradi in vzdržuje kolektivnega spomina, mrtva enota. »Enota, ki nima vizije in ambicij, je skupek anemičnih posameznikov,« je še poudaril poveljnik 10. PEHP v prepričanju, da njegovi pripadniki to imajo, zato se ne boji za obstoj enote. Podpolkovnik Kalič se je ob prazniku enote zahvalil vsem pripadnicam in pripadnikom, ki so ustvarili tradicijo 10. pehotnega polka in ohranjali bojevniški duh ter značaj enote, da so lahko danes pripadniki polka zvesti, častni in pogumni, kot se glasi moto enote. Ob tem je še izrazil hvaležnost vsem dosedanjim poveljnikom enote za vzdrževanje vrednot in njihovo vztrajnost, saj je 10. pehotni polk še vedno enota z bojevniško dušo. IZ 10. PEHOTNEGA POLKA PRIHAJAJO NAJBOLJŠI VOJAKI, PODČASTNIKI IN ČASTNIKI Poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč je v svojem nagovoru poudaril, da je ponosen na pripadnice in pripadnike 10. pehotnega polka ter prav tako na vse, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku in razvoju enote. Spomnil je, da 20-letno obdobje enote PODELITEV PRIZNANJ 10. PEHOTNEGA POLKA ZASLUŽNIM PRIPADNICAM IN PRIPADNIKOM SV PRIREDITEV OB 20-LETNICI 10. PEHOTNEGA POLKA S POSTROJEM MOTORIZIRANE BATALJONSKE BOJNE SKUPINE zaznamuje nenehna rast in da je povezano tudi s pomembnimi dogodki SV pri približevanju in vključevanju v severnoatlantske integracije ter z opravljanjem poslanstev v mednarodnih operacijah in na misijah. Kot je povedal brigadir Urbanč, iz 10. pehotnega polka prihajajo najboljši vojaki, podčastniki in častniki, ki si jih vsak želi imeti v svoji enoti. Izrazil je upanje, da bodo v enoti še naprej ohranjali skrb za svoje ljudi kot glavno vrednoto 20-letnega razvoja tudi v prihodnjih desetletjih. Poveljnik 1. brigade je spomnil, da so si pred dobrim letom v Slovenski vojski postavili cilj, da oblikujejo enoto in z njo dosežejo zahtevane standarde, pri tem pa so ves čas analizirali okoliščine in temu primerno organizirali svoje delo, spodbujali pripadnike, jih usposabljali ter poskušali sebe in druge bolje usposobiti, kar so skupaj zavzeto pokazali tudi pri opravljanju nalog, ki niso bile načrtovane in niso bile del ciljev, vendar so jih kljub temu vzeli za svoje. Ob koncu se je brigadir Urbanč zahvalil vsem pripadnikom ob njihovem prazniku in dvajsetletnici delovanja enote. 10. PEHOTNI POLK ZELO VPLIVAL NA NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE Glavni govornik na slovesnosti generalmajor Dobran Božič je spomnil na čas oblikovanja 10. bataljona v prepričanju, da takrat mogoče niso vedeli, kaj si pravzaprav želijo. Politika je opredelila jasne cilje, delovna skupina s takratnim poveljnikom Josipom Bostičem, Mihom Škerbincem in Petrom Zakrajškom pa je razumela smer razvoja enote, ki bo primerljiva z najboljšimi. Generalmajor Božič je poudaril, da spomini na vse dogodke, povezane z oblikovanjem in razvojem 10. bataljona, počasi bledijo, za enoto pa ostaja bogata zgodovina, kot jo pišejo junaki. Prav tako občutek ponosa in zadovoljstva. Dodal je, da je enota prva začela uvajati nove standarde delovanja, novo opremo in oborožitev, sodoben način komuniciranja in vodenja ter nove poglede na vojaško organizacijo. Enota je od vzpostavitve mednarodno aktivna in tudi v svetu prepoznana kot elitna enota, saj je kot prva s svojimi pripadniki sodelovala na mednarodni misiji Alba v Albaniji. Generalmajor Božič je poudaril tudi velik prispevek enote pri profesionalizaciji Slovenske vojske, nastanku prvih Natovih formacij, razvoju usposabljanja po metodi spiska bistvenih nalog in pri vzpostavljanju visokih standardov delovanja v Slovenski vojski. Ob tem je še dodal, da je enota v polnem pomenu izpolnila dodeljeno razvojno in inovativno poslanstvo, tako kot pripadniki enote to delajo še danes. Obudil je tudi spomin na obdobje, ko je prišel v bataljon. »To je bil čas, ko v SV večinoma nismo niti razumeli, kaj je profesionalizacija in kaj vse potrebuje profesionalni vojak. Hoteli smo graditi na temelju 1. specialne brigade in tujih sodobnih enot, pa nismo poznali dobro filozofije in ustroja dela. Imeli smo ideje, pa jih vedno nismo znali v praksi udejanjiti, še večkrat pa nam jih nadrejeni niso pustili z edinim argumentom, kaj pa se spet tisti gredo,« je še razložil generalmajor Božič in dopolnil, da so se takrat borili za vsako malenkost, oborožitev in opremo ter vse drugo, kar so potrebovali. Poleg tega je 10. bataljon zelo vplival na oblikovanje in razvoj Slovenske vojske, zato je pomembno, da v današnjih časih, ki so najmanj tako težki kot takratni, pripadniki 10. pehotnega polka ostanejo taki, kot so bili, in še naprej opravljajo svoje poslanstvo. Poudaril je, da pripadniki 10. polka pripadajo enoti, v kateri je pred dvajsetimi leti zavel nov veter v Slovenski vojski, kljub večkratni spremembi imena pa je duša enote ostala ista. Svoj nagovor je končal z rekom nekdanjega poveljnika 1. brigade Antona Tunje, ki je dejal, da če želiš leteti s sokoli in se bojevati z drugimi bojevniki, se ne druži s tistimi nekaj purani, ki so v Slovenski vojski, in s pticami, ki ne znajo leteti. Ob koncu prireditve ob 20-letnici 10. pehotnega polka so slovesno razglasili najboljšega vojaka in podčastnika v polku za leto 2015. Naziv najboljši vojak leta 2015 je dobil poddesetnik Aleš Balek, za najboljšega podčastnika leta 2015 pa je bil izbran vodnik Jure Močivnik. Najbolj zaslužni pripadnice in pripadniki 10. polka ter drugih enot so ob tej priložnosti dobili medalje in druga priznanja 10. pehotnega polka. SV 15 25 LET INŠPEKTORATA RS ZA OBRAMBO Na Ministrstvu za obrambo je 3. junija potekala slovesnost ob 25-letnici delovanja Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo (IRSO). Zbrane, med katerimi so bili sedanji zaposleni na IRSO in tudi nekdanji sodelavci ter predstojniki inšpektorata, sta nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič in glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec. Ministrica je zbranim najprej čestitala ob 25-letnici delovanja inšpektorata. Dejala je, da je inšpektorat še danes pomemben sooblikovalec rešitev na obrambnem področju, ob tem pa poudarila usmerjenost ukrepov in pobud inšpektorata v izboljšanje obrambnega sistema. Ministrica Andreja Katič in glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec sta ob tej priložnosti nekdanjim in sedanjim zaposlenim v IRSO podelila spominske kovance ter se jim zahvalila za njihovo dosedanje delo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič MINISTRICA ZA OBRAMBO ANDREJA KATIČ Z NEKDANJIMI IN SEDANJIMI SODELAVCI IRSO OD REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORATA ZA OBRAMBO DO INŠPEKTORATA RS ZA OBRAMBO Mesto, vloga in naloge Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo so bili opredeljeni že v okviru nekaterih pomembnih aktov, sprejetih med osamosvajanjem Republike Slovenije. Tako je bilo že z Zakonom o obrambi in zaščiti, ki je začel veljati 14. aprila 1991, določeno, da inšpekcijo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo obrambo in zaščito v Republiki Sloveniji, opravlja Republiški inšpektorat za obrambo. V 39. členu so bile opredeljene pravice in dolžnosti republiškega inšpektorja za obrambo in drugih pooblaščenih oseb za opravljanje inšpekcije po tem zakonu. Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave, ki je začel veljati 28. junija 1991, so bili določeni republiški upravni organi z organi v sestavi. Eden izmed štirih organov v sestavi Ministrstva za obrambo je bil Republiški inšpektorat za obrambo. Z uveljavitvijo Zakona o obrambi januarja 1995 se je preimenoval v Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo, njegova naloga pa se je preoblikovala v izvajanje inšpekcijskega nadzora na obrambnem področju. Z uveljavitvijo Zakona o tajnih podatkih, ki v svoji prvotni obliki ni predvideval inšpekcijskega nadzora pri obravnavi tajnih podatkov, je IRSO od leta 2001 do sprememb omenjenega zakona leta 2006 postal tako imenovani notranji nadzornik na tem področju. Po uveljavitvi sprememb tega zakona leta 2006 IRSO izvaja inšpekcijski nadzor obravnave tajnih podatkov na obrambnem področju. Leta 2005 je bila inšpektoratu skladno z določili Zakona o prekrških naložena dodatna, ne prav lahka naloga, saj je začel opravljati tudi naloge prekrškovnega organa na področju, na katerem opravlja inšpekcijski nadzor. NA IRSO DANES 17 ZAPOSLENIH, OD TEGA JE 13 INŠPEKTORJEV IRSO je bil od leta 1991 do 1998 enovit organ, od oktobra 1999 pa je sestavljen iz dveh sektorjev, in sicer Sektorja za inšpekcijo vojaške obrambe ter Sektorja za inšpekcijo civilne obrambe, upravnih in strokovnih zadev obrambe. V IRSO je bilo od leta 1991 do danes sistemiziranih največ 21 delovnih mest, popolnjenih pa 20. Trenutno je sistemiziranih 20 delovnih mest in popolnjenih 17, od tega 13 delovnih mest inšpektorjev za obrambo. Danes je IRSO organ v sestavi Ministrstva za obrambo in skladno s predpisi opravlja inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov vodenja in poveljevanja na obrambnem področju. Pri tem preverja, ugotavlja in ocenjuje predvsem način ugotavljanja pripravljenosti ter delo vojaških poveljstev in enot, stanje obrambnih priprav v okviru obrambnih načrtov, izvajanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja, obravnavo tajnih obrambnih podatkov ter opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe, razen nalog Uprave RS za zaščito in reševanje ter Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če niso del obrambnih priprav oziroma ne posegajo na področje varovanja tajnih podatkov na obrambnem področju. INŠPEKTORJI VODIJO POSTOPKE IN ODLOČAJO O PREKRŠKIH SKLADNO Z ZAKONOM O PREKRŠKIH NA PODROČJIH V NJIHOVI PRISTOJNOSTI V primerih, ko inšpektorji za obrambo pri opravljanju njihovega dela ugotovijo odstopanja od predpisov, neskladja, nepravilnosti 16 SV GLAVNI INŠPEKTOR ZA OBRAMBO MAG. ROMAN ZUPANEC JE SODELAVCEM V INŠPEKTORATU PODELIL SPOMINSKE KOVANCE. in pomanjkljivosti, odrejajo ukrepe za njihovo odpravo, začasno ustavitev dejanj ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje, oziroma predlagajo uvedbo ustreznih postopkov proti kršiteljem predpisov. Če IRSO pri izvajanju svojega poslanstva zazna sistemska neskladja in pomanjkljivosti, da predloge za spremembe ali dopolnitve zakonskih in podzakonskih predpisov ter aktov vodenja in poveljevanja vodstvu ministrstva oziroma drugim pristojnim organom. Inšpektorji kot pooblaščene osebe prekrškovnega organa vodijo postopke in odločajo o prekrških skladno z Zakonom o prekrških na področjih v njihovi pristojnosti. Inšpektorji morajo skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah v njihovi pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Na leto tako inšpektorat obravnava več deset prijav, ki jih dajo fizične osebe oziroma organizacije ali jih odstopijo drugi organi v Republiki Sloveniji. Vse prijave, vključno z anonimnimi, obravnava z inšpekcijskim nadzorom, uvedbo postopka o prekršku ali z dodatnimi poizvedbami in preverjanjem dejstev glede morebitnega kršenja predpisov z obrambnega področja. VSAKO LETO ODREDIJO VEČ STO INŠPEKCIJSKIH UKREPOV Pri opravljanju svojega poslanstva IRSO upošteva svoj dolgoročni temeljni cilj, da kot organ v sestavi Ministrstva za obrambo v okviru svojih pristojnosti in pooblastil čim bolj prispeva k zakonitemu delovanju ter posledično k urejenosti ter učinkovitosti obrambnega sistema. Kot je poudaril glavni inšpektor za obrambo mag. Roman Zupanec, je danes inšpekcijski nadzor, torej nadzor nad izvrševanjem predpisov in aktov, izdanih na njihovi podlagi, pomemben del nadzorne funkcije vsakega družbenega podsistema. Dodal je, da že obstoj inšpekcijskih organov do neke mere prispeva k večjemu spoštovanju predpisov in gotovo je tako tudi na obrambnem področju. Po njegovem prepričanju je inšpekcija na obrambnem področju v 25 letih opravičila svoj obstoj predvsem z doslednim izvajanjem inšpekcijskih nadzorov. IRSO svojim zavezancem vsako leto odredi več sto inšpekcijskih ukrepov zaradi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri nadzoru. inšpektorata v preteklem obdobju. Na zaprosilo vodstva inšpektorata za sodelovanje pri pripravi zbornika so se velikodušno odzvali nekdanji zaposleni delavci IRSO, predvsem glavni inšpektorji za obrambo, ki bodo napisali svoj prispevek, povezan z obdobjem njihovega vodenja inšpektorata. V PRIPRAVI ZBORNIK OB 25-LETNICI INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAMBO V Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo se nameravajo 25-letnice delovanja spomniti z izdajo zbornika, ki bo izšel do konca leta in v katerem bo predstavljeno delo TINE BRAJNIK: Spomini na delo v Inšpektoratu RS za obrambo, ki sem ga vodil od leta 2008 do 2009, so dvoplastni. Pozitivnih je kar nekaj, ne glede na dejstvo, da je inšpekcija oziroma nadzor nekaj manj prijetnega. V IRSO smo si prizadevali najti pozitivne strani našega dela in smo tako tudi delovali. Namen inšpekcije ni bil iskati pomanjkljivosti v sistemu in kaznovati nekoga, temveč je bil njen namen pregledati stanje, svetovati, kako naprej, in opozoriti na pomanjkljivosti ter nepravilnosti, da bi se stanje izboljšalo. Ugotovili smo, da je bilo naše delo dobro, saj se je z leti število ukrepov zmanjševalo, kar pomeni, da je inšpekcijski nadzor imel svojo vlogo. Težave so nastopile, saj smo pri različnih ministrih doživeli različne poglede na to, kaj bi od inšpekcij želeli. Vsakemu ministru smo poskušali biti v pomoč, kar so mnogi tudi razumeli. ANTUN ŠOŠTARIČ: Inšpektorat za obram bo sem vodil od leta 1988 do 1998. Na tem področju smo orali ledino tako v organizacijskem, normat iv no-pravnem in kadrovskem smislu, kajti ko sem prevzel inšpektorat, je obstajalo le navodilo o izvajanju strokovnih in inšpekcijskih nadzorov, kar je bilo za tiste čase primerno. V pripravah na osamosvojitev Slovenije je bilo treba preverjati smernice za osamosvajanje. Na srečo sem takrat dobil v inšpektorat še enega sodelavca, s katerim sva preverila priprave vseh 68 takratnih občin. V obdobju pred osamosvojitvijo je bil največji izziv strokovnost. Treba je bilo ustvariti nove normativno-pravne podlage, prevzeti nove obveznosti in najti strokoven kader. Prav tako je bilo treba inšpektorat uvrstiti v sistem obrambe. Kljub poskusom, da se ga uvrsti nekam drugam, je tudi po moji zaslugi inšpektorat danes tu, kjer je. SV 17 TANKI SLOVENSKE VOJSKE USPEŠNI NA TANKOVSKEM TEKMOVANJU V nemškem mestu Grafenwöhru so med 10. in 12. majem gostili prvo tankov sko tekmovanje vodov zavezniških sil Močna Evropa (Strong Europe Tank Challenge), ki je potekalo v organizaciji ameriških in nemških oboroženih sil. Poleg slovenskega tankovskega voda 45. centra goseničnih bojnih vozil iz 157. logističnega polka s tanki M84 so tekmovali tudi tankovski vodi oboroženih sil Danske, Nemčije, Italije, Poljske in Združenih držav Amerike. Na delu so bili tanki leopard 2A5 iz Danske in Poljske, leopard 2A6 iz Nemčije, ariete iz Italije ter M1A2 SEP iz ZDA, pripadniki pa so bili odlični v večini nalog. Ocenjevali so delovanje v operacijah napada in obrambe, identifikacijo vozila, orientacijo ter številne druge naloge. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: pripadniki 45. centra goseničnih bojnih vozil in 7th Army Joint Multinational Training Command's photostream Na tankovski preizkušnji Močna Evropa, ki je potekala v Združenem večnacionalnem centru za usposabljanje (Joint Multinational Training Command – JMTC) v Grafenwöhru, so pripadniki pridobili predvsem novo znanje in izkušnje, še enkrat pa se je potrdilo, da rek Bolje se je peljati slabo kot dobro hoditi peš zelo velja, so mi v smehu na začetku pogovora povedali poveljnik voda poročnik Jernej Starič, poveljnik oddelka štabni vodnik Iztok Derenčin, namerilec vojak Ivan Kovaček in voznik vojak Matej Bogataj. »Če gremo na začetek, je, kot so nam povedali pred tekmo, zadnje tako tekmovanje potekalo pred 25 leti, ko ga je kanadska vojska organizirala za tankovske vode, zato lahko rečemo, da smo bili poleg posadk Danske, Nemčije, Italije, Poljske in ZDA prvič na takem tekmovanju,« pove poročnik Starič. »Povabili so nas in z veseljem smo se odzvali. Na tekmovanju smo sodelovali s tremi tanki, torej s posadko s poveljnikom, namerilcem in voznikom, ob tem pa ne smemo pozabiti na naše mehanike, pripadnike voda za ENA IZMED NALOG JE BILO POPRAVILO GOSENIC. oskrbo in iz logističnega polka ter medicinskega tehnika iz VZE, ki so skrbeli, da je vse potekalo v redu.« Tanki, s katerimi so tekmovali, so nastanjeni v nemškem mestu Hohenfels, kjer pripadniki 45. centra goseničnih bojnih vozil in 157. logističnega polka sodelujejo na taktičnih usposabljanjih. Njihov namen je izboljšati usposobljenost tankovskega voda za delovanje za vse naloge bojnega delovanja ter doseči povezljivost med enotami Slovenske vojske in koalicijskimi vojskami oziroma Natom. Še pred tekmovanjem so pripadniki 157. LOGP tanke iz Hohenfelsa prepeljali v Grafenwöhr. Sodelovanje med zavezniškimi oboroženimi silami je zelo pomembno zaradi izmenjave znanja in izkušenj, souporabe zmogljivosti in infrastrukture ter predvsem zaradi skupnega dela, ki vodi v medsebojno zaupanje v bojnih operacijah. PRVI DAN OPERACIJA NAPADA »Pred tekmovanjem smo se pripravljali na vadišču Poček. Glede na to, kar smo vedeli o NOŠENJE GRANAT NA ČAS tem tekmovanju, smo sestavili scenarije, kaj nas bi lahko čakalo tam. Prizadevali smo si, da smo bili čim več v tanku in da smo vadili napad, zadrževanje v rajonih ter postopke ob različnih grožnjah, kot je artilerijski ali zračni napad, ter zavzemanje hitre obrambe,« je povedal Starič in dodal: »Nismo pehota, vedeli pa smo, da nas lahko čaka tudi tekmovanje v tem, zato smo nekaj priprav namenili temu delu. Ni bilo dovolj časa za priprave, vendar smo ga, kolikor smo ga imeli, dobro izkoristili, toda kot pravijo, nikoli ni preveč treninga,« so se smejali. Ko so prišli v Grafenwöhr, so najprej razpakirali stvari, sledili pa so varnostni postopki in predstavitev tekmovanja. »Spoznavali smo okolje in tehniko drugih enot ter pregledovali svojo tehniko za tekmovanje. Tanke je namreč treba prilagoditi posadki ter preveriti maziva in naprave, sledila pa je nastrelitev osebnega ter tankovskega orožja, tako da je bilo veliko dela,« je povedal štabni vodnik Derenčin. Prvi dan tekmovanja jih je čakal napad. »Ko smo prišli na poligon, je prišel ukaz od poveljnika čete do mene, poveljnika voda, sam pa sem moral razmisliti, kako izvesti napad, in to prenesti na svoje posadke. Medtem je vodni podčastnik organiziral delo v pripravljalnem rajonu,« je povedal Starič. »Tam se pripravi strelivo, pred uporabo se pregleda tehnika in pripravijo se posadke na maketi za izvedbo naloge. Potem je poveljevanje prevzel poveljnik voda in smo šli v klasični napad, torej uničiti nasprotnika,« ga je dopolnil Derenčin. »Največ točk smo dobili v taktičnih postopkih. Ko se opazuje premik tankov, je vse videti preprosto. Poveljnik voda poveljuje štirim vojakom, če domnevamo, da je tank kot vojak, vendar pa je posebnost našega rodu, kar se dogaja znotraj tega. Da tank deluje in se premakne, morajo biti vsi trije popolnoma usklajeni,« je poudaril Starič. »Brez posadke je to le kup železa. Tu se ne moreš skriti in če nekaj ne narediš dobro, se tank ustavi. Vsak ima svojo nalogo v tanku. Tako voznik upravlja vozilo in namerilec oborožitev, poveljnik pa sprejema odločitve nadrejenega ter jih prenese na posadko.« »Ko se je tarča dvignila, si jo moral čim prej poiskati in uničiti. Tekmovanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker so bile tarče premične, česar pri nas, kjer izvajamo vaje, ni. V resnici nisi vedel, kje se bo to zgodilo, zato je to zame res dobra izkušnja,« je povedal namerilec na tanku vojak Ivan Kovaček. »Tako vidiš, koliko se lahko še naučiš, čeprav sem bil zelo zadovoljen, saj je bilo naše povprečje zadevanja tarč vse tekmovanje več kot 80 odstotkov, vendar pa brez pomoči voznika ne bi šlo,« je poudaril. »Kot namerilec v tanku ne vidim veliko, zato mi glede tega, kje so tarče, največ pove voznik, včasih tudi poveljnik posadke. Voznik namreč najbolj vidi, kaj se dogaja pred tankom, in mora opozoriti namerilca glede ovir pred tankom, da umakne top, če pa vidi cilj, da ga usmeri tja. Pri izvedbi teh nalog je bistvena komunikacija med voznikom in namerilcem.« Po končanem prvem tekmovalnem dnevu so opravili analizo in pripravili tehniko za naslednji dan. OPERACIJA OBRAMBE »Naslednji dan je bil podoben prvemu dnevu, le da smo bili tokrat mi tisti, ki smo se morali ubraniti pred napadom. Na vseh vadiščih vodijo zgodbo izmišljenih držav, tako da je scenarij zelo podoben realnim razmeram. Naloga poveljnika je bila čim prej najti tank oziroma tistega, ki napada, in ga uničiti,« je 18 SV povedal Derenčin. »Kot poveljnik posadke moram poročati nadrejenemu, kako se bom odločil. Od napada do izmika vse odobri poveljnik voda, saj mi pove, kako naj se izmaknem in po kateri poti.« »Scenarijev pri obrambi je veliko, lahko greš v premoči v napad, če pa je nasprotnik premočan, se izmakneš, ponovno organiziraš in napadeš. Taktika je enaka kot pri pehoti, namerilcem pa so še malo otežili vse skupaj,« se je zasmejal Kovaček in povedal, da je moral pred proženjem poročati nadrejenemu in ta svojemu nadrejenemu. Preden je dobil ukaz za strel, je minilo precej časa. »To je tudi smisel obrambe,« ga je dopolnil Starič. »Počakati moraš, preden odpreš ogenj na nasprotnika. Zakaj? Ko sprožiš obrambo, se izdaš.« »Pri obrambi kot voznik opazujem dogajanje okoli tanka, delovanje motorja in cilje ter naprej poročam namerilcu, potem pa čakam nadaljnji ukaz za delovanje. Že ob premikih opazujem teren za morebiten poznejši izmik, kritje in zemljišče okoli sebe. Že prej moram predvideti, kam bi se lahko prikril, kar je pomembno predvsem pri napadu. Vedno moram tudi paziti, kje imam top, in loviti linijo z drugimi tanki,« je povedal voznik tanka vojak Matej Bogataj. ZADNJI DAN IN TAKO IMENOVANI MISTERY EVENT »Zadnji dan je bil res zanimiv. Zjutraj nas je čakalo preverjanje iz pehotnih ovir, kar je bil dober preizkus, ali smo dobro fizično pripravljeni. Potrdimo lahko, da smo,« so se zasmejali. »Vsi smo šli brez težav čez ovire, tako da nismo imeli nobenih pribitkov. Ovire so bile v gozdu, predvideno pa je bilo tako, da smo si morali pomagati med seboj, kar spet pokaže na usklajenost posadk,« je povedal Starič. »Bilo je približno deset ovir na približno 1000 metrih razdalje in priprave, ki smo jih imeli, so nam zelo koristile.« »Kaj vas je čakalo potem?« sem jih vprašala. »Zajtrk,« so vsi štirje v smehu povedali. »Preverjanje je namreč potekalo zgodaj in po zajtrku nas je čakala še zadnja naloga. Prišli so nas iskat v tako imenovani motor pool, torej na kraj, kjer smo imeli tanke, dobili pa smo tudi vodiča, ki nas je vozil po poligonu vadišča. Tam so bile kontrolne točke, na katerih smo morali opraviti naloge,« je razložil Starič. »Ta dan smo naredili 102 kilometra po vadišču, v temu sklopu pa so bili naloga prepoznavanja vozil, streljanje z osebno oborožitvijo, v našem primeru je bil to škorpijon, potem izvleka tanka v jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških razmerah, reševanje ranjenca, nalet na mino in menjava gosenice, zavarovanje območja in drugo. Najboljši smo bili pri izvleki tanka v jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških razmerah. Ko nas je z bojnimi strupi napadla sovražna artilerija, je uničila tank, zato smo ga morali izvleči. Morali smo prižgati vse sisteme, ki jih ima tank za take primere, mi pa smo morali iti ven z maskami in izvleči tank. Pri tem smo bili tri minute hitrejši pred drugouvrščenim,« so ponosno povedali. »To ni bilo najhujše, kar nas je čakalo. Tako imenovani mistery event. To je bil dober preizkus, kakšni so skupinski duh, motivacija pripadnikov in pripadnost enoti. Še bi lahko našteval, kaj je ta točka prinesla,« je začel pripovedovati Starič. Ob mojem začudenem pogledu so le razložili: »To je bilo videti tako. Bila je zadnja točka, ki jo je bilo treba opraviti. Bil si utrujen in prašen, granate za leoparda pa si moral nositi 60 metrov v hrib in nazaj deset minut. Pri tem se je štelo, koliko krogov si naredil. Granato si nesel kot otroka in je nisi smel dati na ramo, zato je bilo težko,« so povedali. »Šest ljudi jo je moralo nositi res pravilno deset minut, pri tem pa smo zasedli tretje mesto. Lahko bi dosegli višje mesto, če bi šli vsi en krog, pa tega nismo vedeli, zato nismo bili prvi,« so dodali. »Pri tem se je potrdilo, da se je bolje voziti slabo kot dobro hoditi peš,« je dopolnil Bogataj. Kljub začetnemu navdušenju nad drugimi tanki so spoznali, da je bil naš M84 prav dober v vseh nalogah. »Na streljanju smo zasedli drugo mesto, v streljanju na čas pa prvo,« so se še pohvalili. »Veliko je bilo dogodkov, ob katerih se še danes smejimo. Eno prigodo bomo še povedali,« je začel Derenčin. »To se je zgodilo prvi dan. S kremo za sončenje,« so se smejali. »Kremo za sončenje?« »Le povej, kaj si nam pripravil,« dodajo Kovaček, Derenčin in Bogataj ter gledajo Stariča. »No, je le začetek poletja, vsaj glede na temperature in sonce,« je začel pripoved Starič. »Da ne bi bili opečeni, sem s seboj prinesel kremo za sončenje.« »Novi očka je prinesel kremo za sončenje za dojenčke,« ga je v smehu dopolnil Derenčin. »No, za otroka ni bila prav dobra, ker je puščala lise na koži,« je smeje nadaljeval Starič. »Rekel sem si, da bo mogoče na naši koži drugače, toda imeli smo enako težavo kot doma. Ko si se namazal z njo, si bil bel, kot bi uporabil apno,« se je smejal. »Beli smo bili kar nekaj ur, dokler se nismo oprhali,« so ga v smehu dopolnili drugi. Ob koncu pogovora smo se strinjali, da je bilo tekmovanje dobra izkušnja, poleg tega so potrdili, da se ga bodo udeležili tudi naslednje leto. Pripadnike tankovskega voda je 24. maja v vojašnici v Pivki obiskal poveljnik logistične brigade brigadir Milan Žurman in pripadnikom tankovskega voda, ki so na tekmovanju pokazali izjemno motiviranost, znanje in izkušnje, podelil priznanje, ki ga je prevzel njihov poveljnik poročnik Jernej Starič, vsem pa je izročil spominske kovance. SV 19 HITI POČASI Šeste taktično-reševalne igre Medresorsko povezovanje in sodelovanje služb ter enot, ki se lahko kot prve ob intervenciji skupaj znajdejo na istem kriznem dogodku, je že šesto leto vodilo taktično-reševalnih iger, ki so 19. maja potekale v Šentvidu v Ljubljani. Na njih se v organizaciji specialne enote Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi (UPS GPU) s tovrstnim usposabljanjem in sodelovanjem krepita povezanost enot ter izmenjava izkušenj, te pa lahko odločilno pripomorejo k uspešnemu reševanju kriznih razmer. Iger so se poleg pripadnikov specialne enote UPS GPU udeležili tudi predstavniki gasilske brigade Ljubljana, reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in enote za specialno delovanje Slovenske vojske. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak NA DELOVNI TOČKI Z DRUŽINSKIM NASILJEM SO MORALI SODELUJOČI POKAZATI PREDVSEM ZBRANOST IN SKRB ZA VARNOST. Leta 2010 se je med sodelovanjem na različnih usposabljanjih pojavila zamisel, da bi pripadniki specialne enote Uprave za policijske specialnosti, enote za specialno delovanje Slovenske vojske, gasilske brigade Ljubljana in reševalne postaje Ljubljana združili svoje strokovno znanje ter bogate operativne izkušnje in jih izmenjali v enem dnevu. Prve taktično-reševalne igre so potekale 18. maja 2011 v Ljubljani in njeni okolici, njihov namen pa je bil predvsem izobraževalen, s poudarkom na medsebojnem sodelovanju v smislu izmenjave izkušenj, usklajevanja dela na terenu in skupinskega dela. DELOVNE TOČKE OBSEGALE PODROČJE DELA POSAMEZNE SLUŽBE Udeleženci vaje, razdeljeni v osem ekip s štirimi tekmovalci, letos so bili prvič v ekipi predstavniki vseh sodelujočih ekip, so morali na delovnih točkah opraviti različne naloge, ki so jih pripravile sodelujoče službe. Tako so bili na posamezni točki v ospredju tisti člani službe, ki je točko pripravila, drugi člani ekipe pa so se na tekmovanju učili in spoznavali posebnosti te službe. Ob 9. uri so se začela tekmovanja na štirih delovnih točkah in reševalci iz UKC Ljubljana so pripravili točko, na kateri so predstavili družinsko nasilje ter zlorabo nedovoljenih opojnih substanc. Glede na scenarij iger je nasilen mož s hladnim orožjem zabodel ženinega brata, ob prihodu policistov pa je mož uporabil strelno orožje proti njim, zato je policist ustrelil moža. V sosednjem prostoru sta bila še ranjena deklica in moški, ki je vzel prevelik odmerek mamil. Naloga sodelujočih v ekipi je bila najprej varnostni izziv, saj je bilo treba obvladati nasilnega moža, nato pa so morali s stabiliziranjem oskrbeti poškodovane. »Naloge, ki so jih opravili na tej delovni točki, so bile največji približek temu, s čimer se naše službe srečujejo na terenih,« je dodal reševalec iz UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik. »Vaja predstavlja več izzivov, ekipe pa je čakalo tudi nekaj presenečenj. Točka je zelo zahtevna, toda s tovrstnimi vajami si prizadevamo, da operativne ekipe povežemo med seboj, da se spoznajo in da spoznajo način dela različnih služb. To pomeni, da v kritičnih trenutkih ne izgubljamo časa z usklajevanjem, kako bomo postopke izvedli,« je povedal vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Andrej Fink. »V šestih letih se je pokazalo, da je tovrstno tekmovanje velika pridobitev za vse službe.« SPRETNOST, REŠEVANJE CIRKUŠKEGA MEDVEDA, ORIENTACIJA, IZVLEKA RANJENCA IN MET BOMBE Specialna enota UPS GPU je tokrat udeležencem pripravila kar nekaj izzivov, in sicer so se morale ekipe izkazati v spretnostni vožnji z avtomobilom med ovirami, sledili pa so streljanje na tarčo, preskakovanje ovir, spust po vrvi ter vožnja s tandemom med ovirami. Bistvo te točke je bilo sodelovanje vseh udeleženih v ekipi, potem pa so se morali tekmovalci spoprijeti s točko, ki so jo pripravili gasilci. Obsegala je skok v bazen s peno, žaganje ključavnice, reševanje iz goreče sobe, veslanje po suhem in reševanje cirkuškega medveda. Kot so ob koncu tekmovanja povedali OSKRBA RANJENE DEKLICE pripravljavci točke, ta ni bila zelo fizično naporna, vendar pa je obsegala nekaj elementov, pri katerih sta bili pomembni predvsem sposobnost improvizacije in iznajdljivost. Pripadniki enote za specialno delovanje Slovenske vojske so na zadnji, četrti, točki udeležencem tekmovanja pripravili kar nekaj izzivov. Morali so nositi strelivo, se ukvarjati z orientacijo, opazovati objekt, izvesti premik po zemljišču, iskati eksplozivne naprave in se po izrednem dogodku odzvati na stik. Čakala sta jih še vleka ponesrečenca na nosilih in met bombe. Sliši se precej lahko, vendar so pripadniki ESD točko otežili tako, da se je morala ekipa dobro znajti, pomembna pa sta bila sodelovanje in skupinski duh. Tako je preizkušnja od trenutka, ko so morali zaradi eksplozije izvleči ranjenca, potekala ob domnevi, da en član ekipe ni videl, saj je čez oči dobil prevezo, drugi je imel ranjeno roko in je ni smel uporabiti, tretji ni smel govoriti, četrti pa je bil ranjen v eksploziji in so ga morali z vrvjo zvleči na varno po točno določeni poti. Za konec je moral tisti, ki je imel prevezo čez oči, metati ročno bombo na točko s NA DELOVNI TOČKI REŠEVALCEV SO MORALI STABILIZIRATI TUDI MOŠKEGA, KI JE VZEL PREVELIK ODMEREK MAMIL. pomočjo člana ekipe, ki mu je določal smer in razdaljo. »Za ESD je to tekmovanje zelo pomembna izkušnja,« je povedal polkovnik Viljem Kobal. »Predvsem z vidika zadnjih dogodkov pri migrantski problematiki je za pripadnike Slovenske vojske zelo pomembno, da razumejo, kako delujejo druge službe, in da se navadijo na sistem delovanja Policije ter reševalnih služb.« Kot je dodal, te igre poskušajo izkoristiti v tri namene. »Prvi je spoznavni vidik, sledi izobraževalni vidik in kot zadnje primerjanje metodologije delovanj. Danes ima vsaka enota pri svojem delovanju posebne pristope in ko se naši pripadniki spoprimejo z njimi, lahko bistveno razširijo svoj način delovanja, kar je pri delovanju v operacijah kriznega odzivanja zunaj Slovenije bistveno. Sposobnost improvizacije je takrat zelo pomembna in danes, ko sem opazoval naše pripadnike, lahko rečem, da so svoje delo opravili odlično.« STRELJANJE NA TARČO 20 SV OPAZOVANJE OBJEKTA PLAZENJE PO TERENU IZVLEKA RANJENCA Z VRVJO JE BILA DODATNO OTEŽENA. BOMBO JE METAL SODELUJOČI S PREVEZO ČEZ OČI. SV 21 PRILOGA: ENOTA ZA PODPORO VOJAŠKI POLICISTI SKRBIJO ZA VARNOST V PROMETU V torek, 24. maja, so pripadniki vojaške policije 1. brigade v Vojašnici Edvarda Peperka izvedli preventivno usposabljanje za večjo varnost v cestnem prometu, udeležilo pa se ga je več kot 20 pripadnikov SV, ki se v zasebnem življenju vozijo z motornimi kolesi. Udeleženci usposabljanja so za izboljšanje sposobnosti pri obvladovanju svojih motorjev prisluhnili predavanju o varnosti v cestnem prometu in ob koncu opravili praktičen preizkus varne vožnje na poligonu. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič V SLOVENSKI VOJSKI SE ZAVEDAJO POMENA PREVENTIVE V CESTNEM PROMETU niso v ustrezni kondiciji. Na cestah so zaradi daljše odsotnosti med drugimi udeleženci skoraj malo pozabljeni, zato je pomen preTudi letošnja pomlad je kljub spremenljive- ventive v cestnem prometu toliko večji, česar mu vremenu na ceste zvabila številne ljubi- se v Slovenski vojski zavedajo. Tudi letos so telje motorjev, ki zaradi zimskega počitka še pripadniki vojaške policije iz 1. brigade kot MOTORISTI VOJAŠKE POLICIJE SO UDELEŽENCEM NAJPREJ PREDSTAVILI PRAVILA VOŽNJE SKOZI RAZLIČNE OVIRE. že nekaj let zapored organizirali enodnevno preventivno usposabljanje za večjo varnost v cestnem prometu za vse pripadnike Slovenske vojske in njihove družinske člane, ki v prostem času radi sedejo na motorna kolesa. NAJPREJ OSVEŽILI TEORETIČNO ZNANJE IZ VARNOSTI V PROMETU Usposabljanje za večjo preventivno varnost v cestnem prometu so začeli s krajšim predavanjem v učilnici, kjer so udeleženci najprej osvežili teoretično znanje iz preventive in varnosti v cestnem prometu. Motoristi vojaške policije so udeležence usposabljanja pozvali k tehnični brezhibnosti motorja, za kar je nujna redna kontrola motocikla, tlaka v pnevmatikah, motornega olja, zavornega sistema in luči ne le pred začetkom motoristične sezone, temveč vsakič, ko se odpravijo na daljšo pot. Opozorili so na nenehno obvezno pravilno uporabo osnovne motoristične opreme, in sicer zaščitnega motorističnega kombinezona, čelade, rokavic ter motorističnih škornjev. Poudarili so, da mora biti za dobro vožnjo na motociklu motorist predvsem sproščen, zato je pomembna pravilna drža. Trup mora biti malo nagnjen naprej, glava pred telesom, pogled usmerjen vodoravno in dovolj daleč, komolci pokrčeni, noge pa naslonjene na stopalke z blazinicami stopal. Vojaški policisti so opozorili na pravilno vožnjo z motorjem skozi ovinek, saj mora biti prilagojena vremenskim razmeram in stanju v prometu, ter na pravilno ustavljanje motocikla pri večjih hitrostih in v slabših vremenskih razmerah, kar močno podaljša zavorno pot. Pojasnili so, da mora motorist pri vožnji skozi ovinek gledati dovolj daleč in v širino, da lahko iz oblike terena pravočasno prepozna zahtevnost ovinka ter se s predvidevanjem pravilno odzove na morebitne nevarnosti in nevšečnosti, ki jih lahko povzročijo poškodovano cestišče, ostanki peščenega posipa na cestišču, nevarni madeži olja, spolzke talne oznake in nepredvidljivi udeleženci v prometu. Vojaški policisti so opozorili, da se je na pot najbolje odpraviti takrat, ko smo za to dobro psihofizično pripravljeni. Ob koncu teoretičnega dela usposabljanja so pojasnili, da je za pravilno vožnjo več motoristov v koloni najboljša vožnja v cikcak postavitvi, s čimer je vsakemu zagotovljeno čim širše vidno polje. MOTORISTIČNE SPRETNOSTI PREIZKUSILI NA POLIGONU UDELEŽENCI USPOSABLJANJA SO MOTORISTIČNE SPRETNOSTI LAHKO PREIZKUSILI NA POLIGONU. 22 SV V zadnjem delu usposabljanja so udeleženci s svojimi motornimi kolesi in ustrezno zaščitno motoristično opremo v učilnici pridobljeno teoretično znanje in spretnosti lahko preverili z vožnjo na za to posebej postavljenem poligonu z ovirami ter stožci. Udeleženci so preizkusili spretnosti pri vožnji skozi ožino, se naučili pravilno odzvati na nenadno oviro in vozili v notranjosti kroga ter na njegovem zunanjem delu. Na poligonu so morali uspešno opraviti še vožnjo v obliki številke osem okoli dveh stožcev in vijugati z motorjem med več stožci. Vojaški policisti 1. brigade so ob koncu vsem udeležencem zaželeli srečno pot in varno vožnjo v upanju, da jim bo novo znanje koristilo ter prispevalo k njihovi večji varnosti na cestah. ENOTA ZA PODPORO DOBILA BOJNO ZASTAVO V sredo, 1. junija, je bila v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki slovesnost ob drugi obletnici začetka delovanja enote za podporo Generalštaba Slovenske vojske. Na slovesnosti je načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman enoti podelil bojno zastavo. Enota, ki z učinkovito podporo skrbi za trdnost stebra varnosti Republike Slovenije, je 1. junija praznovala drugo obletnico ustanovitve. Znotraj nje so številne podrejene enote, ki so za obrambni sistem nepogrešljive, med njimi tudi enota za protokol, ki letos praznuje 25 let. Delo pripadnikov je polno izzivov, saj so naloge, ki jih opravljajo, pomembne za nacionalno varnost in zagotovitev delovanja Slovenske vojske tako v domovini kot tujini, kjer sta prepoznani njihova visoka profesionalnost ter usposobljenost. Kot je ob tej priložnosti dejala ministrica za obrambo Andreja Katič, enota sledi vrednotam Slovenske vojske in domoljubju. »Razvoj na področjih, za katera ste odgovorni v svoji enoti, ni nikoli končan proces, zelo odvisen pa je tudi od strokovnosti visoko usposobljenih pripadnikov ter izmenjave znanj in izkušenj z drugimi domačimi in zunanjimi strokovnjaki na vaših strokovnih delovnih področjih. Izrekam vam veliko zahvalo in pohvalo za profesionalno opravljanje vašega poslanstva. Danes ste zasluženo prejeli bojno zastavo enote za podporo. Prepričana sem, da boste znali ohraniti in nadgraditi vse, kar ste s trudom zgradili. Trdno verjamem in vam zaupam, da boste na svoji in naši skupni poti uspešni tudi v prihodnje.« V prilogi bomo predstavili enote, ki so pomemben del Slovenske vojske in imajo pogum, znanje ter izkušnje, ki so temelj za prihodnje izzive. Skupinsko delo in visoka raven strokovnosti Besedilo: brigadir Ernest Anželj – Armbrust, poveljnik EPOD E nota za podporo (EPOD) je bila ustanovljena 1. junija 2014 in je brigadne ravni. V svojo sestavo je dobila osem enot SV, ki so različne glede na poslanstvo, sestavo in raven. Enote EPOD delujejo na različnih lokacijah, zato je bistveno, da je poveljstvo čim več v stiku z enotami. V enoti za podporo imamo pomembno tehniko, oborožitev in sredstva, vendar se zavedamo, da so najpomembnejši usposobljeni ter motivirani pripadniki. Prepričan sem, da brez naših pripadnikov Slovenska vojska ne bi mogla uspešno delovati. Pripadniki EPOD 24 ur na dan sedem dni na teden opravljajo naloge. V poveljstvu EPOD se ob nadpovprečni obremenitvi posameznikov uspešno spoprijemamo z izzivi vodenja enot ob omejitvah administrativne kontrole in pomanjkanju kadra. Zelo si prizadevamo za premišljeno ravnanje s sredstvi, ki jih imamo. Odgovorno opravljamo naloge prenosa stopnjevanih podatkov med Slovensko vojsko, Natom in Evropsko unijo. Zavzeto opravljamo naloge arhiviranja v Slovenski vojski. Zaupana nam je podpora za pripadnike SV v tujini in za urejenost financ. V enoti za zagotovitev dejavnosti GŠSV so zanesljivi skrbniki, kurirji in vozniki. Zagotavljamo varnost GŠSV in MO. Zagotavljamo logistično podporo poveljstvom in enotam, pripravljamo hrano ter skrbno vzdržujemo zaupano infrastrukturo in materialno-tehnična sredstva v Vojašnici Ivana Cankarja na SV 23 Vrhniki, v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni ter vojaških objektih Kamna Gorica in Grmez. Ponosni gardisti in odlični glasbeniki enote za protokol na protokolarnih, domoljubnih ter spominskih prireditvah častno predstavljajo Slovensko vojsko in našo državo. Pripadniki Centra za usposabljanje so učitelji in nadzorniki usposobljenosti enot SV, zaupana pa so jim vadišča, poligoni ter strelišča. Vrhunski športniki športne enote so ponesli ime naše domovine in Slovenske vojske po svetu. Naloge specializirane vojaške policije opravljamo častno in predano, na pripadnike PEST pa se lahko računa tudi v najtežjih trenutkih. V enoti za komunikacijske in informacijske sisteme zagotavljajo delovanje sistemov v podporo poveljevanja in kontrole v Slovenski vojski. Zagotavljajo delovanje KIS Slovenske vojske tako v domovini kot tujini v stacionarnih in delno v premičnih razmerah. Pripadniki EKIS so nepogrešljivi pri podpori delovanja modulov SV in izvedbe vseh večjih vaj. Pripadniki enote za elektronsko bojevanje odgovorno skrbijo za elektronsko zbiranje obveščevalnih podatkov, zato je njihov prispevek k varnosti nepogrešljiv. Pri spoprijemanju z migrantsko krizo so naši pripadniki opravljali naloge na meji, zagotavljali smo oskrbo migrantov in delovali v podporo drugim enotam Slovenske vojske, Policiji ter zaščiti in reševanju. Na njihov profesionalni pristop k izvedbi naloge sem še posebno ponosen. Da bi uspešno opravili vse zadane naloge in dosegli zahtevane cilje, veliko pozornost namenjamo skupinskemu delu in zavesti o soodvisnosti. Izkušnje so nas naučile, da je treba poleg strokovnega znanja imeti še veliko strpnosti, razumevanja, vztrajnosti in odločnosti. Prav zato je naša skrb najprej namenjena našim pripadnikom. Želimo, da se vsak naš pripadnik zaveda osebne odgovornosti za profesionalno opravljeno nalogo. Prizadevamo si poslušati in slišati posameznika ter biti odprti za komunikacijo ob upoštevanju, da uveljavljanje individualističnih teženj na račun kolektiva ni dopustno. Vsak pripadnik v EPOD mora biti soodvisen od tega, kaj daje in kaj od kolektiva pričakuje. Spodbujamo pripadnost vojaškemu kolektivu, Slovenski vojski. Pripadniki EPOD smo glede na poslanstvo naših enot pomemben subjekt promocije in domoljubja tako v Slovenski vojski kot zunaj nje. Spremembe v organiziranosti so bile in bodo nujna stalnica, saj bomo le tako dosegli boljše razmere za svoje delo. Od vseh poveljnikov in enotovnih podčastnikov se zahteva osebna odgovornost za stanje v enoti. Zgled častnikov in podčastnikov, občutek empatije ter stalne težnje po izboljševanju organiziranosti se posledično kažejo v medsebojnem zaupanju na vseh ravneh. Veliko pozornosti namenjamo tudi spoznanju, kako je pomembno, da smo strokovni, toda tudi vojaško urejeni in disciplinirani. Ob praznovanju druge obletnice začetka delovanja smo dobili bojno zastavo. Zavedamo se, da bojna zastava v vsaki vojaški enoti že od rimskih časov pomeni najvišjo čast, pripadnost in zavezanost svojemu rodu. Odgovorni v EPOD si prizadevamo za profesionalen odnos, pripadnost kolektivu, Slovenski vojski in domovini ter pozitivno prepoznavnost v SV in zunaj nje. Enota za elektronsko bojevanje 3. julija 1991 je bilo posredovano prvo poročilo po elektronskem izvidovanju in takrat se je vzpostavila enota za elektronsko bojevanje. Njeno delovanje je bilo v okviru RŠTO do leta 1992, ko se je oblikovala četa za elektronsko izvidovanje, dve leti pozneje pa izpostava za elektronsko zbiranje podatkov. Leta 2000 je enota prešla pod Generalštab Slovenske vojske in se preimenovala v enoto za elektronsko bojevanje, leta 2001 pa je postala del 11. bataljona za zveze. Pisalo se je leto 2005, ko je enota prišla pod takratni 5. obveščevalno-izvidniški bataljon. Preoblikovanje Slovenske vojske jo je leta 2013 vrnilo pod Generalštab SV, leto pozneje 24 SV pa se je preoblikovala v enoto za podporo delovanja, ki deluje v okviru GŠSV. Danes je v sodobnem vojaškem svetu pravočasno pridobivanje sprotnih in verodostojnih podatkov bistvenega pomena za pravilno odzivanje, razvoj novih tehnologij, predvsem v računalništvu in informatiki, pa je dal velik zagon razvoju komunikacij tako na vojaškem kot civilnem področju. Če povzamemo Nato Glossary of Terms and Definitions iz leta 2006, je elektronsko bojevanje vojaška aktivnost, s katero raziskujemo elektromagnetni spekter, obsega pa iskanje, prestrezanje, identifikacijo oddajanja elektromagnetnega spektra in uporabo elektromagnetne energije, vključno z direktno energijo, da bi zmanjšali in preprečili uporabo elektromagnetnega spektra s strani nasprotnika in aktivnosti, ki zagotavljajo učinkovito uporabo lastnih sil. Izvaja se lahko iz zraka, z morja in kopnega z načrtnim ter nenačrtnim prestrezanjem in kot podpora vojaškim operacijam na vseh ravneh. Poslanstvo enote za elektronsko bojevanje je zagotavljanje elektronskega zbiranja obveščevalnih podatkov iz virov elektromagnetnega sevanja na strateški, operativni in taktični ravni ter pogojev za vzpostavitev nadvlade v elektromagnetnem spektru. Ti postopki se izvajajo predvsem za zaščito lastnih sil. NO Enota za protokol Besedilo: podpolkovnik Marko Hlastec O pravljanje vojaške službe ni poklic, temveč je profesija, to pa pomeni poseben način osebnega življenja, dela, vedenja in celo razmišljanja, poleg tega pa tudi pripravljenost na odrekanja. Opravljanje nalog in obveznosti v dneh ali ob času, ko so drugi večinoma prosti, zahteva tudi posebno organizacijo osebnega življenja in njegovo popolno podrejanje ciljem ter zahtevam, ki se pred gardiste in glasbenike postavljajo vsak dan. To ob podpori svojih domačih zmorejo le tisti, ki svoje naloge ne opravljajo kot delo ali službo, temveč kot poslanstvo iz globokega prepričanja, da delajo nekaj pomembnega. Če pogledam v zgodovino enote, je uradno kot častna četa TO Republike Slovenije nastala s podpisom uredbe o njeni formaciji 7. oktobra 1992, čeprav je delovala že od začetka samostojne države. Enota je bila takrat v sestavi 1. bataljona 52. brigade, 1. januarja 1993 pa se je preimenovala v 106. častno četo in je prešla neposredno pod poveljstvo takratnega RŠTO kot ena izmed prištabnih enot. Leta 1997 se je iz 106. častne čete in 1. bataljona 52. brigade oblikovala v 12. gardni bataljon Slovenske vojske, novembra 1997 pa je pod poveljstvo 12. GARDB prešel tudi Orkester Slovenske vojske. Z ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka se je 12. GARDB razdelil na DS in ORK SV, 1. aprila 2004 pa se je oblikovala enota za protokol, ki je opravljala naloge Garde SV. Po preoblikovanju Slovenske vojske 1. junija 2013 je iz enote za protokol in Orkestra Slovenske vojske nastala EPROT, ki je prešla pod enoto za podporo delovanja. Kljub opisanim spremembam lahko rečem, da Slovenska vojska in njeni pripadniki uživamo v javnosti visoko zaupanje. Dovolim si oceno, da smo k temu uspehu nekaj prispevali tudi pripadniki EPROT. Tej enoti v njenih večpojavnih oblikah poveljujem že polnih devet let. Biti poveljnik takšnim posameznikom, kot je velika večina pripadnikov EPROT, je zame še vedno posebna čast. Posebna in velika čast ter tudi odgovornost. Čeprav se vsak dan srečujemo z izzivi, ki jih pred nas postavlja čas, v katerem živimo, sem ob spoznanju, da pripadniki EPROT svojih ciljev ne postavljajo pred cilje organizacije, na gardiste, glasbenike in »zalednike« EPROT neizmerno ponosen. Če predstavim poslanstvo enote, lahko zapišem, da je odgovorna za organizacijo in izvedbo vojaških protokolarnih ter glasbenih nalog, torej sprejemov z vojaškimi častmi, častne straže, kordonskih postrojev, pogrebov z vojaškimi častmi, žalnih in drugih slovesnosti ter usposabljanja pripadnikov SV (TACON) za opravljanje osnovnih protokolarnih nalog. Prav tako smo odgovorni za izvajanje koncertno-snemalne dejavnosti, zagotavljanje in dvigovanje bojne morale, negovanje in razvijanje glasbene umetnosti ter nadaljevanje tradicije vojaških godb in orkestrov na Slovenskem. Slovenska vojska je kredibilen partner v Natu tudi zato, ker sodeluje s silami in sredstvi v mednarodnih operacijah in na misijah. Pri domači javnosti si legitimnost obstoja ohranja predvsem s svojim delovanjem pri zagotavljanju tistih aktivnosti, ki jih javnost v nasprotju s sodobnimi strokovnimi trendi še vedno prišteva med njene naloge. Mednje spadajo vojaške protokolarne naloge vseh oblik. Vrhunsko opravljanje vojaških protokolarnih in glasbenih nalog na vseh ravneh v Republiki Sloveniji ter vsakodnevno potrjevanje pripadnosti vrednotam, kot so domoljubje, čast in lojalnost, krasijo le najboljše. K tem lahko prištevamo pripadnike EPROT. Kljub slabim ocenam o pripravljenosti Slovenske vojske si dovolim trditi, da smo v EPROT naredili vse, kar se je od nas pričakovalo, in več od tega, kar se je od nas zahtevalo. Zamisli, kako svoje delo in postopke izboljšati, je dovolj. Prav tako imamo močno željo in voljo, da to opravimo v čast ter slavo svoje domovine. SV 25 Center za združeno usposabljanje Enota za komunikacijske in informacijske sisteme Fotografija: arhiv enote Z vizualizacijo. Hkrati so tudi ustvarjene razmere za integracijo v Natova simulacijska okolja. Enota osrednje vadišče Slovenske vojske vodi in upravlja poligone, njegova strelišča, vadišča, infrastrukturne objekte in sredstva ter vzpostavlja razmere za načrtovanje in nadzor aktivnosti na osrednjem vadišču. Najpomembnejša novost je enota za spremljanje in nadzor (Range Control). Z njenim oblikovanjem so izpolnjeni pogoji za Fotografija: arhiv enote godovina enote, ki je od nastanka v Vojašnici barona Andreja Čehovina, sega v leto 2006, ko je bil iz takratne delovne skupine oblikovan Center za bojno usposabljanje. Ustanovljen je bil po zgledu centrov za bojno usposabljanje zavezniških vojsk s poslanstvom zagotoviti razmere za realno usposabljanje. Leta 2013 se je Center za bojno usposabljanje preoblikoval in preimenoval v Center za združeno usposabljanje. Cilji in izzivi so kmalu presegli takratne zmogljivosti, zato se je februarja letos preoblikoval tako, da Center za združeno usposabljanje sledi dopolnjenemu konceptu organiziranosti in delovanja. Danes enoto sestavljajo štiri podenote, in sicer enota za raziskave in simulacije, enota osrednje vadišče SV Postojna, enota za preverjanje bojne usposobljenosti ter enota vojašnice Postojna. Glavni nalogi enote za raziskave in analize sta izvajanje vojaških operacijskih raziskav ter poskusov z računalniškimi simulacijami in modeli ter izvajanje računalniško podprtih vaj za pehotne enote Slovenske vojske, tuje oborožene sile in strukture sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (SVNDN). Z novo strukturo je omogočeno upravljanje simulacij JTALS, JCATS in VBS2 ter zagotavljanje razmer za razvoj programskih orodij za terensko vzpostavitev celovitega nadzora nad usposabljanjem združenega bojevanja zvrsti in rodov, operacij v zraku in na zemlji ter koordinacije združenega ognjenega delovanja na OSVAD. Nova organizacijska struktura je usmerjena tudi v uskladitev in implementiranje osnovnih dokumentov (uredba o DPN OSVAD, elaborat in balistično-varnostne ocene OSVAD), izboljšanje varnosti, minimaliziranje zaprtja komunikacij in zračnega prostora ter primerljivost in sodelovanje s tujimi oboroženimi silami ter poligoni. Enota za preverjanje bojne usposobljenosti zagotavlja enotam Slovenske vojske izkušene opazovalce, kontrolorje in trenerje. Njihova naloga je iz identificiranih in naučenih lekcij razviti realne ter zahtevne scenarije vaj. Enota omogoča preverjanje čet do ciljnih deset dogodkov na leto. Sestavljena je iz nadzornega centra ter dveh enot za spremljanje, kontrolo in usposabljanje. Z delovanjem zagotavlja ustrezno načrtovanje in izvedbo uporabe sistema za simulacijo taktičnega delovanja (SSTD) za usposabljanje ter ugotavljanje usposobljenosti enot in zmogljivosti SV ter izvedbo vaj. Izvaja tudi specialistične tečaje, med katerimi sta najpomembnejša bližinsko bojevanje na naseljenem območju (BBNO) in delovanje proti improviziranim eksplozivnim sredstvom (D-IES). Za kakovostno in celovito podporo bi potrebovali še enoto nasprotnika, torej tankovsko enoto (OPFOR). Center za združeno usposabljanje vodi in upravlja Vojašnico barona Andreja Čehovina ter zagotavlja logistično podporo nastanjenim in gostujočim enotam v vojašnici. Njegov začetek sega v leto 1991. Enota je bila podrejena različnim poveljstvom, danes pa se kot del centra imenuje enota za podporo vojašnic. NO 26 SV Z godovina enote, ki je nastanjena v vrhniški Vojašnici Ivana Cankarja, sega v leto 1992, ko je bila ustanovljena 104. četa za telekomunikacije v takratnem republiškem štabu Teritorialne obrambe. Leta 1996 je bila preimenovana v 11. bataljon za zveze, ki mu je bila leta 2001 dodana nova zmogljivost, in sicer elektronsko bojevanje, preimenovana pa je bila v 11. bataljon za zveze in elektronsko bojevanje. Leta 2004 je z ustanovitvijo enote za elek tronsko bojevanje bataljon to zmogljivost izgubil in ponovno prevzel ime iz leta 1996. Po končanem preoblikovanju Slovenske vojske leta 2013 je enota prevzela ime enota za komunikacijske in informacijske sisteme (EKIS). Danes sta glavni dejavnosti enote zagotavljanje neprekinjenega delovanja komunikacijskih in informacijskih sistemov (KIS) Slovenske vojske na strateški in operativni ravni ter podpora pehotnim brigadam z zmogljivostmi, ki jih te nimajo v svoji sestavi. Prav tako sodeluje na vseh vajah poveljstev in enot SV, tako mednarodnih kot v domovini, kjer zagotavlja storitve KIS na strateški in operativni ravni. Ob tem skrbi za vzdrževanje sredstev KIS na drugi stopnji vzdrževanja za potrebe operativnostrateške ravni in specialističnega usposabljanja pripadnikov rodu zvez ter Službe informatike v Slovenski vojski, v enoti pa prav tako razvijajo zmogljivost odzivanja na kibernetske grožnje. Njene zmogljivosti obsegajo zagotavljanje modula za zagotavljanje podpore KIS v operacijah kriznega odzivanja, delovanja KIS ob naravnih in drugih nesrečah (načrt Vihra) ter zagotavljanja voda zvez za zmogljivost BJRKBO. Njeno delovanje obsega tudi sodelovanje na mednarodnih aktivnostih. V preteklosti je enota sodelovala tako v mirovnih operacijah in na misijah v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Afganistanu ter Libanonu kot tudi na mednarodnih vojaških vajah, kot so bile Combined Endeavour od leta 1995 do 2014, Esperia, CAE, Jadranski udar (Adriatic Strike) in Takojšen odgovor (Imidiate Response). Če povzamemo, je enota namenjena zagotavljanju delovanja komunikacijskih in informacijskih sistemov ter podpori poveljevanja in kontrole na strateški ter operativni ravni SV. Zagotavlja delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov Slovenske vojske v domovini ter tujini v stacionarnih in deloma premičnih razmerah, z namensko oblikovanimi silami pa zagotavlja razpoložljivost sil in sredstev v podporo zaščiti in reševanju. NO EKIS – enota za komunikacijske in informacijske sisteme POV – poveljstvo enote CKO – center za kibernetsko obrambo 1. Č CS KIS – 1. četa centra stacionarnih KIS skrbi za delovanje stacionarnih KIS in vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev KIS na prvi in drugi stopnji 2. Č CS KIS – 2. četa centra stacionarnih KIS skrbi za podporo uporabnikom v poveljstvih in enotah SV ter za delovanje KIS v vojašnicah in vojaških objektih SV 3. ČZV – 3. četa za zveze skrbi za delovanje hrbteničnih KIS SV v premičnih razmerah, v svoji sestavi pa ima tudi vod PPRS. SV 27 Besedilo: podpolkovnik Jure Velepec, poveljnik športne enote Fotografija: Nataša Oblak Fotografija: arhiv ŠPE z aktivnostmi Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM). Leta 2016 je ŠPE prevzela tudi vodenje in usklajevanje izvedbe preverjanja gibalnih sposobnosti za vso SV, s čimer se vsako leto preverja usposobljenost vojaških oseb v Slovenski vojski na tem področju. Danes je v enoti 76 pripadnikov, od tega je šest pripadnikov stalne sestave, 64 športnikov in šest trenerjev, nastanjena pa je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani v športni dvorani. Pripadniki ŠPE odlično zastopajo Slovensko vojsko na poletnih in zimskih svetovnih vojaških igrah, svetovnih vojaških prvenstvih ter drugih vojaških tekmovanjih nižje stopnje. Pripadniki ŠPE so na svetovnih vojaških igrah in svetovnih vojaških prvenstvih osvojili več kot sto kolajn, pet tudi na 6. svetovnih vojaških igrah v Koreji oktobra 2015. Pripadniki enote Rajmond Debevec, Urška Žolnir, Primož Kozmus, Lucija Polavder in Teja Gregorin so tudi dobitniki olimpijskih kolajn. Športna enota je v 25 letih od zaposlitve prvih vrhunskih športnikov delovala promociji SV in vojaškega poklica. Športna enota na tem področju sodeluje z drugimi ministrstvi, Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi športnimi zvezami. Poslanstvo enote se je leta 2015 razširilo, tako da zdaj obsega tudi podporo športu, razvoju gibalnih sposobnosti in promociji športa v Slovenski vojski in tujini z vodenjem vojaških športnih reprezentanc, povezanih 28 SV predvsem pri promociji športa v Slovenski vojski in pri promociji SV v civilnem okolju ter tujini. V prihodnosti bo tudi nosilka strokovne podpore športnih aktivnosti za vso Slovensko vojsko. Življenje vojaka se namreč v marsičem razlikuje od življenja običajnega človeka, predvsem njegove delovne razmere, ki so posebne in zahtevajo odlične gibalne ter psihične sposobnosti. Fotografija: Nataša Oblak T akoj po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je začelo zaposlovanje vrhunskih športnikov v Teritorialni obrambi. Takrat so se v vodu vojaške policije zaposlili vrhunski športniki Rajmond Debevec, Uroš in Jure Velepec, Sašo Grajf, Boštjan Lekan, Jože Kavalar ter Janez Vodičar kot trener oziroma vodja biatlonske reprezentance. Prva uradna formacija športne enote (ŠPE) je bila potrjena 1. decembra 1994, leta 1996 pa je bila preoblikovana v Športno šolo SV, v kateri so služili vojaški rok naborniki vrhunski športniki. Tega leta je bil podpisan prvi sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v državnih organih. Po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka se je ponovno preimenovala v športno enoto. Do leta 2013 je bila enota podrejena PDRIU, od 1. julija 2014 pa deluje v sestavi enote za podporo. Glavni nalogi ŠPE že od začetka delovanja sta zaposlovanje vrhunskih športnikov in trenerjev ter njihovo vključevanje v aktivnosti Slovenske vojske, predvsem pri Nobena vojska namreč ne dopušča možnosti, da njeni vojaki niso dovolj dobro psihofizično pripravljeni, saj mora biti vojak sposoben prenašati in uporabljati svojo opremo ter orožje pri premagovanju bojišča v vseh vremenskih razmerah. Vojske v svetu se tega zavedajo in imajo v podporo razvoju gibalnih sposobnosti svojih pripadnikov oblikovane inštitute, centre oziroma namenske enote. Tudi športna enota se razvija v tej smeri in bo tako bolj prispevala k izboljšanju gibalnih sposobnost pripadnikov Slovenske vojske. Fotografija: arhiv enote SEVP Specializirana enota vojaške policije Športna enota S pecializirana enota vojaške policije (SEVP) je ena izmed pomembnejših enot Slovenske vojske, ki je v okviru svojih pristojnosti zmožna opraviti najbolj zahtevne in varnostno kompleksne naloge. Poleg nalog boja proti terorizmu se lahko v času, ko imamo vedno več pripadnikov v mirovnih operacijah in na misijah, pojavijo tudi druge hujše oblike deviantnih pojavov v kombinaciji s potravmatskim sindromom oziroma deviacije zaradi drugih dejavnikov. Glede na to, da se v tovrstnih razmerah srečujemo z vrhunsko usposobljenimi pripadniki SV, je reševanje teh razmer varnostno zelo tvegano. Za reševanje varnostno najbolj zahtevnih razmer je treba uporabiti ustrezno izurjene in opremljene pripadnike SV ter tiste, ki to smejo narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pripadniki bojnih skupin voda PEST, oddelka kriminalistov in oddelka protibombne zaščite združujejo vse zahteve, so ustrezno izurjeni ter opremljeni in vsi pooblaščene uradne osebe. 15. maja 2013 sta potekali transformacija Slovenske vojske in posledično ukinitev 17. BVP, ki je skozi zgodovino v marsičem oral ledino tudi z vodom posebne policijske taktike. To je bil dan, ko so z ukinitvijo nastale tri večje enote vojaške policije v Slovenski vojski. Nastali sta operativni četi, ki delujeta v 1. in 72. brigadi, tretja enota pa je zbrala specialiste vojaške policije in jih združila v SEVP, ki danes deluje pod enoto za podporo. Vojaška policija je eden izmed pomembnejših rodov ali služb sodobnih vojsk. Kljub transformaciji sta vojaška policija SV in predvsem njena specializirana enota vojaške policije ena izmed pomembnejših enot SV, ki je v okviru njenih zakonskih pristojnosti zmožna opraviti najbolj zahtevne in varnostno kompleksne naloge. SEVP skladno z njenim poslanstvom opravlja specialistične naloge vojaške policije in zagotavlja bojno podporo enotam SV v domovini ter mednarodnih operacijah in na misijah. Skladno z določili skrbi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje deviantnih pojavov v Slovenski vojski. Zaradi strukture enote in združenega specialističnega znanja na enem mestu je jedro za specialistično usposabljanje drugih enot vojaške policije. ENOTA PEST Znotraj SEVP deluje vod PEST, ki zagotavlja del takojšnjih odzivnih sil Slovenske vojske, opravlja specialistične vojaškopolicijske naloge ter zagotavlja pripadnike za opravljanje nalog v mednarodnih operacijah in na misijah. Za reševanje varnostno najbolj zahtevnih razmer v povezavi s SV 29 kaznivimi ravnanji je treba uporabiti ustrezno usposobljene in opremljene pripadnike vojaške policije ter tiste, ki smejo to narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pot do pripadnika enote je razmeroma dolga, saj kandidate po uspešno opravljenem izbirnem postopku, katerega intenziteta je načrtovana v obliki sinusne krivulje fizičnega in psihičnega napora, čakajo še nadaljnja specialistična usposabljanja, dokler ne postanejo pripadniki enote. Za opravljanje nalog v najvišji stopnji ogroženosti je v tej enoti najpomembnejše, da so pripadniki medsebojno usklajeni in povezani. Usposabljajo se v vsebinah, kot so bojevanje v urbanem in neurbanem okolju, pregled naselja in objekta, vstop v objekt, gibanje po objektu in čiščenje tega, taktika majhnih enot, zasede, izvidovanje, opazovanje, sledenje, preživetje in tako naprej. Posebna pozornost se namenja streljanju z različnimi orožji na kratkih in dolgih razdaljah, ostrostrelstvu, borilnim veščinam, praktičnim postopkom ter drugemu. Enota je zračno premostljiva in usposobljena za vse vrste vertikalnih manevrov. Njeni pripadniki so usposobljeni za delovanje v različnih razmerah in na različnih terenih, torej v gorskem svetu, na urbanem ali neurbanem območju in drugod. Vsak posameznik v skupini mora vedeti, kaj je njegova naloga in kaj mora v določenem trenutku narediti, skupina pa mora delovati kot celota. Pripadniki voda PEST se na posameznih področjih usposabljajo s specialno enoto Policije, za opravljanje določenih nalog v domovini ter mednarodnih operacijah in na misijah pa tudi z drugimi, predvsem s specialističnimi enotami SV. ODDELEK PROTIBOMBNE ZAŠČITE Vojaška policija je začela vzpostavljati zmogljivost leta 2004, ko so bili prvi pripadniki napoteni na specialistično usposabljanje. Zaradi potreb in povezljivosti s podobnimi enotami, na primer s specialno enoto Policije, so bili leta 2006 prvi VOJAŠKO ZDRAVSTVO PRIBLIŽALI NOVOMEŠKIM DIJAKOM Od 23. do 25. maja so Vojašnico Franca Uršiča v Novem mestu obiskali dijaki Srednje zdravstvene in kemijske šole iz Novega mesta. Pripadniki oddelka za individualno usposabljanje vojaške zdravstvene enote (VZE) iz Novega mesta so dijakom treh razredov tretjega letnika na predavanjih prikazali način in vsebine usposabljanja za vojaške bolničarje ter bojne reševalce. To je bil prvi tak obisk dijakov Srednje zdravstvene in kemijske šole v novomeški vojašnici, glede na pozitivno izkušnjo in zmožnosti pa si bodo prizadevali, da bodo podobne oglede omogočili še naslednjim generacijam srednješolcev. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič vojaški policisti napoteni na tečaj za bombnega tehnika. Gre za zelo zahteven in kakovosten tečaj, zato je tovrstna oblika usposabljanja eden izmed temeljev vsakega, ki želi nadaljevati kariero v oddelku. Vedno bolj cenjen poklic predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v svetu zahteva človeka z močnimi živci in mirno roko. Njegovo področje delovanja je zelo široko in predvsem zahtevno, saj obsega protiteroristične ter protidiverzantske preglede vozil, objektov in drugih površin. Praktično ni pomembnejšega obiska najvišjih tujih predstavnikov brez sodelovanja bombnih tehnikov VP, njihovega znanja in opreme. To je le del področja delovanja, ki ga izvajajo bombni tehniki. K temu spadajo tudi ogled kraja eksplozije, prepoznava sumljivih predmetov in vozil ter deaktiviranje in uničevanje eksplozivnih naprav ter sredstev. Usposobljeni so še za delo s ODDELEK KRIMINALISTOV NO PRILOGO UREDILA: NATAŠA OBLAK FOTOGRAFIJE: ARHIV ENOTE ZA PODPORO 30 SV MOJCA SIMONČIČ, PROFESORICA NA SREDNJI ZDRAVSTVENI IN KEMIJSKI ŠOLI NOVO MESTO: Predstavitev je bila dobra, saj je za dijake nekaj novega. Pripadniki Slovenske vojske so zanimivo predstavili svoje znanje in osebne izkušnje. Vojašnica je v bližini šole, zato si bomo prizadevali podobne obiske organizirati tudi v prihodnje. Predstavitev je koristna zaradi spoznavanja možnosti za zaposlitev dijakov v Slovenski vojski in za njihovo nadaljnje izobraževanje. pirotehničnimi in eksplozivnimi sredstvi. Pripadniki se redno izpopolnjujejo v okviru skupnih usposabljanj z bombnimi tehniki specialne enote Policije kot tudi s pripadniki voda NUS v Slovenski vojski. Oddelek kriminalistov vojaške policije je začel centralizirano delovati leta 2008, da sta se poenotili ter izboljšali strokovnost in učinkovitost pri preiskovanju, preprečevanju ter odkrivanju kaznivih dejanj v Slovenski vojski in na misijah v tujini. Kriminalisti vojaške policije morajo imeti poleg ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj opravljen kriminalistični tečaj, ki ga organizira ter vodi Policijska akademija v Tacnu. Kriminalisti se morajo ne glede na pridobljeno znanje nenehno usposabljati oziroma izpopolnjevati tako iz vojaškega kot tudi iz drugega specialističnega znanja. Že nekaj let se kriminalisti vojaške policije redno izpopolnjujejo v okviru prakse na Policiji, da se seznanijo z novostmi in pridobijo izkušnje na tem področju. Pri preiskovanju kaznivih dejanj kriminalisti sodelujejo z drugimi varnostnimi službami, njihovo delo usmerja državno tožilstvo, pomembno vlogo pri preiskovanju kaznivih dejanj v Slovenski vojski pa ima tudi Obveščevalno varnostna služba. Glede na varnostne razmere v svetu in domovini je oddelek kriminalistov v strukturi Slovenske vojske zelo pomemben element, ki na podlagi zakonskih pristojnosti ter določenih nalog učinkovito nastopa v boju pri zatiranju kriminalitete v Slovenski vojski. OBISK V VOJAŠNICI ZELO POUČEN DANIELA SOPČIČ, DIJAKINJA: DIJAKI SO LAHKO V PRAKSI PREIZKUSILI IZVAJANJE TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA. PRIPADNIKI VZE PREDSTAVILI SVOJE DELO Dijaki treh razredov tretjega letnika Srednje zdravstvene in kemijske šole so se vsak dan do novomeške vojašnice odpravili peš, ob prihodu pa so se po kratki predstavitvi zgodovinskega ozadja odpravili do prostorov VZE, kjer so jim pripadniki oddelka za individualno usposabljanje najprej predstavili oddelek in njihovo delo. Kot je poudaril vodja oddelka višji vojaški uslužbenec IX. razreda Jure Rozman, so dijaki najprej spoznali tečaje in usposabljanja, ki jih za pripadnike SV ter drugo zdravstveno osebje izvajajo v VZE, ter predvsem delo različnih kategorij vojaških zdravstvenih delavcev na terenu. Govorili so tudi o razširjenih kompetencah, ki jih imajo pripadniki SV pri opravljanju nalog v mednarodnih operacijah in na misijah ter bojiščih zunaj Slovenije, potem pa so jih pripadniki VZE seznanili tudi s postopki nujne oskrbe ranjencev na bojišču ter z nadaljnjo oskrbo v zaledju. Kot je še poudaril višji vojaški uslužbenec Rozman, je bila za dijake zelo zanimiva predstavitev sodelovanja s civilnimi zdravstvenimi ustanovami, tako z reševalnimi postajami kot sekcijo ukrepanja zdravstva ob velikih nesrečah (MRMI), v sodelovanju s katero v SV že več let uspešno organizirajo mednarodni tečaj MRMI. DIJAKI SO ZNANJE PREIZKUSILI V KABINETIH Po končanem teoretičnem predavanju v učilnici so dijakom predstavili še štiri kabinete, v katerih potekajo usposabljanja. Dijaki so lahko obnovili znanje iz prve pomoči poškodovancu na kraju nesreče in iz izvajanja temeljnih postopkov oživljanja. Po praktičnem ogledu kabinetov so se znova preselili v učilnico, kjer so si ogledali nekaj posnetkov poškodb prsnega koša ob zavedanju, kako pomembno je čim hitrejše izvajanje pravilnih postopkov prve pomoči vsakemu poškodovanemu. Ob koncu so lahko dijaki v kabinetu tudi v praksi preizkusili znanje na opremi, pripomočkih in lutkah za učenje ter vadbo temeljnih postopkov oživljanja. Ob obisku in vseh predstavitvah so srednješolci Obisk v vojašnici je bil zelo poučen, saj so vojaki prikazali praktične primere reševanja poškodovanih in ponesrečenih. Zaposlitev v Slovenski vojski me zanima že od otroštva. Sem bolj družinski človek, zato ne vem, ali bi zmogla opravljati ta zahtevni poklic. Inštruktorji iz Slovenske vojske so se potrudili in nam slikovito predstavili svoje delo. TEA ŽURA, DIJAKINJA: Obisk vojašnice me je navdušil, čeprav v njej nisem prvič, saj je tu nekoč delal moj oče. Všeč mi je, da so vojaki Slovenske vojske zelo odprti in da so svoje znanje ter izkušnje z veseljem delili z nami. V Slovenski vojski bi se zaposlila, če ne bi dobila dela v civilnem zdravstvu. V življenju imam višje cilje, zato bi po koncu srednje šole rada nadaljevala s študijem. zelo uživali, saj so jim pripadniki SV njihov poklic in delo predstavili zelo slikovito ter dostopno skozi njihove izkušnje, ki so si jih mnogi za vedno zapomnili. SV 31 VIDELI SMO Znanje, sodelovanje in usposobljenost so najpomembnejši Vaja enot zaščite in reševanja ob 40. obletnici rušilnega potresa v Breginjskem kotu Konec maja je bil v Sloveniji okoli 8. ure močan potres. Čutili so ga prebivalci Slovenije, najbolj pa je prizadel starejše zgradbe v občinah Kobarid, Bovec in Tolmin. Razmere so bile resne. Prekinjene so bile komunikacije, ni bilo električnega toka, nekatere ceste so bile zaradi sproženega kamenja neprevozne. Več deset ljudi je bilo pod ruševinami, še več jih je bilo poškodovano zaradi potresa, nekaj sto ljudi pa je ostalo brez doma. Požari, iztekanja nevarnih snovi, prometne nesreče in popotresni sunki, ki so se nenehno pojavljali, so le še poslabšali razmere. Na srečo je bil to le scenarij vaje Potres Breginj 2016 kot spomin na dogodke izpred 40 let v Breginjskem kotu in drugje na Tolminskem ter Goriškem, zaradi katerega so po najmočnejšem potresu sodobnega časa pred 40 leti ponekod v Zgornjem Posočju brez strehe nad glavo ostale celotne vasi, v sosednji Furlaniji v Italiji pa je umrlo skoraj tisoč ljudi. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak BEGUNCI NA DOMAČEM PRAGU To je naslov razstave fotografij, ki so jo ob 40. obletnici potresa odprli v kraju Breginj. Po potresu so kraje, ki jih je prizadel, v strahu pred vnovičnim potresnim sunkom obdala naselja začasnih bivališč. Od preprostih ležišč na zemlji do urejanja začasnih bivališč v garažah, delavnicah, lopah, salonitnih ceveh. Na dan sta prišli človeška iznajdljivost in hkrati človečnost. Danes, 40 let pozneje, smo, kot je ob ogledu vaje dejala ministrica za obrambo Andreja Katič, na tovrstne izzive naravnih nesreč dobro pripravljeni, poznamo nevarnosti in vemo, kako ukrepati, kadar se nesreče zgodijo. »Zato dajemo na Ministrstvu za obrambo ter v Upravi RS PRI PRAKTIČNI VAJI SO SODELOVALI: •PGD Breginj, •PGD Kobarid, •PGD Drežnica, •PGD Tolmin, •PGD Bovec, •PGD Most na Soči, •PGD Srpenica •PGD Log pod Mangartom, •NMP Tolmin, •ekipa PP PGD Bovec, •ekipa PP OZRK Tolmin, •PP Bovec, •enota reševalnih psov Tolmin, 32 SV •enota reševalnih psov Nova Gorica, •PU Nova Gorica, •helikopterska enota Slovenske vojske, •enote za zagotovitev začasnih prebivališč (CZ Italije Val Torre), •enota CZ Kobarid, •GRS Tolmin, •GRS Bovec, •JZGRD Nova Gorica, •enota MUSAR, •skavti in taborniki. ISKANJE PONESREČENIH POD RUŠEVINAMI Z REŠEVALNIMI PSI REŠEVANJE UJETIH V ZASUTEM AVTOMOBILU za zaščito in reševanje velik poudarek izdelavi ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja. Seveda so z vidika priprave odziva na nesreče izrednega pomena organizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč ter opremljanje in usposabljanje, pa tudi pripravljenost vsakega posameznika.« Prav to je bilo vodilo tokratne vaje, in sicer preveriti delovanje vseh služb, potekalo pa je v dveh delih. V prvem so se udeleženci vaje udeležili teoretične štabne vaje na lokacijah posameznih štabov Civilne zaščite, v kateri so sodelovali občinski štabi CZ občin Kobarid, Tolmin in Bovec ter regijski štab CZ za Severno Primorsko. V tem delu se je preverjala ustreznost občinskih ter regijskega načrta zaščite in reševanja za potres ter usposobljenost štabov in njihovih poveljnikov za ravnanje ter odločanje v takih nesrečah. Drugi del vaje je bil praktičen in je potekal na delovnih točkah, na katerih so morali udeleženci vaje prikazati postopke reševanja ob potresu. Vajo so pripravili in izvedli Uprava RS za zaščito in reševanje ter njena izpostava v Novi Gorici, občina Kobarid, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč, PGD Breginj ter GZ Kobarid. Na regijski vaji z mednarodno udeležbo so tako sodelovale vse službe, ki bi posredovale tudi, če bi se res tresla tla. Vaja je obsegala 15 delovnih mest, na katerih so bile prikazane simulacije morebitnih realnih popotresnih razmer, saj, kot je dejal vodja vaje in regijski poveljnik Civilne zaščite Samo Kosmač, severnoprimorska regija spada med potresno bolj ogrožene v Sloveniji. »Poleg potresa pomenijo nevarnost še neeksplodirane granate iz prve svetovne vojne, plazovi, burja, požari v naravi, poplave in drugo,« je komentiral. Na vaji je sodelovalo 24 reševalnih enot, med njimi tudi enota MUSAR, vseh skupaj pa je bilo približno 250 pripadnikov CZ, med katerimi so bili gasilci, gorski reševalci, kinologi, skavti, policisti, reševalci in drugi. čju potresa pridružili ekipe prve pomoči in zdravstveno osebje, na kraj je bila pripeljana prikolica za množične nesreče in postavljeni so bili šotori za triažo. Poškodovanim so morali zagotavljati čim boljše razmere in oskrbo ter preprečevati morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja. Organizatorji vaje so na peti točki poskrbeli za preverjanje oskrbe pacienta ob srčnem zastoju. Tako so morali intervenirati člani ekipe za oskrbo ponesrečencev in prikazati pravilno izvajanje temelj- DELOVNE TOČKE ZDRUŽILE VEČ REŠEVALNIH SLUŽB Ob domnevah, da je potres v Breginju poškodoval več zgradb in da močni ter pogosti popotresni sunki razmere še poslabšujejo, je občina Kobarid aktivirala vse razpoložljive sile za zaščito, reševanje in pomoč ter zaprosila in sprejela ponujeno pomoč sosednjih občin, regije, države in sosednje Italije. Da je vse potekalo organizirano, so na prvi delovni točki preverjali delovanje sprejemnega mesta, kjer so se enote za iskanje pogrešanih v ruševinah, za reševanje iz ruševin, za gašenje požarov in odpravljanje drugih posledic prijavile ter bile napotene na območje vaje. V takih razmerah prihaja do požarov in iztekanja nevarnih snovi, poleg tega se razmere na območju iz ure v uro spreminjajo, zato se je na drugi delovni točki preverjalo delovanje poveljniškega mesta in štaba Civilne zaščite, ki je zagotavljal pregled nad razmerami, zagotavljal in usklajeval pomoč, določal prednosti reševanja in odrejali naloge enotam, ki so prišle na prizorišče potresa. Na tretji delovni točki so delo opravljali radioamaterji, ki so v razmerah, ko lahko pride do izpada telefonskih zvez, in ob domnevi, da so bile prekinjene zveze zare, skrbeli za prenos podatkov. Ob potresu se poškodujejo tudi ljudje, zato so se reševalcem na obmo- ta in ujetih pod ruševinami, pri čemer je posredovala državna enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih. V ta namen je prišla državna enota MUSAR, ki je del enote za hitre reševalne intervencije. Na tej točki je delovala enota MUSAR, v okviru katere je tudi enota reševalnih psov, in sicer so morali psi najti zasutega pod ruševinami, nato pa je moral statik v interventni skupini označiti, kje se na objektu varno naredi odprtina, da lahko reševalci stopijo v objekt. Najdenega je moral nato zdravstveni tehnik stabilizirati in oskrbeti, ko so ga reševalci prinesli iz ruševin, pa so ga predali enoti nujne medicinske pomoči. Ob tovrstnih dogodkih nesreča ne počiva, zato je podor zemlje zasul vozilo, v katerem sta bila mama in otrok. Tudi pri tej točki je sodelovalo več ekip, saj so morali gasilci previdno izvleči poškodovana človeka, reševalci pa poskrbeti za stabilizacijo in prvo oskrbo ponesrečenih. Enajsta točka je predvidevala preprečitev zrušitve zgradbe ob ponovnem potresnem sunku, zato so morale gasilske enote stabilizirati steno objekta osnovne šole Breginj, zagotoviti varen prehod za prebivalce in reševalce, izdelati podpornike ter zaradi preprečitve nadaljnje škode začasno prekriti odkrite strehe. Vaji se je pridružila tudi ekipa Protezione civile iz zveze Val Torre. Zagotovila je začasna bivališča za prebivalce, ki se niso mogli vrniti v poškodovane objekte. Ob tovrstnih nesrečah je namreč zelo pomembno sodelovanje tudi z organizacijami in društvi iz sosednjih pokrajin. Uprava RS za zaščito in reševanje zelo dobro sodeluje s civilnimi zaščitami Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Hrvaške, čezmejno sodelovanje štirih držav pa deli skupna tveganja nesreč ter si prizadeva za boljšo pripravljenost in odzivnost nanje. Na trinajsti točki so se reševalnim enotam pridružili taborniki in skavti. Ti so v mobilni kuhinji skrbeli za prehrano članov reševalnih enot na vaji in izvajali preventivne dejavnosti za obiskovalce. Na štirinajsti točki je bilo predvideno iskanje starejšega človeka in tudi sladkornega bolnika v naravi pod policijsko upravo Nova Gorica. Zadnja točka je predvidevala prevoz poškodovanega s helikopterjem, zato je imel CILJI VAJE Cilja teoretičnega oziroma štabnega dela vaje: •preveriti zamisel zaščite in reševanja po regijskem ter občinskih načrtih zaščite in reševanja ob potresu; •preveriti usposobljenost članov štabov CZ in njihovih poveljnikov za delovanje ob potresu. Cilji praktičnega dela vaje: •preveriti postopke obveščanja in aktiviranja; •preveriti način usklajevanja in sodelovanje med posameznimi reševalnimi sestavami; •preveriti operativno usposobljenost in opremljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ob reševanju, evakuaciji ter oskrbi poškodovanih in prizadetih zaradi dogodka; •preveriti algoritem aktiviranja prikolice za množične nesreče in njegovo uporabo ob nesrečah z veliko poškodovanimi; •preveriti usposobljenost ekip PP za prvo pomoč ob potresih; •preveriti delovanje zvez zare. POSTAVITEV ZAČASNIH BIVALIŠČ nih postopkov oživljanja. Ob uspešnem oživljanju in ko je človek začel kazati osnovne življenjske znake, so ga prenesli v nadaljnjo oskrbo na triažno mesto. Med vajo in tudi po njej so na tej točki lahko tudi številni obiskovalci preverili njihovo znanje iz temeljnega postopka oživljanja. POŽAR, NEVARNE SNOVI IN REŠEVANJE IZPOD RUŠEVIN Gasilske enote so se morale na šesti točki spopasti s požarom, ki je nastal zaradi poškodb na električnem omrežju. Najprej ga je poskušal pogasiti stanovalec, vendar mu ni uspelo in je zaradi vdihavanja dima omedlel. Potres je poškodoval prostore osnovne šole in zasul vhod v kletne prostore, kjer so bili ujeti ljudje. Vhodi v objekt so bili neprehodni, tako da je bila edina možnost dostopa do ujetih skozi odzračevalni jarek na južnem delu objekta z uporabo vrvne tehnike. Ljudje doma uporabljajo različna sredstva, zato je bila na osmi delovni točki predstavljena nesreča z iztekanjem nevarnih snovi, in sicer so se prevrnili cisterna ter sodi, v katerih je bila skladiščena solna kislina. Deveto mesto je predvidevalo reševanje ljudi iz poškodovanega objek- štab nalogo skladno s protokolom zahtevati aktivacijo helikopterja in tako zagotoviti hiter prevoz huje poškodovanega. Kot je ob koncu dejal vodja vaje Kosmač, se na praktični vaji pri nesrečah takega obsega, ko delujejo različne reševalne službe, preverjajo predvsem usklajevanje in sodelovanje med njimi, hkrati pa tudi usposobljenost in opremljenost enot, kako potekajo oskrba poškodovanih, algoritem prikolice za množične nesreče usar in njena uporaba, prav tako pa je potekalo preverjanje zvez zare, ki so nujne za delovanje v tako velikih intervencijah. »Ko danes na vaji gledamo reševalce pri opravljanju nalog, se zdi, da so se izkušnje prenašale iz roda v rod, edina razlika s časom pred 40 leti je le v tem, da je zdaj tehnika sodobnejša.« Vaja, ki so jo organizirali ob spominu na dogodke pred 40 leti v Breginjskem kotu, je marsikateremu prebivalcu tega kraja obudila slabe spomine, vendar pa se je med sodelujočimi poglobilo medsebojno zaupanje in vzpostavila so se nova poznanstva tako članov državnih vodstvenih struktur kot predstavnikov občin in gasilskih društev ter drugih sodelujočih na vaji. SV 33 ZAŠČITA IN REŠEVANJE v njihovi matični enoti, v kateri spoznajo način dela v matični enoti. Iz dosedanjih anket usposabljanja je lahko razbrati, da kandidati tako stažiranje večinoma podpirajo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da njihovih enot in načina dela v njej večinoma niti ne poznajo, saj jih enote večinoma zaposlijo tik pred začetkom usposabljanja. Drugi razlog je, da v dveh mesecih usposabljanja že pridobijo toliko gasilskega znanja, da lahko spremljajo tudi manjše in lažje intervencije. GASILSKA ŠOLA IN USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV POKLICA GASILEC ZAKLJUČNI IZPITI Kandidati se lahko prijavijo za zaključni izpit, če opravijo vse obveznosti po programu. Zaključni izpiti potekajo iz petih predmetov, in sicer gasilsko orodje in naprave, osnovne gasilske veščine, operativni postopki dela, požarna varnost ter praktična vaja. Zaključni izpiti trajajo tri dni, saj so prva dva dneva ustni izpiti, tretji dan pa še praktična vaja z določeno predpostavko. Kandidati, ki na ustnem delu izpitov niso uspešni, tretji dan ne morejo opravljati praktičnega dela zaključnega izpita. Izpitna komisija na zaključni praktični vaji ocenjuje predvsem ustrezno delo in ravnanje z opremo ter ustrezno uporabo osebne varovalne opreme. Pika na i pri koncu usposabljanja je zaključna prikazna vaja za širšo javnost, ki Projekt Evropske unije Matilda Gasilska šola deluje kot oddelek v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS (ICZR RS) na Igu pri Ljubljani. Skladno z zahtevami Zakona o gasilstvu ter Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč skrbi za izvedbo zahtevnejših usposabljanj iz gasilstva. Najbolj zahteven in dolg program usposabljanja je program za pridobitev poklica gasilec. Omenjeno usposabljanje je ICZR RS začel leta 1994 in do letos, ko se je usposabljanja udeležila 23. generacija, je usposobil 953 poklicnih gasilcev, povprečna velikost generacije pa je 41 kandidatov. Do zdaj so se usposabljanja udeležile tudi tri predstavnice. Besedilo: Marko Zibelnik, URSZR Fotografija: arhiv Gasilske šole G asilska šola ima trenutno tri zaposlene pedagoge oziroma andragoge, ki skrbijo za izvedbo usposabljanj v njeni pristojnosti. Zaposleni vedno več nalog opravljajo tudi pri logistični podpori drugim usposabljanjem, ki potekajo na poligonu ICZR RS, pri razvojnoraziskovalnih nalogah, javnih naročilih za svoje potrebe in potrebe Uprave RS za zaščito in reševanje ter pri podobnem. RAZPIS ZA USPOSABLJANJE Za Gasilsko šolo se aktivnosti glede usposabljanja nove generacije začnejo oktobra, ko se razpiše program usposabljanja, ki se objavi na spletni strani URSZR www.sos112.si in v reviji Gasilec. Rok za oddajo prijav, do katerega morajo enote za njihove bodoče poklicne gasilce posredovati prijavo in potrebna dokazila, je navadno zadnje dni novembra. Pogoji za usposabljanje so polnoletnost, zdravstvena sposobnost za opravljanje najzahtevnejših del v gasilstvu, najmanj V. stopnja šolske izobrazbe, nekaznovanost zoper telo in premoženje ter zagotovljeno financiranje usposabljanja. Kandidat po končanem polletnem usposabljanju pridobi dodaten poklic tehnične smeri na ravni V. stopnje šolske izobrazbe. Program usposabljanja za pridobitev poklica gasilec je edini program usposabljanja na Ministrstvu za obrambo, s katerim kandidat pridobi poklic. PREDHODNO TESTIRANJE KANDIDATOV Na podlagi meril za preverjanje psihofizičnih lastnosti kandidatov na usposabljanju se v sredini decembra opravi predhodno testiranje kandidatov. Merila zahtevajo, da kandidat, ki se želi udeležiti usposabljanja, preteče 2400 metrov v 11 minutah oziroma opravi Cooperjev test, se petkrat dvigne na drogu iz vese, opravi 25 sklec, 30 dvigov trupa 34 SV delodajalcem, domačim, prijateljem in drugim omogoča pogled v to, kaj so se kandidati naučili v preteklega pol leta. SKLEPNI DEL Gasilska šola v program usposabljanja redno vključuje nove vsebine, ki se kažejo kot nujne pri razvoju gasilske stroke. Nove vsebine so nujne tudi zaradi izdelave in uporabe novih naprednih simulatorjev, ki jih v Gasilski šoli razvijamo na podlagi svojih ter drugih zamisli. Med zadnjimi pridobljenimi oziroma zgrajenimi simulatorji velja omeniti tako imenovano požarno hišo 1, požarno hišo 2, ruševinsko hišo, simulator fotovoltaike in drugo. Pri izvedbi usposabljanja poleg treh zaposlenih v Gasilski šoli dejavno sodeluje tudi več kot 80 zunanjih predavateljev, inštruktorjev in predstavnikov tehnične podpore. Ob koncu usposabljanja smo bili vsi sodelujoči v programu zadovoljni, da je 23. generacija poklicnih gasilcev kljub vedno več zelo nevarnih dogodkov na praktičnem delu končala usposabljanje brez poškodb. GAŠENJE PLAMENOV V VELIKEM NAPADALNEM ZABOJNIKU oziroma trebušnjakov ter 20 počepov s 25-kilogramsko utežjo na hrbtu. Za sklece, trebušnjake in počepe imajo kandidati po minuto časa. Enako testiranje kandidati opravijo med usposabljanjem še trikrat, in sicer prvič po 14 dneh usposabljanja, drugič pred odhodom v Sežano in tretjič pred koncem usposabljanja maja. Povprečna starost kandidatov v letošnji generaciji je bila 24,6 leta, pri čemer je imel najstarejši kandidat 35 let, najmlajši pa 19. POŠILJATELJI NA USPOSABLJANJE Največ kandidatov pošljejo na usposabljanje iz 14 teritorialnih poklicnih gasilskih enot v Sloveniji. V letošnji generaciji, ki šteje 33 kandidatov, je po šest kandidatov iz poklicne gasilske enote iz Ljubljane, Kopra in Maribora. Nekaj kandidatov so na usposabljanje poslale gospodarske družbe, ki morajo zaradi vrste dejavnosti in požarne ogroženosti imeti tudi poklicne gasilce. Med najpogostejšimi tovrstnimi pošiljatelji so letališča, podjetja iz farmacevtske in galvanske industrije ter podobna. Zadnja leta je med pošiljatelji redno tudi 107. LEBA iz Cerkelj ob Krki. Zakon o gasilstvu zahteva, da mora oseba, ki želi poklicno opravljati delo gasilca, najprej opraviti usposabljanje za poklicnega gasilca. V vsaki generaciji je nekaj kandidatov, ki jih na usposabljanje pošljejo teritorialne prostovoljne gasilske enote širšega pomena. To so enote, ki jih poleg vseh teritorialnih poklicnih gasilskih enot URSZR imenuje kot enote za posredovanje ob prometnih nesrečah na cesti, ob nesrečah z nevarnimi snovmi in ob nesrečah na vodi. Marsikateri navdušeni prostovoljni gasilci se odločijo, da se usposabljanja udeležijo kot samoplačniki in pozneje na trgu dela tako pridobijo zaposlitev pri enem izmed delodajalcev, ki zaposlujejo poklicne gasilce. STROŠKI USPOSABLJANJA Stroški usposabljanja so približno 3500 evrov na kandidata. K tej ceni je treba prišteti še stroške prehrane in nastanitve med usposabljanjem. Povprečna vrednost teh stroškov je približno 1500 evrov na kandidata. Stroške usposabljanja v vrednosti približno 3500 evrov na kandidata za enote širšega pomena plača URSZR. TRAJANJE IN PREDMETNIK Program usposabljanja se vsako leto začne v začetku januarja in konča v drugi polovici junija. Traja 24 tednov oziroma 911 pedagoških ur, od tega je 401 teorije in 510 praktičnega usposabljanja. Predmetnik obsega 17 predmetov. Pri večini teoretičnih predmetov morajo kandidati ob koncu predmeta uspešno opraviti preizkus znanja, ki ga opravi predavatelj kot nosilec predmeta. Pri praktičnih vajah morajo kandidati med usposabljanjem pridobivati podpise inštruktorjev v tako imenovani indeks praktičnih vaj. S podpisom inštruktor potrdi, da je bil kandidat na vaji in da je prikazal minimalne veščine, ki se na določeni vaji zahtevajo. Če kandidat manjka na vaji oziroma ne prikaže zadostnega znanja, ne dobi podpisa in mora vaje v času ponavljalnih terminov ponavljati. URNIK Kandidati so z urnikom usposabljanja seznanjeni vsak teden sproti za naslednji teden. Urnik je sestavljen tako, da imajo kandidati triurne sklope. Prvi jutranji sklop se začne ob 7.30 in konča ob 10. uri, drugi dopoldanski sklop se začne ob 10.30 in konča ob 13. uri, tretji sklop pa se začne ob 14. uri in konča ob 16.30. Dvakrat na teden imajo kandidati tudi jutranjo telovadbo ob 6.15. Prav tako imajo na urniku enkrat do dvakrat na teden četrti sklop med 17. uro in 19.30. Zaradi lažjega in bolj umirjenega prihoda ter odhoda kandidati ob ponedeljkih začnejo usposabljanje šele ob 10.30 z drugim sklopom, v petek pa končajo prav tako z drugim sklopom ob 13. uri. Kandidati maja opravijo tudi tri sklope nočnih vaj, ki potekajo med 20. uro in 22.30 na temo prometne nesreče, nevarne snovi ter požara v stanovanjski hiši. Poleg slabše vidljivosti in potrebe po ureditvi razsvetljave se kandidati na nočnih vajah srečajo s sencami, ki na dnevnih vajah niso tako izrazite. Kandidati na usposabljanju opravljajo vaje prav tako kot predavanja v triurnih sklopih. V okviru enega triurnega sklopa opravijo eno ali več ponovitev določene vaje, ki je za tisti sklop predvidena. Letošnja generacija je bila razdeljena v tri oddelke, v vsakem oddelku pa je bilo 11 kandidatov. Vodja usposabljanja vsak teden določi dežurnega razreda in tri dežurne oddelkov. Naloga dežurnega razreda je, da ob začetku predavanj predavatelju preda številčno stanje, pri praktičnih vajah pa postroji razred po oddelkih in preda poročilo vodji praktičnih vaj. Naloga vodje oddelka je, da po navodilu vodje praktičnih vaj odpelje svoj oddelek na delovno točko. Glede na to, da je kandidatov, ki so v preteklosti služili vojaški rok, vedno manj, se velik poudarek ob začetku usposabljanja nameni tudi postrojitvenim pravilom in vajam razvrščanja. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V SEŽANI IN MATIČNIH ENOTAH Kandidati 14 dni usposabljanja preživijo tudi v Sežani, kjer se s pomočjo predavateljev ter inštruktorjev Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne seznanijo z motorno žago ter njenim varnim delom. Poleg dela z motorno žago se tam usposobijo tudi za gašenje požarov v naravnem okolju. Naslednjih 14 dni kandidati opravljajo praktično usposabljanje Predmet Kratek opis predmeta pisno poslovanje spoprijemanje s stresom splošni pravni predpisi ter predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami prva in nujna medicinska pomoč za prve posredovalce uporaba slovnice pri poročanju in pripravi poročil spoprijemanje s stresom na intervencijah spoznavanje zakonodaje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred požarom, gasilstva in pravil gasilske službe prva in nujna medicinska pomoč za prve posredovalce osnovne gasilske veščine seznanitev z osnovami varnega in zdravega dela na usposabljanju in intervencijah jutranja telovadba dvakrat na teden in športna vzgoja s poudarkom na varnosti pri športni vadbi, na vzdržljivosti, moči in eksplozivnosti ravnanje z osnovnim in zahtevnejšim gasilskim orodjem in napravami operativni postopki dela povezava osnovnih gasilskih veščin v operativne postopke dela na intervenciji varnost in zdravje pri delu športni praktikum požarna preventiva s poudarkom na tehničnih, tehnoloških in organizacijskih ukrepih varstva pred požarom gasilska orodja in naprave seznanitev z orodjem in napravami, ki se uporabljajo v gasilstvu osnove tehnične mehanike teoretični mehanski izračuni in njihova uporaba v praksi in tehnično reševanje kemija v gasilstvu, osnove osnove kemije – vezi, spajanje snovi in drugo ter osnove gorenja in gašenja gorenja in gašenja osnove elektrotehnike in delo z opremo na električni pogon, z agregati, reflektorji, UKV-postajami in sistema zvez drugim osnove informatike in urejanje besedil in številk (word, excel) in seznanitev z aplikacijami na računalništva področju gasilstva (SPIN, vulkan, NevSnov itn.) požarna preventiva s poudarkom na gradbenih ukrepih varstva pred gradbeništvo požarom delo z IDA, armature, pena, črpalke, vodna veriga, lestve, avtomobilska lestev, transport ponesrečenca, aktivni in pasivni spust z vrvno tehniko, vrvna žičnica, reševanje iz jaškov, trodelni napad v praksi po stopnišču in lestvi, dvig in vleka bremen, dvižne blazine, tirfor, enosmerno in dvosmerno hidravlično orodje, stabilizacija vozil, razrez vozila na kolesih, boku in strehi, črpalke za nevarne praktično usposabljanje snovi (NS), tesnjenje in sanacija NS (nafta, bencin, kislina, amonijak, klor, CO2 itn.), nočne vaje na temo prometna nesreča, NS in požarna hiša, curki, dimna hiša, preiskovanje zadimljenih prostorov, dimniški požar, požari v naravi, odpiranje vrat, kletni požari, reševanje onemoglega delavca na vrvi, rezanje strešnih panelov, napredovanje v višino in reševanje poškodovanca izpod betonskih blokov na višini, delo z motorno žago in drugo praktično usposabljanje v stažiranje v matičnih enotah, v katerih se seznanijo z delovanjem njihove matičnih enotah gasilske enote požarna varnost SV 35 SPREMLJAMO KAJ JE PO VAŠEM MNENJU PREDNOSTNA NALOGA SLOVENSKE VOJSKE, ZA KATERO BI MORALO BITI NAMENJENEGA SORAZMERNO NAJVEČ DENARJA, MATERIALNIH SREDSTEV IN KADROV? Rezultati raziskave o stališčih javnosti do varnosti leta 2015/2016 Predstavljeni podatki so del raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje, izvajamo pa ga v okviru Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Raziskavo Stališča o varnosti v vsebinskem smislu pripravljamo sodelavci Obramboslovnega raziskovalnega centra (ORC), njeno metodološko spremljanje in izvedbo pa zagotavlja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJM). Raziskava je bila izvedena z metodo neposrednega anketiranja na terenu in z uporabo standardiziranega vprašalnika. Potekala je na reprezentativnem vzorcu 1800 polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije, pri čemer je v raziskavi sodelovalo 1024 anketirancev, kar je realizirani vzorec. Anketiranje je potekalo med novembrom 2015 in februarjem 2016 ob sodelovanju 30 sodelavcev v 150 krajevnih okoljih v Sloveniji. Pri vsebinski pripravi vprašanj za raziskavo so sodelovali sodelavci ORC vodja raziskave red. prof. dr. Marjan Malešič, doc. dr. Maja Garb, red. prof. dr. Anton Grizold, red. prof. dr. Ljubica Jelušič, doc. dr. Jelena Juvan, doc. dr. Erik Kopač, izr. prof. dr. Vladimir Prebilič, izr. prof. dr. Iztok Prezelj, izr. prof. dr. Uroš Svete, doc. dr. Janja Vuga Beršnak in doc. dr. Rok Zupančič. Gradivo so pripravili: red. prof. dr. Marjan Malešič, doc. dr. Maja Garb, red prof. dr. Ljubica Jelušič in doc. dr. Janja Vuga Beršnak. Javnomnenjske raziskave o varnosti sodelavci ORC izvajamo v povezavi s CJM kontinuirano že od leta 1982, praviloma na dve do tri leta. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rezultatov raziskave iz leta 2015/2016, ki jih ponekod povezujemo z rezultati predhodnih raziskav, s poudarkom na zaznavi ogroženosti in stališčih javnosti do Slovenske vojske. OBČUTEK VARNOSTI IN ZAZNAVA GROŽENJ Občutek varnosti, ki je bil v času socialno-ekonomske krize na nižji ravni, leta 2007 smo izmerili 72 odstotkov, leta 2009 pa le 68 odstotkov, se je spet vrnil na predkrizno raven in je 79 odstotkov. Kot potrjujejo naše prejšnje raziskave, ki socialno-ekonomskim virom ogrožanja varnosti namenjajo velik pomen, socialno-ekonomsko stanje v državi in njegove posledice za ljudi pomembno opredeljujejo njihove občutke glede varnosti oziroma ogroženosti. Pretekle raziskave SJM Nacionalna in mednarodna varnost so pokazale, da prebivalci Slovenije terorizma in oboroženih spopadov niso zaznavali kot pomembnih virov ogrožanja njihove varnosti, saj podatki kažejo, da sta oba na dnu lestvice virov ogrožanja, ki jih je bilo v preteklih raziskavah več kot 20. Aktualna raziskava meri manj virov ogrožanja. Potekala je po ukrajinskem in bližnjevzhodnih oboroženih spopadih ter dveh hudih terorističnih napadih v Franciji, zato razkriva večjo skrb slovenske javnosti zaradi oboroženih spopadov in terorizma, kot smo jo izmerili do zdaj, saj se vrednosti obeh izenačujejo z vrednostmi, pripisanimi naravnim in antropogenim nesrečam. Tako skoraj polovica vprašanih meni, da je »zelo« ali »dokaj« zaskrbljena zaradi teh dogodkov oziroma groženj. Kot vir zaskrbljenosti še vedno prednjači socialno-ekonomska kriza (nižji standard, brezposelnost ipd.), čeprav podatki o gospodarskem stanju Slovenije kažejo, da se njene negativne posledice zmanjšujejo. Nedavna migrantska kriza v Sloveniji je očitno vplivala na dej36 SV ALI PODPIRATE SODELOVANJE SLOVENSKE DRŽAVE V MEDNARODNIH MIROVNIH OPERACIJAH ALI NE? ZAGOTAVLJANJE VOJAŠKE OBRAMBE SLOVENIJE 36,2 NE VEM, B. O. 5,8 NE, NE PODPIRAM 21,9 VSE NALOGE SO ENAKO POMEMBNE. 33,1 stvo, da javnost množične migracije, in sicer begunce, ilegalne priseljence ter ekonomske priseljence, dojema kot pomemben vir njene zaskrbljenosti. Tako socialno-ekonomska kot migrantska kriza v seštevku odgovorov »zelo sem zaskrbljen« in »dokaj sem zaskrbljen« presegata tri četrtine vprašanih. NALOGE SLOVENSKE VOJSKE Po veljavnem Zakonu o obrambi in predvidoma tudi po novem zakonu, ki je v postopku priprave in sprejemanja, ima Slovenska vojska štiri temeljne naloge, ki jim je v posebnem členu dodana še peta. V raziskavi smo postavili vprašanje, katera izmed njih je prednostna in bi zato moralo biti zanjo namenjeno tudi največ denarja, materialnih sredstev in kadra. Anketiranci so v največjem deležu s 36 odstotki odgovorili, da je prednostna naloga zagotavljanje vojaške obrambe Slovenije, na drugem mestu pa je s 33 odstotki odgovor, da so vse naloge enako pomembne. Za 15 odstotkov anketirancev je prednostna naloga sodelovanje v nalogah zaščite in reševanja. Druge naloge je v času raziskave kot prednostne izbral le majhen delež anketirancev, in sicer sodelovanje s policijo pri varovanju državne meje je videlo kot prednostno nalogo le pet odstotkov ljudi, vojaško izobraževanje in usposabljanje je prednostna naloga le za tri odstotke vprašanih, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pa kot prednostno nalogo vidita le dva odstotka vprašanih. Tradicionalno postavljamo v javnomnenjskih raziskavah tudi vprašanje o širših oziroma možnih nalogah, ki jih vojska v družbi lahko opravlja. Tako preverjamo družbeno sprejemljivost oziroma legitimnost različnih nalog vojske. Tudi tokrat so se za najsprejemljivejše pokazale naloge pomoč ob naravnih, ekoloških in drugih nesrečah s 96,6 odstotka, skrb za vojaško usposobljenost s 95,6 odstotka in varovanje države pred zunanjim napadalcem z 90,5 odstotka. Trenutna begunsko-migrantska kriza je izrazito povečala sprejemljivost pomoči vojske policiji, še posebno pri varovanju meje pred ilegalnimi prehodi, saj se 90,8 odstotka anketirancev strinja s to nalogo vojske, povečalo pa se je tudi strinjanje s pomočjo vojske policiji pri zagotavljanju javnega reda in varnosti, in sicer na 72,7 odstotka, in strinjanje s trditvijo, da naj se vojska bori proti terorizmu na 86,7 odstotka. V primerjavi z raziskavo leta 2012 se je ponovno občutno povečala tudi sprejemljivost sodelovanja vojske v mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah z 58,9 na 75,8 odstotka. SODELOVANJE SLOVENIJE V MEDNARODNIH MIROVNIH OPERACIJAH IN NA MISIJAH Slovenska javnost je v zadnjem merjenju stališč nasploh izrazila precejšnjo podporo sodelovanju RS v mednarodnih operacijah in na misijah (MOM) s 65 odstotki. Pri tem se javnost ne opredeljuje le do sodelovanja Slovenske vojske, ki je sicer najvidnejši predstavnik RS v MOM, temveč do sodelovanja Slovenije z različnimi akterji (civilni funkcionalni strokovnjaki, policija) in na različne načine. Število nasprotnikov se je znižalo s skoraj polovice v preteklem merjenju na dobro petino. Nizko je tudi število neopredeljenih, kar kaže na oblikovano mnenje glede MOM v slovenski javnosti. Podpora MOM je v zadnjih treh letih izrazito narasla z 42,3 odstotka leta 2012 na 64,9 odstotka leta 2015/2016. Delež neopredeljenih je ostal nespremenjen, zato so torej stališče spremenili tisti, ki so še pred tremi leti udeležbi RS v MOM odločno nasprotovali. Nasprotovanje MOM je bilo pred tremi leti prvič od leta 1994 močnejše od podpore. Kot kaže, so migrantska kriza v Sloveniji, razme- DA, PODPIRAM 64,9 NE VEM, B. O. 13,2 SODELOVANJE S POLICIJO PRI VAROVANJU DRŽAVNE MEJE 5,3 IZPOLNJEVANJE MEDNARODNIH OBRAMBNIH IN VOJAŠKIH OBVEZNOSTI (OZN, NATO, EU, REGIONALNO SODELOVANJE) 2,2 SODELOVANJE V NALOGAH ZAŠČITE IN REŠEVANJA V SLOVENIJI 14,9 VOJAŠKO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2,4 ALI NAJ BI BILI OBRAMBNI IZDATKI V SLOVENIJI V PRIHODNJE PO VAŠEM MNENJU … (PRIMERJAVA PO LETIH): 60 52,1 50 40 36 18,2 20 0 32,6 32,4 18,3 14,7 9,9 7,9 2001 54,1 40,3 38,5 32,7 30,6 30 10 44,9 41,4 41,3 51,7 2003 VEČJI KOT DOSLEJ 11,4 11 11,6 2005 ENAKI KOT DOSLEJ re na Bližnjem vzhodu ter njihove implikacije na Evropo spodbudile spremembo stališč dela slovenske javnosti, ki je pred temi dogodki sodelovanju RS v MOM nasprotovala. Pri tem ne smemo zanemariti tudi dejstva, da dvig podpore MOM v slovenski javnosti sovpada z umikom večjega dela SV iz Afganistana in s koncem Natove operacije Isaf, ki je v slovenski javnosti tradicionalno uživala zelo nizko podporo. Nimamo sicer podatkov, s katerimi bi lahko dokazovali zanesljivo statistično korelacijo, vendar med dogodkoma obstaja časovna povezava. Vpliv migrantske krize in z njo povezanih dogodkov v mednarodnem prostoru je opazen tudi pri drugih vprašanjih, povezanih z vlogo in položajem Slovenske vojske v slovenski družbi. OBRAMBNI IZDATKI Med različnimi proračunskimi porabniki je Slovenska vojska ena največjih žrtev finančne in socialno-ekonomske krize, ki je po letu 2008 prizadela Slovenijo. V zadnjem času je vse več razprav, da bi bilo treba obrambni proračun, katerega delež se je zmanjšal pod odstotek BDP, povečati, saj je temeljna funkcionalnost Slovenske vojske vprašljiva. Zaskrbljujoče kritike stanja v Slovenski vojski prihajajo tako iz Nata kot domačih političnih in strokovnih krogov. Konkretnih ukrepov za povečanje obrambnega proračuna (še) ni. Podatki naše zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se v primerjavi s 9,6 2007 8,1 7,2 2009 MANJŠI KOT DOSLEJ 11,6 16,3 11,3 4,3 2012 2015 NE VEM, B.O. preteklimi leti povečujeta deleža tistih, ki menijo, da bi bilo treba obrambne izdatke v Sloveniji povečati oziroma da naj bi ti ostali na enaki ravni. Delež tistih, ki menijo, da bi se morali obrambni izdatki znižati, se je občutno zmanjšal s približno 52 odstotkov leta 2009 in 2012 na 16 odstotkov v raziskavi leta 2015/2016. STRATEŠKA REZERVA V tokratno raziskavo smo uvrstili tudi vprašanje o poznavanju koncepta vojaške strateške rezerve (VSR). Koncept ni nov, saj se je o tem, ali potrebujemo strateško rezervo, na obrambnem ministrstvu dolgo razpravljalo, leta 2012 pa smo končno dobili Doktrino vojaške strateške rezerve Republike Slovenije. Ta določa, da je »koncept VSR zamisel o tem, kako v primeru izrazitega poslabšanja razmer v ustreznem času okrepiti obrambne zmogljivosti države do obsega, ki bo zagotavljal njeno učinkovito obrambo in izpolnjevanje njenih mednarodnih obveznosti«. Raziskava je po pričakovanjih pokazala izrazito nepoznavanje koncepta VSR. Le 16 odstotkov anketirancev je namreč za ta koncept že slišalo. V zadnjih mesecih se je sicer v slovenski javnosti precej govorilo o vojaški strateški rezervi in drugih sedanjih ter možnih oblikah vojaške službe ter problemih, povezanih z njimi, tako da predvidevamo, da se je v tem času v slovenski javnosti nekoliko povečalo tudi poznavanje koncepta VSR. SV 37 Ministrica za obrambo obiskala pripadnike 20. SVNKON v Unifilu Poveljnik Unifila generalmajor Luciano Portolano: »Pripadniki slovenskega kontingenta opravljajo odlično delo, so učinkoviti in nepogrešljivi, izkazujejo visoko raven profesionalnosti in imajo izjemno spoštljiv odnos do lokalnega prebivalstva.« Ministrica za obrambo Andreja Katič je v sredo, 8. junija, v Libanonu obiskala pripadnike 20. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v mednarodni mirovni operaciji Združenih narodov Unifil. Trenutno je v kontingentu 15 pripadnikov SV, poveljuje pa mu major Jože Čebular. Obisk je bil tudi priložnost za srečanja in pogovore z vodjo misije in poveljnikom sil Unifil generalmajorjem Lucianom Portolanom ter poveljnikom sektorja Zahod, v katerem deluje tudi slovenski kontingent, z brigadnim generalom Arturom Nitijem. V Bejrutu se je ministrica sestala z ministrom za obrambo in namestnikom predsednika libanonske vlade Samirjem Mokbelom. POGOVOR MINISTRICE ZA OBRAMBO ANDREJE KATIČ Z VODJO MISIJE IN POVELJNIKOM UNIFILA GENERALMAJORJEM LUCIANOM PORTOLANOM Besedilo in fotografije: Aleš Sila OBISK NA SEDEŽU MISIJE IN POVELJSTVU UNIFILA V NAKOURI Ob prihodu ministrice Katič v južni Libanon je bilo prvo uradno srečanje na sedežu misije in v poveljstvu Unifila v Nakouri. Ministrico in delegacijo ministrstva, ki se ji je v Bejrutu pridružil tudi veleposlanik RS v Libanonu Igor Jukič, je pred sedežem poveljstva z vojaškimi častmi sprejel vodja misije in poveljnik sil Unifila generalmajor Luciano Portolano. Ministrica se je v pogovoru zahvalila in podprla poveljnika Portolana, ki počasi končuje mandat v Libanonu, ter kolektiv Unifila, ki v južnem Libanonu opravlja izjemno delo v podporo miru. Po mnenju ministrice mora mednarodna skupnost tudi v prihodnosti ostati v tem delu Libanona ter podpirati progresivne lokalne dejavnike pri vzpostavljanju in vzdrževanju trajnega miru v Libanonu ter širše na Bližnjem vzhodu. Kot je še poudarila, se naša država zavzema za ohranitev navzočnosti Unifila, saj ima ta mirovna operacija ZN najpomembnejšo varnostno-stabilizacijsko vlogo na jugu Libanona in nepogrešljivo podporno funkcijo pri vzpostavitvi ter usposabljanju libanonskih varnostnih sil. Poveljnik Unifila generalmajor Portolano je ministrici podrobno prestavil misijo ter politične in varnostne razmere v Libanonu ter na jugozahodu države, kjer deluje tudi slovenski kontingent. 15 pripadniki slovenskega kontingenta, ki so nastanjeni v vojaški bazi v Šami. Baza, obkrožena z nasadi bananovcev in oranževcev ter nizkim mediteranskim rastlinjem, je na dveh kvadratnih kilometrih, visoko na vzpetini nad libanonsko obalo. Pogled z najvišje točke baze, kjer imajo svoje bivalne prostore tudi slovenski pripadniki, je skoraj idiličen, saj ponuja veličasten pogled na odprto morje proti Cipru, na jugu pa proti le nekaj kilometrov oddaljenemu Izraelu. Temperature so v tem času približno 30 °C, v dnevih, ko piha in je zračna vlaga nizka, pa so razmeroma znosne za delo ter bivanje. Baza je tudi sedež poveljstva sektorja Unifila Zahod, ki mu poveljuje italijanski brigadni general Arturo Niti. Na srečanju z ministrico in veleposlanikom se je general zahvalil za dobro sodelovanje slovenskega kontingenta v sektorju Zahod, ki mu poveljuje. Tudi on je pohvalil pripadnike slovenskega kontingenta, ki odlično opravljajo svoje naloge in so zelo dobro sprejeti med pripadniki drugih držav, ki delujejo v bazi, in še posebno med lokalnim prebivalstvom, kar je za uspešno delovanje misije zelo pomembno. BAZO V ŠAMI JE MINISTRICI ANDREJI KATIČ PREDSTAVIL POVELJNIK SEKTORJA ZAHOD BRIGADNI GENERAL ARTURO NITI. POVELJNIK KONTINGENTA MAJOR JOŽE ČEBULAR JE MINISTRICI PREDSTAVIL SLOVENSKO TRTO. SREČANJE MINISTRICE S PRIPADNIKI 20. KONTINGENTA SPROŠČENO IN INFORMATIVNO Ministrica si je naprej ogledala bivalni del prostorov slovenskega kontingenta, ki je zelo značilen in podoben nastanitvenim razmeram v 15 PRIPADNIKOV SLOVENSKEGA drugih vojaških bazah in na misijah, na katerih delujejo slovenski konKONTINGENTA JE V VOJAŠKI BAZI V ŠAMI Glavni del obiska ministrice Andreje Katič je bil namenjen srečanju s tingenti. Kljub uniformirani ureditvi prostorov so si jih uredili tako, da 38 SV so ustvarili nekoliko slovenske domačnosti. Tako sta za slovenskim bivalnikom trta, prinesena iz domovine, in velik kažipot z označenimi slovenskimi kraji z razdaljo do njih, od koder prihajajo pripadniki kontingenta. V skupnem prostoru je velik plakat z risbicami in sporočili otrok, ki so jih našim pripadnikom poslali učenci 1. a razreda osnovne šole Šenčur. Pripadniki 20. kontingenta so svojo šestmesečno misijo na jugu Libanona začeli 19. maja. Ministrica jim je na skupnem srečanju v večnamenskem prostoru v uvodu čestitala ob nedavnem dnevu Slovenske vojske, ki so ga proslavili v bazi, ter ob bližnjem dnevu državnosti, ki ga bodo 26. junija prav tako slovesno praznovali ob navzočnosti kolegov iz drugih držav v bazi. Ob tem se jim je ministrica zahvalila za njihovo delo v podporo miru v Libanonu ter tudi v širši mednarodni skupnosti. Prenesla je pohvalo, ki sta jo za delovanje in profesionalnost v dopoldanskih pogovorih izrazila tako poveljnik Unifila generalmajor Portolano in poveljnik sektorja Zahod brigadni general Niti. Ministrica je poudarila, da prispevek številčno ni tako velik v primerjavi z drugimi našimi prispevki, vendar je zelo pomemben. Predvsem sta izpostavljeni begunska in humanitarna problematika, zato je pomoč mednarodne skupnosti zelo pomembna. Poveljnik kontingenta major Jože Čebular je v okviru srečanja ministrici podrobno predstavil poročilo o delovanju kontingenta in varnostne razmere na območju delovanja. Srečanje ministrice z vsemi pripadniki 20. kontingenta, vključno s slovenskim mirovnim opazovalcem Unt- DRUŽENJE IN POGOVOR S PRIPADNIKI OB SLOVENSKIH DOMAČIH DOBROTAH MIROVNA MISIJA IN OPERACIJA ZDRUŽENIH NARODOV UNIFIL V LIBANONU ŽE SKORAJ 40 LET Mirovna misija in operacija United Nation Interim Force in Lebanon – UNIFIL (začasne sile Združenih narodov v Libanonu) poteka od marca 1978. S konceptom operacije, ki velja od 1. oktobra 2012, so se sile Unifila postopno zmanjšale s 15.000 na približno 11.000 pripadnikov. V tem času sta se spremenili in dopolnili tudi organizacija ter sestava sil, pri čemer se je kakovostno in številčno okrepila predvsem logistična in podporna sestava sil. V operaciji trenutno sodeluje 10.598 vojaških, 257 mednarodnih in 591 lokalnih civilnih oseb ter 56 vojaških mirovnih opazovalcev Untsa iz opazovalne skupine Libanon (OGL), med katerimi deluje tudi major Slovenske vojske Peter Zrinski. Vodja misije in poveljnik sil Unifila v Libanonu je generalmajor Luciano Portolano iz Italije, ki ga bo po preteku dvoletnega mandata 24. julija nasledil generalmajor Michael Beary iz Irske. Več kot polovico vseh sil prispevajo evropske države. Poleg Slovenije v Unifilu sodelujejo Armenija, Avstrija, Bangladeš, Belorusija, Belgija, Brazilija, Brunej, Ciper, Estonija, Finska, Fidži, Francija, Gana, Grčija, Gvatemala, Hrvaška, Indija, Indonezija, Irska, Italija, Kambodža, Katar, Kenija, Kitajska, Koreja, Madžarska, Malezija, Mehika, Makedonija, Nemčija, Nepal, Nigerija, Salvador, Sierra Leone, Srbija, Šrilanka, Španija, Tanzanija in Turčija. Glavne naloge Unifila so opredeljene v Resoluciji Varnostnega sveta 1701 (2006). To so nadzor in spremljanje prekinitve spopadov, nadzor območja Libanona južno od reke Litani, sodelovanje z libanonskimi varnostnimi silami (LAF), ki morajo na območju nadzora Unifila razorožiti vse nelegalne oborožene skupine in posameznike, omogočanje dotoka humanitarne pomoči ter pomoč oblastem pri vzpostavitvi meje in nadzora na meji med Libanonom in Izraelom. Varnostni svet ZN je 21. avgusta 2015 z Resolucijo 2236 podaljšal mandat Unifila za 12 mesecev do 31. avgusta 2016. Prva napotitev 12 pripadnikov Slovenske vojske v Unifil je bila decembra 2006. Zaradi operativnih potreb je leta 2007 slovenska vlada sprejela dopolnilni sklep, ki omogoča sodelovanja s skupno do 20 pripadniki. Slovenska vojska je do danes z 20 rotacijami za Unifil zagotovila 281 udeležb svojih pripadnikov. Rotacija SVNKON Unifil poteka na šest mesecev. Od leta 1978 je v Unifilu umrlo 309 pripadnikov mirovnih sil. SV 39 PREDSTAVLJAMO VEČKRAT ODLIKOVANI NAREDNIK PRVE SVETOVNE VOJNE MATIJA TOMŠIČ (1879–1953) 2. DEL SKUPINSKA FOTOGRAFIJA S PRIPADNIKI 20. SVNKON sa, je potekalo v sproščenem in odkritem vzdušju, ministrica pa je odgovarjala na vprašanja pripadnikov, ki so se nanašala predvsem na razmere za delo in bivanje med njihovo misijo. Obljubila jim je, da se bodo navedene zadeve skupaj z GŠSV nemudoma preučile in izvedle ustrezne rešitve oziroma dali odgovori. Ministrica jim je med drugim predstavila tudi informacije o trenutnih dejavnostih ministrstva pri prenovi obrambne zakonodaje in prizadevanja, da bi se rešitve, ki jih je vlada pri odpravi plačnih anomalij sprejela za policiste, uporabile tudi za vojake in druge primerljive poklice v okviru varnostnega sektorja države. Kot je poudarila, »če je treba ugotoviti, da za določene poklice veljajo posebni pogoji dela, v posebnih in varnostno zahtevnih pogojih dela, potem to še posebno velja za vojake, zato bi bilo dobro, da bi se tisti, ki o tem odločajo, s temi specifikami seznanili na terenu in v okoliščinah, v katerih delujejo pripadniki Slovenske vojske«. Ob tem je dodala, da spoznavanje razmer in tudi težav neposredno pri pripadnikih slovenskih kontingentov na terenu predstavlja dodano vrednost k informacijam za odločanje, zato bo to prakso nadaljevala tudi v prihodnje. Ob koncu srečanja so vsi pripadniki od ministrice dobili spominski kovanec. SREČANJE Z LIBANONSKIM OBRAMBNIM MINISTROM PRILOŽNOST ZA KREPITEV DVOSTRANSKIH ODNOSOV MED DRŽAVAMA Pred odhodom v domovino se je ministrica Andreja Katič v Bejrutu srečala z obrambnim ministrom in namestnikom predsednika libanonske vlade Samirjem Mokbelom. Srečanje s predstavnikom libanonske vlade je bilo namenjeno tudi krepitvi prijateljskih odnosov med državama in dvostranskega sodelovanja. Kot je na srečanju poudarila ministrica, so varnost, stabilnost in razvoj Bližnjega vzhoda, Zahodnega Balkana, sredozemskega bazena in severne ter podsaharske Afrike prednostni zunanjepolitični in varnostni interesi Slovenije. »Podpiramo mirno in politično reševanje konfliktov na Bližnjem vzhodu, pri čemer imajo Unifil, Untso in Undof pomembno in nepogrešljivo varnostno-stabilizacijsko vlogo na tem območju,« je še izpostavila ministrica, zato Slovenija ostaja v operaciji Unifil s 15 pripadniki Slovenske vojske, tremi pripadniki na misiji Untso in policistoma v EUPOL COPS Palestina. Poudarila je, da Libanon rešuje tudi velike begunske in humanitarne izzive kot posledico vojaških spopadov v Siriji ter Iraku. Trenutno je v Libanonu približno 1,6 milijona beguncev in drugih razseljenih oseb. Republika Slovenija je od leta 2012 do konca leta 2015 notranje razseljenim osebam v Siriji in Iraku ter beguncem v Libanonu in drugih bližnjevzhodnih državah namenila več kot 630.000 evrov, in sicer za UNHCR, ICRC, Unicef, WFP ter projekt, namenjen pomoči sirskim beguncem s poudarkom na zaščiti otrok, ki ga izvaja ITF, in za projekt pomoči sirskim in palestinskim beguncem v Libanonu, ki ga izvaja slovenska nevladna organizacija Zavod krog. Ministrica je tako ponovno poudarila pomembnost celovitega in medresorskega pristopa, ki ga določa Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem je povabila pripadnike libanonskih oboroženih sil na tečaje vojaškega gorništva v Poljčah in angleščine v Ajševici ter ponudila podporo in pomoč na področju RKBO, vključno z mobilno skupino za usposabljanje. Minister Mokbel se je zahvalil ministrici za prispevek Slovenije pri zagotavljanju miru in varnosti v Libanonu tako v okviru operacij Združe40 SV nih narodov kot za drugo pomoč naše države. Izrazil je pričakovanje po še večjem sodelovanju tudi drugih evropskih držav pri pomoči Libanonu, predvsem pri oskrbi številnih beguncev, ki predstavljajo veliko breme za to majhno bližnjevzhodno državo, na križišču kultur, religij in vojaških spopadov. Minister je z referenco na Evropsko unijo, katere članica je tudi Slovenija, izpostavil, da umik obljubljene donacije v višini treh milijard dolarjev, ki jo je za nakup francoske oborožitve obljubila Savdska Arabija, kar je prav na dan obiska ponovno javno poudaril njen veleposlanik v Libanonu, pomeni dodatno težavo. Libanon, država z nekaj več kot štirimi milijoni prebivalcev in s 40-odstotno stopnjo brezposelnosti skrbi za poldrugi milijon beguncev iz Sirije, Iraka ter Palestine. Pri tem se opira predvsem na svoje zmogljivosti, pri boju proti skupnemu nasprotniku (Da'esh) pa na svoje oborožene varnostne in obrambne sile. Minister je ob tem opozoril, da se zaradi porazov Da'esh in drugih radikalnih skupin v Siriji ter Iraku vedno več teroristov infiltrira med begunce z nalogo izvajanja terorističnih napadov ne le v Libanonu, temveč tudi v Evropi in drugod. Izrazil je razočaranje, ker evropski politiki in politiki ZDA ne doumejo, da se Libanon bojuje tudi za Zahod. Pri tem je omenil, da nekatere zahodne države veliko obljubljajo, pomoči pa ni od nikoder. Trenutno poleg pomoči v sodobni oborožitvi nujno potrebujejo sedem helikopterjev za medicinsko evakuacijo. Besedilo: Anton Škrlj Pregledal: Ivan Simčič, Pokrajinski muzej Koper MATIJA TOMŠIČ V ČETRTI OFENZIVI NA OSLAVJU Četrta soška ofenziva se je začela že 10. novembra 1915, torej le pet dni po tretji. V tem času je bil Matija zopet prerazporejen, tokrat v III. bataljon 17. pehotnega polka. Proti koncu tretje ofenzive so namreč iz Galicije premestili ves 17. pehotni polk, ki so mu priključili še ostanke X. pohodnega bataljona. Polk je bil nato razporejen v 58. pehotno divizijo XVI. korpusa, ki je pod poveljstvom generalmajorja Erwina Zeidlerja branila Gorico. Na ukaz poveljnika 5. armade generala Svetozarja Borojevića von Bojne so smeli 17. pehotni polk uporabljati le za protinapade. V enem teh protinapadov je v noči z 21. na 22. november na položaje med potokom Pevmico in Oslavjem blizu kote 188 prišel tudi Matija. Praporščak Franc Rueh iz 17. pehotnega polka je boje 21. novembra 1915 na Oslavju, v katerih je pol dneva pozneje sodeloval tudi Matija Tomšič, v svojih spominih opisal takole: »Ob 2h 40 zjutraj alarm. Kompanija takoj na nogah. Ob 3h 30 odkorakamo na Oslavje, da prepodimo z jurišem Italijane, ki so zavzeli naš jarek. Huda, zelo huda bo, a vdal sem se v POLOŽAJI NA DOBERDOBSKEM KRASU V ČETRTI SOŠKI BITKI Vir: Vasja Klavora, Doberdob. Kraško bojišče 1915–1916, Celovec, Mohorjeva družba, 2007 POZDRAVI OTROK SLOVENSKIM VOJAKOM V LIBANONU božjo voljo (…). Pridemo v bojno črto. Razvrstim svojo četo. Splazimo se v prvo vrsto. Žal, da je bilo pred nami še nekaj naših, ki so skoraj gotovo mnogi padli, zadeti od naših krogel. Za to se imamo zahvaliti vojakom 37. domobranskega pešpolka. Žalosten pogled. Italijani so bili oddaljeni od nas komaj 20–30 korakov. Po 6h 30 zjutraj zatrobi juriš; jaz spodbujam vojake na to, pri tem pa dobim strel v levo roko nad laktom.«1 Matija se je v teh bojih spet izkazal in si prislužil že drugo odlikovanje, tokrat bronasto medaljo za hrabrost. V predlogu je zapisano, da je črnovojniški četovodja Matija Tomšič, pripadnik 97. pehotnega polka, a dodeljen 17. pehotnemu polku, prejema kot poveljnik desetine odlikovanje z naslednjo utemeljitvijo: »Na pododseku kote 188 v odseku Oslavja je 21. in 22. 11. 1915 tako odločno popeljal svojo desetino v boj, da je s tem potegnil za seboj še druge desetine. Je hraber in neustrašen podčastnik, ki je že na doberdobski planoti izkazal svojo hrabrost in preudarnost.« Predlog sta podpisala poveljnik 58. divizije generalmajor Erwin Zeidler in poveljnik XVI. korpusa topniški general Wenzel von Wurm. Matijeva enota je držala položaje blizu kote 188 do 30. novembra 1915, ko so jo končno zamenjali in poslali na počitek v zaledje. Ofenziva je sicer trajala še do 5. decembra 1915 in Italijanom je vendarle uspelo zasesti nekaj sto metrov ozemlja, potem pa so jih ustavili. Izgubljeno ozemlje so branilci spomladi 1916 po odločnem napadu spet osvojili. Čas po četrti ofenzivi je Matija v III. bataljonu 17. pehotnega polka preživel tako: –– od 1. do 9. januarja 1916 na položajih na Sv. Mihaelu oziroma Debeli griži; –– od 10. do 14. januarja na počitku v Biljah; –– od 14. do 21. januarja v rezervi v Dolu (Vallone); –– od 22. do 24. januarja počitek v zaledju; –– od 25. januarja do 2. februarja na položajih na Sv. Mihaelu oziroma Debeli griži; –– od 3. do 10. februarja na počitku v Bukovici; –– od 11. do 17. februarja v rezervi pri Cotičih.2 V tem času sicer ni bilo kakšnih hudih bojev, so pa bili kljub vsemu vojaki na položajih v stalni nevarnosti, saj jih je italijansko topništvo nenehno obstreljevalo in držalo v pripravljenosti. Brez žrtev in izgub torej tudi v tem času ni šlo, čeprav so bile manjše kot v ofenzivah. JUŽNA TIROLSKA OZIROMA MONTE CUCCO Matijevo enoto so nato 19. marca 1916 zbrali v Štanjelu, naložili na vlake in jo čez Ljubljano ter Jesenice odpeljali na Južno Tirolsko, kjer se je pripravljala velika avstro-ogrska ofenziva.3 V ta namen so poleg drugih enot premestili s soške fronte ves III. korpus, v katerem so bili večinoma polki s slovenskih nabornih območij, in sicer poleg 17. pehotnega polka, ki je na Južnem Tirolskem ostal do konca vojne, še mariborski 47. pehotni polk, celjski 87. pehotni polk, ljubljanski 2. gorski strelski polk, 7. lovski bataljon in mariborski 26. domobranski strelski polk.4 Iz vojaških dokumentov5 je razvidno, da je Matija Tomšič služil v 10. pohodni stotniji III. bataljona 17. pehotnega polka na gori Monte POLOŽAJI PRI OSLAVJU NAD GORICO, KJER JE MATIJA NA KOTI 188 S SVOJO DESETINO JUNAŠKO NAPADEL ITALIJANSKE JARKE Vir: Marko Simić, Po sledeh soške fronte, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996 DRUGI PREDLOG ZA BRONASTO MEDALJO ZA HRABROST, IZBORJENO NA OSLAVJU NAD GORICO Vir: arhiv Antona Škrlja SV 41 Chiesa nad Asiagom v pododseku Monte Cucco. Tam se je spet izkazal in dobil še tretje odlikovanje, in sicer malo srebrno medaljo za hrabrost. Poleg tega je tudi razvidno, da je bil kot črnovojniški četovodja že naslovljen (tituliran) kot narednik (Feldwebel). Utemeljitev za predlagano odlikovanje se je glasila tako: »Hrabra drža pred sovražnikom. V bitki na gori Monte Cucco pri Monte Chiesi dne 9. 7. 1916 se je izkazal s svojo hrabrostjo.« Po datumu na dokumentu lahko vidimo, da se je bitka, v kateri si je Matija že tretjič prislužil odlikovanje, zgodila že po koncu spomladanske ofenzive. Ta se je zaradi slabega vremena začela z veliko zamudo šele 15. maja, toda ko je že kazalo na zlom italijanske vojske, so Rusi začeli veliko ofenzivo v Galiciji.6 Avstro-Ogrska je morala zato ofenzivo 16. junija ustaviti in premestiti večino vojaštva na vzhod. Matija Tomšič je s 17. pehotnim polkom ostal na položajih na Monte Chiesi nad Asiagom najbrž še vse leto ali vsaj do datuma, ko je izvršil dejanje, za katerega je bil že tretjič odlikovan. V njegovih vojaških dokumentih namreč ni zaznamb, po katerih bi lahko sklepali, kje je bil do konca vojne. MATIJA KOT ŠTABNI NAREDNIK PROTI KONCU VOJNE LETA 1918 VIR: ARHIV ANE MARIJE IN IVANA PETRA TOMŠIČ, VNUKOV MATIJE TOMŠIČA JUŽNA TIROLSKA LETA 1916 PRED IN MED OFENZIVO STRAFFEKSPEDITION ZALEDJE IN KONEC VOJNE Po pričevanjih sovaščanov, ki so Matijo poznali, naj bi konec vojne oziroma leti 1917 in 1918 preživel v zaledju in se ni več boril na fronti. Glede na njegovo letnico rojstva in tudi ker je bil večkrat odlikovan, bi bilo to mogoče. Domačini so zanj namreč radi govorili: »Ja, Matija Andrjašov je bil pa 'štac feldvebel'.« To je verjetno pomenilo »štacijskega narednika«, kar se ujema z omenjeno domnevo.7 Da Matija zadnji vojni leti ni bil več na fronti, dokazujeta tudi fotografiji, ohranjeni pri sorodnikih in ki ju je v tistem času poslal ženi Mariji Tomšič v Nemčijo oziroma na Moravsko. Prvo, na kateri je fotografiran s svojo enoto, je 9. junija 1917 kot razglednico poslal na naslov v Porenju (Reinland). Začne se z: »Ljuba otroka in Mimi …« Na drugi, ki jo je poslal 11. maja 1918 na Moravsko na naslov Frau Maria Tomschitz, Sgibow in Schatten 200, Mähren, pozira sam. Na sliki so vidni vsa tri odlikovanja za hrabrost in Karlov četni križec, ki ga je zadnji avstro-ogrski cesar Karel I. podeljeval vojakom, ki so bili vsaj 12 tednov v vojni in so se udeležili vsaj ene bitke. Matija nosi usnjene gamaše in uro z verižico, kar pomeni, da je bil kar bogat. Častniki in podčastniki so si namreč morali take dodatke sami kupovati. Lepo je viden njegov čin, na žalost pa še posledice nezadostne prehrane, kar je ugotavljal tudi sam, saj je na fotografijo razglednico v nemščini pikro in hudomušno zapisal: »Tu lahko vidiš, kako eleganten sem. Poslal ti bom še pet kosov (fotografij).« Na razglednici sta odtisnjena žiga njegovega polka in pohodne stotnije K.u.K. Infanterieregiment Nr. 97 in XXXVIII. Marschkompagnie. Žal ni mogoče razbrati, od kod je razglednici poslal. prišli pod Kraljevino Italijo, zato Matija kot nekdanji vojak propadle države ni dobival pokojnine, vendar kot znan zidarski mojster ni nikoli imel težav z delom in zaslužkom. Sorazmerno z obsegom dela je imel več pomočnikov in tudi marsikaterega vajenca je spravil k poklicu. Njegova zidarska dela so še danes vidna tako na Baču kot v okolici. Eno takih večjih del je zid okrog nekdanje italijanske vojašnice v Knežaku, katerega precejšen del še stoji. Matija je ta posel od italijanske vojske dobil zato, ker je njegov drugi sin Janez služil v italijanski vojski v Abesiniji.8 V kroniki župnije Knežak je omenjeno, da je leta 1938 pri obnovi farne cerkve v Knežaku dal ponudbo tudi zidarski mojster z Bača Matija Tomšič, vendar je potem odstopil. Zanimiva je bila njegova vloga med drugo svetovno vojno. Bil je strog in neustrašen mož in se ni bal ne nemških okupatorjev ne partizanov. Prvih zato, ker jim je bil kot večkrat odlikovani avstro-ogrski narednik z odličnim znanjem nemščine za prevajalca in je imel pri njih velik ugled, zato je s svojim vplivom ter nastopom večkrat rešil vso vas in tudi posameznike.9 Prav zato so ga spoštovali tudi partizani, čeprav so včasih od njega slišali kakšno krepko. Po drugi svetovni vojni so nove oblasti Matiji omogočile zaposlitev v domači tovarni, tako da je potem lahko dobival pokojnino. Njegova življenjska pot se je končala 13. aprila 1953 doma na Baču. Sosedje in vaščani so povedali, da so takrat pri njem našli stari avstrijski revolver, ki ga je oblast zasegla. Na žalost so se izgubila tudi njegova odlikovanja, ostali so le Karlov četni križec in fotografiji. Matija Tomšič, ki je bil že po naravi hud, strog ter neustrašen in je te lastnosti še prekalil v težkih bojih prve svetovne vojne, je v okolju, v katerem je živel tako po vojni kot med drugo svetovno vojno in po njej, pustil nepozaben pečat. MATIJA KOT ŠTABNI NAREDNIK PROTI KONCU VOJNE LETA 1918 Vir: arhiv Ane Marije in Ivana Petra Tomšiča, vnukov Matije Tomšiča Vir: Franc Rueh, Moj dnevnik 1915–1918, Slovenska matica, Ljubljana, 1999 1 2 3 4 5 TRETJI DOKUMENT S PREDLOGOM ZA MALO SREBRNO ODLIKOVANJE ZA HRABROST, ZASLUŽENO NA MONTE CHIESI PODODSEK MONTE CUCCO Vir: arhiv Antona Škrlja MATIJA TOMŠIČ LETA 1917 KOT ŠTABNI NAREDNIK V ZALEDJU MED SVOJIMI VOJAKI Vir: arhiv Ane Marije in Ivana Petra Tomšiča, vnukov Matije Tomšiča 6 MATIJA SPET MED SVOJIMI IN VRNITEV V DOMAČO VAS Matija se je po končani prvi svetovni vojni vrnil k svoji družini na Moravsko, v začetku dvajsetih let pa se je z njo preselil na Bač pri Knežaku, torej v svojo rojstno vas. Naselili so se v Flikarjevi hiši, ki je bila prej Milharjeva s staro številko 60, zdaj pa se po njem imenuje Matijetova hiša, Bač 123. Ti kraji so po vojni 42 SV 7 ODLIKOVANJA, KI SO KRASILA MATIJEVE PRSI, SO SE ŽAL IZGUBILA. SLIKA JE IZ ARHIVA ANTONA ŠKRLJA IN JE POSNETA IZ ZBIRKE DAVIDA TASIČA. PRVA IN ZADNJA STRAN KARLOVEGA ČETNEGA KRIŽCA, EDINO, KAR JE ŠE OSTALO OD MATIJA. TAKO KRIŽ KOT FOTOGRAFIJE HRANITA NJEGOVA VNUKA ANA MARIJA TOMŠIČ IN IVAN PETER TOMŠIČ Z BAČA PRI KNEŽAKU. REVOLVER GASSER MODEL 1870-74 Vir: Irena, Srečko in Aneja Rože, Slovenci v avstro-ogrski vojski na vzhodnem bojišču 1914–1915, Lokev, 2014 8 9 Franc Rueh, Moj dnevnik 1915–1918, Slovenska matica, zbral in uredil Igor Vilfan, Ljubljana, 1999, strani 28 in 29. Vasja Klavora, Doberdob. Kraško bojišče 1915– 1916, Mohorjeva družba, Celovec, 2007, stran 191. Šlo je za avstro-ogrsko spomladansko ofenzivo od 15. maja do 16. junija 1916, imenovano Strafexpedition, njen namen pa je bil prodreti iz Južne Tirolske do Jadranskega morja in odrezati italijanske sile na soški fronti. Marko Simić, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, strani 113 in 114. Vojaški dokumenti, ki se nanašajo na Matijo Tomšiča, izhajajo iz dunajskega Vojnega arhiva (Kriegsarchiv). Ob tej priložnosti se zahvaljujem za prevode iz nemščine v slovenščino Mateji Maslo, Edu Rebcu in Vinku Avsenaku, ki je ta članek tudi uredil. Zahvaljujem se tudi mag. Janku Boštjančiču iz Parka vojaške zgodovine v Pivki za pomoč pri zbiranju podatkov in Pavlu Carju za posredovane podatke o vojaških odlikovanjih. Šlo je za veliko rusko ofenzivo generala Alekseja Brusilova, ki je izkoristil avstro-ogrsko spomladansko ofenzivo na Južnem Tirolskem in verdunsko bitko na francoskem bojišču ter 4. junija 1916 s štirimi armadami napadel na široki fronti. Sredi junija mu je z novo taktiko uspelo prodreti pri Lucku in v Bukovini ter nasprotnika spet potisniti na Karpate. Matija Tomšič je verjetno kot narednik služil v eni od vojaških (štacijskih) uprav v zaledju, odgovornih za namestitev in oskrbo vojaških enot, ki so prebivale v določenem kraju ali skozi njega potovale. Ustno pričevanje Silva Bradača, po domače Famelcovega z Bača. Ustno pričevanje Marije in Franceljna Faturja, po domače Regacova z Bača. SV 43 ŠPORT V VOJSKI BREZ ZAVOR IN PRESTAV V NASPROTNO SMER URINEGA KAZALCA »Tam je štajerski del mesta, tu pa smo na dolenjski strani,« mi v krajšem pogovoru med usmerjanjem proti velikemu športnemu spektaklu pove starejši gospod, ki z navijaško kapico hiti proti stadionu Matija Gubca in si hkrati pripravlja nepogrešljive navijaške fanfare ter zastavo. Mesto Krško je že leta 2002 organiziralo eno izmed spektakularnih prireditev v speedwayu z gostovanjem svetovnih asov v tem adrenalinskem športu. »Nič te ne slišim, mi boš povedal pozneje,« se sliši izza tribun, kjer vneti obiskovalci iščejo primerne kotičke, da bodo lahko priča najbolj divjim vožnjam in zmagoslavju voznikov na metilni alkohol. Iz garažnih prostorov se sliši glasen ropot motorjev, poleg katerih si neutrudni mehaniki z dirkači izmenjujejo informacije, tako da bodo lahko neustrašnim voznikom pomagali pri osvajanju točk. Med njimi je tudi Matej Žagar. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič O njem smo v naši reviji že pisali, saj je poleg številke 55, ki jo nosi na dirkaškem dresu, zapisan tudi službi domovine, čeprav je zaradi številnih dirk in obveznosti v tujini pogosto odsoten in je doma le malo časa. Njegov strogi pogled se nič ne razlikuje od takrat, ko smo o njem pisali prvič, tokrat pa je napetost še nekoliko večja, saj mesto pod griči s številnimi zidanicami gosti prvo letošnjo dirko v grand prixu. »To bo res dirka,« slišim starejše in mlajše navijače sredi pomembnega dela, saj na ograjo pritrjujejo veliko zastavo z besedami, ki bodo Matejeve napete oči med dirko gotovo pobožale kljub njegovi prašni maski. Po krajšem molku, med katerim smo poslušali slovensko himno, je startna vrvica že čakala v nizki legi na prve tekmovalce. Dobro označene pozicije štirih voznikov so bile kmalu polne dima, vanj uprte vse oči obiskovalcev na stadionu, prižgana zelena luč, dvig startne vrvice in spust rok starterja so napovedali boj dirkačev, ki jim je START JE ZELO POMEMBEN. 44 SV LE KDO BO PRVI? po žilah tisti trenutek teklo gorivo namesto krvi. Prehitevanje enkrat po levi, drugič po desni, vožnja v koloni in vratolomno prehitevanje skozi ovinek, toda strahu ves čas prav oni kažejo zobe. Po koncu tretjega kroga na stezo prvič stopi starter in z zastavo voznike opomni, da imajo pred seboj le še krog. Presenečenj ni konec. V tistem hipu se del tribune dvigne in že nekaj trenutkov pred dvigom zastave s šahovskim vzorcem s silovitimi kriki napove zmago svojega favorita. Zmagovalec odpelje še častni krog skoraj v celoti po zadnjem kolesu in zavije v bokse. Mehaniki takoj začnejo hladiti motor in pripravo za naslednjo vožnjo. »Poglej ga Žagarja, je že pripravljen,« se zadere navijač, medtem se nova četverica voznikov s pomočjo mehanikov, ki voznike zaradi vžiga motorja porinejo na stezo, odpravi na start, ekipa pa izza napihljive ograje pogleduje na stezo. Na startu je tokrat tudi predstavnik majhne podalpske dežele s številko 55 in športnim pogledom. Starter v belem kombinezonu ponovno stopi na tekmovalno stezo, posuto z mešanico ugaskov ilovice in premoga, ter nekaj trenutkov pred začetkom ene izmed voženj kroti srca nemirnih voznikov, ki vsak na svojem motociklu sedijo z razlogom zmagati. Motorji glasno zaropotajo, levice voznikov popustijo sklopke, z desnicami pa močno privijejo plin. »Dajmo, Žagar,« se zasliši s tribune nad startom, sledi pa veselje na ovinku. Tudi preostala trojica voznikov se ne da. Prvi, drugi, tretji in četrti krog gredo mimo. Tako kot v vsakem športu je tudi pri moto športih pomembno sodelovanje, vendar ne obrodi vedno zmage, vsakega tekmovalca pa pripravi za naslednjo preizkušnjo in mu ponudi nekaj tihih nasvetov ter izkušenj, ki ostanejo nekje globoko v sivih celicah ter pridejo na dan v naslednjih preizkušnjah. SPEEDWAY V KRŠKEM JE PRAZNIK Speedway je v Krškem skoraj tako priljubljen kot trgatev v jesenskih mesecih. Na tribune TO JE BIL ŽE 13 GRAND PRIX V KRŠKEM. stadiona Matije Gubca poleg moških pridejo tudi njihove boljše polovice, otroci in stari starši, da si v prijateljskem vzdušju ogledajo dirko. Organizator kljub sproščenemu vzdušju zahteva popolno disciplino gledalcev, saj ne smejo prestopati ograje ali se zadrževati v varnostnem pasu, prav tako je ob morebitnih padcih prepovedan dostop na stezo. Motorji ponovno zaropotajo in že v naslednji vožnji pade Danec Nicki Pedersen, zato na stezo hitro pripelje reševalno vozilo zdravstvenega doma Krško in ob strokovni pomoči je Nicki kmalu na nogah. Njegovi navijaču mu zaploskajo, med slovenskimi navijači pa je bilo takrat nekaj hude krvi, saj so strogi sodniki iz vožnje izključili našega Mateja Žagarja in ga razglasili kot krivca za padec danskega kolega. Kar trdijo nogometni navdušenci o okrogli žogi, velja tudi za oval, po katerem se neutrudno podijo neustrašni dirkači, torej se vse lahko spremeni in drugi tekmovalci lahko dobijo priložnost. Speedway je zelo dinamičen šport, saj imajo motorji pospeške, enakovredne formuli 1, vendar so posebni, saj so brez prestav, po koncu vožnje pa se speedweyisti ustavijo s pomočjo tako imenovane železne cokle, pritrjene na levem škornju. Adrenalina torej ne zmanjka ne sodelujočim ne gledalcem. Medtem sta na stezo pripeljala traktorja in zravnala razbrazdano vozno površino, delo pa je dokončal še tovornjak s cisterno, ki je progo enakomerno polil z vodo. VEČINO LETA JE V MODREM DRESU S številko 55 Matej potuje po Evropi in drugih celinah, da zasluži svojo plačo, kar pa ni lahko. Poti do stadionov, na katerih nastopa, so dolge, zato jih velikokrat preživi kar v kombiju, kadar pa mora na drugo celino, se z letalom odlepi od trdnih tal in prepusti krilom nad oblaki. Vozi v klubih Czech League v Pardubicah, Gorzov obišče, kadar ima dirko za poljsko Ekstraligo, v Angliji je član kluba Belle Vue, na Švedskem Eskilstune in AMTK Ljubljana, v katerem je državni prvak že od leta 2002. Poleg tekmovanja v omenjenih klubih je Matej tudi eden izmed elitnih voznikov serije grand prix, v kateri tekmuje z vozniki iz Poljske, Velike Britanije, Švedske, Danske, Združenih držav Amerike in Avstralije. Medtem se četverica voznikov pripravlja na startu, med njimi pa je tudi modri Matej. Motorji glasno zahrumijo, zelena luč se prižge in Mateja kar izstreli s startnega položaja. Kriki navijačev skoraj preglasijo glas reporterja, ki dirko vneto spremlja izza mikrofona. Navijaška srca so tokrat poplačana z zmago njihovega favorita in zmagoslavno vožnjo po zadnjem kolesu. Tako je Matej ponovno dokazal, da je pravi tekmovalec in da so mu ovali, po katerih v obratni smeri urinega kazalca drvi s polno hitrostjo in motorjem brez zavor, blizu. Takrat se na zaslonu prikažejo še vozniki polfinalne vožnje, saj že stojijo na startu in čakajo dvig startne vrvice. Motorji ponovno zabrnijo in dvignejo s travnatih površin ter sedežev tribun še zadnje gledalce, ki vrtijo raglje, pritiskajo na sprožilce fanfar in na glas vpijejo imena svojih favoritov. To se ponovi v zadnji finalni vožnji in po štirih krogih je znan zmagovalec dirke v Krškem. Ura se prevesi proti triindvajseti in močne žarnice visokih reflektorjev so usmerjene na stezo ter prostor, kjer poteka podelitev pokalov trojici najboljšim. Številni fotoreporterji iščejo primeren kotiček, da bodo posneli zmagoslavje, ki se je končalo z glasnim odprtjem penine, saj jo je vesela trojica namenila spektakularnemu škropljenju, po vsem pa sta sledila selfi in odhod v bokse, kjer so zmagovalci odgovarjali še na vprašanja novinarjev. Kmalu se je skoraj osem tisoč gledalcev obrnilo proti nebu. »Poglej raketo in še tam in tam je tudi,« se je slišalo iz otroških ust, medtem pa so zmagovalci že pospravljali opremo, v kombije nalagali motorje in rezervne dele ter se v mislih pripravljali na naslednjo dirko v Varšavi in na dirke v bližnji prihodnosti. AMD Krško je tako organiziralo že trinajsto prireditev v grand prixu, vendar so na njegovem koledarju še druge zanimive dirke, ki bodo navdušence hlapov ponovno privabile na tribune. ZMAGOSLAVJE OB KONCU SV 45 PREŽIVETJE TERMINOLOŠKI KOTIČEK Zajec Hrana je zadnja izmed pomembnih stvari pri preživetju, saj boste brez nje zdržali veliko dlje kot brez drugega. Čez čas bo prevzela vodilno vlogo in tako je tudi prav. Lakota bo odpravila večino vaših predsodkov in prepričanj. Eno prvih spoznanj bo, da meso ne raste v mesnici. Ko plačate meso, plačate tudi krvavo dejanje, ki je nujno, da meso sploh pride do mesnice. V divjini ne bo nikogar, ki bi mu plačali, da bi to naredil namesto vas. Pri tem se bo pokazalo, kakšni ste. Besedilo in fotografije: Igor Fortuna Z ROKO V ROKI (ZA BOLJŠE PREVODE) Drugi zajca primejo za glavo in tako sunkovito zamahnejo, da prebavila pretrgajo spodnji del kože ter odletijo proč. Lahko jih tudi iztisnete s stiskanjem proti zadnjemu delu. Peka zajca ob ognju zahteva več spretnosti kot mesarski del. Meso je take oblike, da ga težko pritrdimo na palico, vendar je tudi to mogoče. Za ta namen je najboljša leskova palica s premerom približno 15 milimetrov, naj pa bo sveža in ravna. Lahko jo olupimo, vendar ni nujno. Potrebujemo še tri palčke, velike in debele kot svinčnik. Debelejšo palico prislonimo ob trdo podlago, na sredino prislonimo rezilo noža in ga porinemo ali udarimo skozi, nato pa zavrtimo rezilo, da Z ajca najbolj humano usmrtite z udarcem po tilniku. V ta namen si izberite primerno debelo palico, s katero ga udarite tik za ušesi. Držite ga za ušesa, udarec pa naj bo odločen in močan. Zajec bo mrtev v trenutku, čeprav vas bodo trzljaji živcev hoteli prepričati v nasprotno. Delo bo laže potekalo, če na vejo v višini glave naredite dve zanki, približno 15 centimetrov narazen, zajca pa obesite za noge. Zajec ima zelo tanko kožo, tako da lahko vse naredite tudi brez noža ali z ostrino kamna oziroma stekla. Odrežete mu glavo, ki jo držijo le še mišice, in pustite, da odteče vsa kri. Na stegnih je dovolj, da kožo le načnete in jo potrgate z njega. Potreben je še rez pri spolovilu, repu in okoli sprednjih nog, potem pa lahko kožo sunkovito potegnete navzdol in zajca slečete v enem kosu. Če boste kožo strojili, jo prerežite po trebušni strani, jo razprite in pustite nekje v senci, da se presuši. Če ste vse naredili prav, je črevo še vedno nedotaknjeno v trebušni votlini. To načnete v predelu medeničnih kosti. Če nimate izkušenj, boste težko našli točko, v kateri bo kost zlahka počila, vendar tudi če boste zasekali poleg, ne bo hudega. Medenico razprite in iz sredine odstranite črevesje. Prste porinite za trebušno prepono in jo s plitvim rezom prerežite do reber. Bodite pozorni na mehur, da ga ne boste predrli, in tudi na črevesje. Če ste naredili vse prav, delo ni umazano ali krvavo. Zdaj ste odstranili prebavila, z njimi pa tudi razmeroma velika jetra. Ta ločite od prebavil, poleg pa tudi žolč, ki je na jetrih. Tega morate odrezati, ne da bi ga razlili, potem pa ga zavrzite. Spravimo jetra in ledvičke, ki so ostale v trebušni votlini. Spodaj v prsnem košu odstranite prsno prepono in za njo boste našli še pljuča ter srce. Oboje je užitno, srce pa morate zarezati, da iz njega odteče kri. Zajec je tako očiščen, odstraniti moramo le še sprednje in zadnje noge, ki jih posekamo ali kar polomimo. Nekateri zajca raje čistijo na tleh, pri čemer kožo načnejo na hrbtu, jo primejo z rokama in potegnejo narazen. Koža v tem primeru ni uporabna. Drugače jo lahko uporabimo za kuhanje, o čemer sem že pisal. se palica malo razpre. Postopek ponovimo pri 25 centimetrih naprej po palici, pri tem pa jo obrnemo za 90 stopinj. Nato palico porinite skozi prsni koš tako, da je prva zareza na prsnem košu, druga pa pri medenični kosti. Vzemite eno izmed tanjših palčk in jo porinite z zunanje strani stegna v notranjost. Ko pridete do zareze na debeli palici, poskrbite, da gre ta skozi zarezo in na drugi strani skozi stegno ven. Drugo paličico porinite skozi prsni koš in zarezo ter na drugi strani ven. S tretjo le spnite mehko tkivo trebušne votline okoli palice. Tako je zajec pritrjen na palico in se na njej ne bo obračal, medtem ko ga boste vrteli ob ognju. Velikokrat vam pišemo o novih uveljavljenih izrazih in »pogruntavščinah« pri prevodih, vendar redko omenimo, da so te novosti rezultat skupnega sodelovanja prevajalcev ter strokovnjakov. Sodelovanja, brez katerega ne bi bilo novih izrazov v slovenščini, in sodelovanja, brez katerega ne bi nikoli spletli dobrih prijateljskih vezi, ki še posebno bogatijo naše sodelovanje. Slovenščina je jezik, ki ga govori malo ljudi, lahko bi tudi rekli, da smo zato butični, nekaj posebnega. Prav zaradi te naše butičnosti bi se morali zavedati, da smo le mi tisti, od katerih je odvisno, ali bo naš lepi jezik še živel. Še posebno mi, ki delamo v določeni stroki, smo odgovorni za njegov razvoj in rast. Jezik raste na različne načine. Zadnje čase, še posebno v Slovenski vojski, v kateri smo tesno vezani na angleško govoreče okolje, naš jezik raste prek prevodov. Kakovostni prevodi strokovnega besedišča so lahko le rezultat uspešnega sodelovanja med jezikoslovci in področnimi strokovnjaki. To je le eden izmed razlogov, zakaj bi se morali vsi v Slovenski vojski zavedati, da imamo tu izjemno priložnost, predvsem pa možnost, ustvariti nekaj novega in slovenskemu jeziku omogočiti to, za kar so se v preteklosti predano bojevali naši predniki – priložnost za razvoj, rast in obstoj. Mi smo tisti, ki bomo poskrbeli, da bodo tudi prihodnji rodovi govorili slovensko in mi, zaposleni na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski, smo tisti, ki lahko poskrbimo, da bodo prihodnji rodovi imeli na voljo slovenske vojaške izraze in se bodo tudi zato lahko s ponosno dvignjeno glavo postavili ob bok največjim narodom, ki skrbijo za svoj jezik ter svojo kulturo. Pogosto smo prevajalci in strokovnjaki ob prvem stiku pregovorno previdni in kar malo s strahom pred obsojanjem ter kritiko začnemo sodelovati. To obstaja le zaradi nepoznavanja dela drugega. Velikokrat mislimo, da bi kdo moral svoje delo opraviti bolje, smo prepričani, da bi ga sami opravili bolje, se pa ne zavedamo, da je ta človek delo že opravil po svojih najboljših močeh in da pomoč, za katero prosi po končanem delu, ki ga lahko opravi sam, kaže na njegovo veličino in ne na majhnost. Ko na tovrstno sodelovanje pogledamo s tega vidika, se odprejo neskončne možnosti za rast in razvoj, tako strokovni kot osebni. Iz takega pristopa se rodijo najboljši prevodi, ki resnično obo- KNJIŽNE NOVOSTI V KNJIŽNIČNOINFORMACIJSKEM IN ZALOŽNIŠKEM CENTRU (KIZC) THE REGIONAL COLD WARS IN EUROPE, EAST ASIA, AND THE MIDDLE EAST: CRUCIAL PERIODS AND TURNING POINTS AL QAEDA, THE ISLAMIC STATE, AND THE GLOBAL JIHADIST MOVEMENT: WHAT EVERYONE NEEDS TO KNOW THE MILITARY'S BUSINESS: DESIGNING MILITARY POWER FOR THE FUTURE VLADIMIR PUTIN AND RUSSIA'S IMPERIAL REVIVAL U.S. ARMY COUNTERINSURGENCY WARRIOR HANDBOOK THE EVOLUTION OF THE GLOBAL TERRORIST THREAT: FROM 9/11 TO OSAMA BIN LADEN'S DEATH Urednik: Lorenz M. Lüthi Stanford University Press, 2015 Avtor: Mikkel Vedby Rasmussen Cambridge University Press, 2015 Avtor: Department of the Army Lyons Press, 2014 46 SV gatijo slovenski jezik, enotam na terenu pa ponudijo slovenski izraz, ki je prijeten za uho in pomensko ustrezen, predvsem pa izraz, ki lahko nadomesti angleškega, glede katerega smo velikokrat trdno prepričani, da je nepogrešljiv. Zaradi prijetnih izkušenj pri takem sodelovanju moram prav posebej poudariti navdušenje nad pripravljenostjo, da skupaj ustvarimo nekaj novega, da skupaj delamo in si prizadevamo za skupni cilj ter da tudi v pisarnah in ne le na terenu pripadniki Slovenske vojske razvijamo isti skupinski duh ter isto narodno zavest. Premalokrat se zavedamo, da imamo vsak dan prek različnih opravil v okviru našega dela priložnost, da soustvarjamo to, kar Slovenska vojska je, torej skupno prizadevanje, podporo in obrambo države ter skupni duh, ki državo povezuje. Prav zato vedno znova pozdravljam skupine, v katerih področni strokovnjaki skupaj z jezikoslovci delajo za dosego skupnega cilja. Ne strinjamo se vedno, toda prav te razlike bogatijo našo strokovno pot, če smo se le pripravljeni odpreti za pogled drugega in prisluhniti zadržkom ter težavam, pa tudi predlogom. Vedno znova se na teh delovnih sestankih potrjuje, da smo takrat, ko smo pripravljeni stopiti korak nazaj in prisluhniti drugemu, potem pa jasno predstaviti tudi svoj pogled brez strahu in takojšnjega obsojanja na drugi strani, sposobni ustvariti nekaj novega in velikega, s čimer bomo zadovoljni in pomirjeni vsi, predvsem pa nekaj, za čemer bomo vsi, tako prevajalci kot področni strokovnjaki ter enote na terenu, trdno stali in to tudi spoštovali in uporabljali. Naj za konec še enkrat poudarim, kako pomembno je medsebojno sodelovanje, in se na tem mestu zahvalim vsem strokovnjakom, s katerimi smo že sodelovali. Prav vsakemu posebej se zahvaljujem za edinstven prispevek, ki ga je z njegovim delom in znanjem vnesel v iskanje prevodnih ustreznic, ter za zaupanje, da nam skupaj lahko uspe. Zahvaljujem se vam tudi za zagon, ki ga zaradi okorelega sistema marsikomu kdaj zmanjka, saj se mu zdi, da se bojuje z mlini na veter, toda iz izkušenj vem, da nam je marsikdaj uspelo izbrati izraz, ki se je v rabi uveljavil in se še vedno uporablja. Na take trenutke še vedno gledam ponosno in upam, da se tudi vi zavedate, da ste bili del te zgodbe in da je brez vas ne bi bilo. Hvala za vaš trud in srčnost. Ana Hazler, Šola za tuje jezike Avtor: Daniel Byman Oxford University Press, 2015 Avtor: David E. McNabb CRC Press, Taylor & Francis Group, 2016 Urednika: Bruce Hoffman in Fernando Reinares Columbia University Press, 2014 SV 47 STENČAS STE VEDELI? Besedilo: Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske Pred svitom prvega dne po razglasitvi samostojne Slovenije je JLA začela splošen oboroženi napad na Slovenijo. Od Hrvaške je proti Novemu mestu in Ljubljani prodirala kolona oklepnih vozil, ki je ob 1.15 prevozila Metliko. Odločeno je bilo, da se v zaselku Poganci pri Novem mestu postavi blokada. Ob 3. uri je poveljnik enote JLA major Boško Prodanović zahteval umik blokade in pri tem streljal z avtomatsko puško. Pripadnik TO je odgovoril na strel in ranil oficirja v koloni. To so bili prvi streli v vojni za Slovenijo. Skoraj hkrati so tanki z Vrhnike v dveh kolonah odpeljali proti letališču Brnik, iz Maribora so proti mejnim prehodom z Avstrijo odpeljali tanki in oklepna vozila, tankovska kolona iz Varaždina pa je v Ormožu poskušala izsiliti prehod. Poveljujoči so dobili ukaz, naj ob morebitnem slovenskem odporu delujejo po vseh pravilih bojnega delovanja, kar so tudi naredili. Na mejne prehode so bili poslani zvezni miličniki in videti je bilo, da tankov ne more nič več ustaviti. Oficirji so bili odločni in samozavestni, toda Slovenija se ni vdala, kot so pričakovali v Beogradu. Sestalo se je predsedstvo RS in kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil odločilo, da bo Slovenija na napad JLA odgovorila z oboroženim odporom. Predsednik Milan Kučan je po razširjeni seji predsedstva RS nagovoril javnost in jo seznanil, da je predsedstvo ocenilo, da pomenijo premiki enot JLA nasilnost in brezobzirnost, napad na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije, da bo Slovenija na ta napad odgovorila tako, da bo uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zavaruje svojo suverenost. Predsedstvo RS je ukazalo Teritorialni obrambi RS, da če bo treba, naj tudi z orožjem zaščiti objekte in komunikacije, ki so temeljnega pomena za življenje ljudi v Republiki Sloveniji in za zavarovanje njene suverenosti. Prvega dne vojne, 27. junija 1991, se je v Trzinu proti večeru začel spopad med pripadniki 55. ObmŠTO Domžale, domžalske postaje milice in specialne enote milice z delom oklepne enote JLA, ki je bila od Vrhnike namenjena proti Brniku. Vojaki JLA so tega dne zvečer neuspešno napadli mejni prehod Holmec, ki so ga varovali slovenski miličniki. Tako se je začelo obdobje oboroženih spopadov za obrambo samostojnosti Republike Slovenije. ODLIKOVANJA V SV Medalja v službi miru OCENJEVANJE VOJAŠNIC »MLADI NE MOREJO POSTATI KAR ČEZ NOČ USTVARJALCI IN INOVATORJI. ŠE PREJ MORAJO BITI DEDIČI.« V naslovu so besede francoskega fenomenološkega filozofa Mauricea M. Pontyja. Imajo globok pomen. Kako težko je zidati hišo, če moraš sam kupiti vse od zemljišča naprej. Kako laže je, če si mogoče podedoval parcelo, če ti starši lahko finančno pomagajo, sorodniki in prijatelji pa z delom, izkušnjami ter spodbudo. Deduje narod. Dedujemo pripadniki Slovenske vojske. Pomembno je, da se dediščine zavedamo. Ne le svetlih trenutkov. Posameznik, ki želi v procesu terapije ozdraviti boleče spomine, ali par, ki želi rešiti partnerski odnos, se bo moral v določenem trenutku dotakniti tudi bolečih točk življenja. Se z njimi spoprijeti. In potem iti naprej. Tudi narod. »Samo kdor je dedič, more biti pionir,« pravi sodobni judovski mislec Abraham Joshua Heschel. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pionir: »… kdor prvi ali med prvimi pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje; osvajalec; ali začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik.« Slovenija, Evropa, svet. Vsi kotički Zemlje so praktično odkriti, vendar se pred nami razgrinjajo prostrane planjave izzivov, kamor človeška noga še ni stopila: podnebne spremembe, socialna negotovost, begunsko vprašanje … Ali si bomo kot pionirji upali stopiti na ta področja, ustvarjali primerne rešitve, dajali racionalne pobude, je odvisno od tega, ali bomo jemali iz dediščine in modrosti naših predhodnikov. Podoba Slovenije je edinstvena, bogata. Je kot mozaik, sestavljen iz mnogih kamenčkov, nabranih skozi čas. Če hočemo kot narod dopolnjevati podobo, ki smo jo dobili od prednikov, je treba slediti odtenkom in oblikam, ki so že v mozaiku. Ustavno pravico jih imamo sicer dodajati po svoji volji, toda s tem tvegamo, da izgubimo prvotno podobo, in sicer svojo identiteto. Brez identitete bomo bolj klavrni pionirji. Bomo pionirji, ki se hitro utrudijo, izgubijo voljo in prehitro začnejo gledati le nase ter svoje koristi. Ob 25-letnici samostojne Slovenije nam vsem, sinovom in hčeram iste matere domovine, želim zrele ter lepe medsebojne odnose. Skupaj, mladi in stari, zmoremo osvojiti do zdaj neznana področja človeške zgodovine. Druge alternative skoraj nimamo. Ne zapravimo dediščine, ustvarjene skozi stoletja! Silvestra Sadar, pastoralna asistentka Skrb za urejenost bivanjskega okolja dobro vpliva na pripadnike enot Slovenske vojske. Tako je v okviru sodelovanja s Turistično zvezo Slovenije med 3. in 9. majem potekalo ocenjevanje vojašnic Slovenske vojske, njegov namen pa je bil pridobiti pogled v izvajanje skrbi za urejenost delovnega okolja. Projekt, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije, je bil po letu 2011 znova vzpostavljen letos, v komisiji, ki je ocenjevala vojašnice, pa so bili pripadniki Generalštaba SV in predstavniki Turistične zveze Slovenije. Ocenjevane vojašnice so bile glede na njihovo velikost razdeljene na velike in majhne, kar je pomenilo sedem velikih ter sedem majhnih vojašnic. Merila za ocenjevanje so se navezovala na urejenost infrastrukture, notranjih prostorov, športnih in zelenih površin ter splošni vtis in vzdušje. Vojašnice so bile na koncu uvrščene v kategorijo »izredno urejena vojašnica« oziroma v kategorijo »urejena vojašnica«, za kar bodo oktobra nagrajene s priznanjem Turistične zveze Slovenije. Pri vseh vojašnicah je bilo opaziti vloženi trud in skrb za delovno okolje. V večini vojašnic se je pokazalo, da so volja, samopobuda in odnos poveljujočih ter pripadnikov Slovenske vojske nadomestili pomanjkanje denarja, ki bi omogočal bolj kakovostno vzdrževanje in obnavljanje objektov. NO BISERI BOHINJA Besedilo: zbrala iz uradnih virov Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ Fotografija: desetnik Daniel Mlakar, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ Medalja v službi miru se podeli pripadnikom Slovenske vojske ali javnim uslužbencem ministrstva za sodelovanje v mednarodnih dogovorjenih misijah za vzpostavitev in ohranjanje miru, za sodelovanje v humanitarnih operacijah ali za načrtovanje in izvajanje vojaško obrambnih nalog na mednarodnem področju. Priznanje se podeli, če je bila oseba v operaciji oziroma misiji najmanj tri mesece in je svojo dolžnost opravljala skladno s Pravili službe v Slovenski vojski in z mednarodnimi predpisi. Priznanje se podeli tudi, če je bila oseba odpoklicana iz razloga, ki ga osebi ni mogoče naprtiti, vendar je opravljala dolžnost v operaciji oziroma misiji najmanj 30 dni. Izjemoma se priznanje lahko podeli osebi, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, če je bila napotena na mednarodno operacijo ali misijo za najmanj 30 dni. V posameznem koledarskem letu lahko posameznik skladno s tem členom dobi samo eno medaljo v službi miru. Medalja v službi miru je okrogle oblike, na njej je podoba zemeljske oble, ki jo obkroža venec lipovih listov, ki so na vrhu sklenjeni z dr48 SV žavnim grbom Republike Slovenije. Na zadnji strani medalje je zgoraj polkrožno napis SLOVENSKA VOJSKA, spodaj je polkrožno napis V SLUŽBI MIRU, na sredini pa so vgravirani začetnica imena in priimek nosilca ter leto podelitve. Priznanje je izdelano iz bakra in visi na traku bele barve, ki ima na sredini široko modro progo. Na traku je ploščica s kratico in nazivom misije oziroma operacije. Nadomestna oznaka za medaljo v službi miru je bele barve in ima na sredini modro progo. Če je nosilec sodeloval v operaciji oziroma misiji več kot enkrat, se število sodelovanj označi z ustrezno številko. Za sodelovanje v operacijah oziroma misijah, ki se izvajajo skladno s VII. poglavjem ustanovne listine Združenih narodov, nosilec priznanja dobi ploščico z nazivom misije oziroma operacije. Če je nosilec sodeloval v operaciji ali misiji več kot enkrat, se mu podeli samo nadomestna oznaka, na kateri sta zaporedna številka operacije ali misije in ploščica s kratico naziva operacije ali misije. Knjižnično-informacijski in založniški center je v petek, 10. junija, ob dnevu KIZC pripravil razstavo Slapovi Bohinja, njen avtor pa je ljubitelj planin mag. Marjan Vešnar. Pisalo se je leto 1994, ko je mag. Vešnar ustanovil planinsko sekcijo Slovenske vojske in v gore popeljal številne pohodnike ter organiziral mnoge planinske tabore in družinske konce tedna. Na planinskih poteh, ki so ga vodile tudi v Bohinj, je odkril in poslikal več kot trideset slapov, malih biserov Bohinja, kot je v svojem nagovoru ob odprtju razstave slapove, ki krasijo Bohinj in njegovo okolico, opisal brigadir Klemen Medja. Na planinskih poteh Marjan Vešnar s fotografskim aparatom v rokah fotografira utrinke iz krajev, ki jih obišče, zato je v preteklih letih zbral veliko gradiva. Tako je lani gostoval v Knjižnično-informacijskem in založniškem centru z razstavo Kamnite ostaline časa, letos pa je ob dnevu KIZC pripravil razstavo Slapovi Bohinja. NO Fotografija: major Anton Kanduti Prvi streli v vojni za Slovenijo leta 1991 SPODBUDNA MISEL DAN SLOVENSKE VOJSKE V OPERACIJI EVROPSKE UNIJE NAVFOR MED SOPHIA SVNKON 2 EU NAVFOR MED sestavlja sedem pripadnikov Slovenske vojske, in sicer trije častniki, dva podčastnika ter dva vojaka. Trije pripadniki SV opravljajo dolžnost v okviru operativnega poveljniškega mesta (OHQ) v Rimu, kjer je sedež vodstva operacije, dva pripadnika v okviru taktičnega poveljniškega mesta (FHQ) in dva v zdravstveni oskrbi role II na italijanski poveljniški letalonosilki Cavour. Pripadniki SV, ki delujejo na poveljniški letalonosilki Cavour, so ob dnevu Slovenske vojske pripravili slovensko hrano, pri kateri poleg kranjske klobase in gorčice ni manjkal niti domač refošk. Predvajali so slovensko glasbo in s pomočjo medijev predstavili še SV in njeno vlogo pri skupnem bojevanju proti tihotapljenju ljudi v Sredozemskem morju. SVNKON 2 EU NAVFOR MED Sophia POGOSTITEV V ČASTNIŠKEM KLUBU ITALIJANSKE LETALONOSILKE CAVOUR SV 49 RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Naslednja številka revije SV izide 18. julija 2016. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] Uredništvo: Služba za strateško komuniciranje MO Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar Fotograf: Bruno Toič REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: PREDSTAVITEV SV. Nagrade prejmejo: – Soča Dovečar, Šardinje 7, 2274 Velika Nedelja, – Mario Jaunik, Selnica ob Muri 46 b, 2215 Ceršak, – Karolina Žinko, Bolečka vas 6 c, 2323 Ptujska Gora. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 6. julija 2016, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Oblikovanje, prelom in tisk: Schwarz print, d. o. o. Naklada: 7200 izvodov Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. 50 SV SV 51 B RALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V SLOVENSKI VOJSKI 2016 Berem – tečem – planinarim V sodelovanju s splošnimi knjižnicami Slovenije organiziramo v KIZC MORS bralno značko za odrasle in se tako pridružujemo širjenju bralne kulture in pismenosti med Slovenci. Z bralno značko za odrasle v Slovenski vojski vstopamo že peto leto, tokrat pa smo začeli ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju. Preberite najmanj pet knjig avtorjev s seznama*: 1. Viktor Frankl, Anton Trstenjak, Fran Ramovš: Gora in človek 2. Joža Čop, Paula Jesih, Stane Belak, Aleš Kunaver in Anton Sazonov: Čopov steber: dvakrat prvič 3. Boštjan Šaver: Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava, http://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/165.pdf 4. Reinhold Messner: Na meji smrti 5. Tomaž Humar: Ni nemogočih poti 6. Nejc Zaplotnik: Pot 7. Marijan Lipovšek: Steze, smučišča in skale 8. France Avčin: Kjer tišina šepeta 9. Tone Škarja: Jalung Kang 10. Julius Kugy: Pet stoletij Triglava 11. Miha Kuhar, Marko Prezelj: Aljaska — izkušnje v snegu in mrazu 12. Toni Hiebeler: Pustolovščina Everest — skozi šerpovsko deželo k Čomolongmi 13. Dean Karnazes: Ultramaratonec — izpovedi neustavljivega nočnega tekača 14. Samo Rugelj: Delaj, teci, živi: zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton Zloženko, v katero vpišete vaše prebrane knjige, lahko dobite v knjižnici KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi ali na spletni strani http://dk.mors.si/. Izpolnjen obrazec lahko prinesete v knjižnico KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi oziroma do 1. decembra 2016 pošljete na naslov: Knjižnica Kadetnica Engelsova ulica 15 2111 Maribor ali Knjižnično-informacijski založniški center Vojkova cesta 55 a 1000 Ljubljana. Želimo vam obilo prijetnega branja, sproščenega teka in gorskega užitka! 15. Marjan Žiberna: Norma 16. Jasmina Kozina Praprotnik: Bela dama 17. France Cokan: Eno življenje je premalo 18. Boštjan Videmšek, Žiga X. Gombač, Samo Rugelj: Ultrablus 19. Boštjan Fon: Dušan Mravlje, tek — moja norost 20. Joe Friel: Hitri po petdesetem 21. Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku 22. Scott Jurek: Jej in teci 23. Herbert Steffny: Velika tekaška knjiga: vse, kar morate vedeti o teku 24. Paulo Coelho: Priročnik bojevnika luči • *Med navedenimi avtorji lahko izberete tudi druga njihova dela. • Če med navedenimi predlogi ne najdete ustrezne knjige, še posebno to velja za tiste, ki ste na misiji in nimate možnosti dostopa do knjižnic, izberete tisto, kar imate na voljo. • Knjige, označene z zeleno (št. 6—14), so dostopne v KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi. • Knjige, ki niso dostopne v KIZC MORS, lahko najdete v drugih javnih knjižnicah oziroma če se oglasite v KIZC MORS v Ljubljani ali Mariboru, vam jih lahko mi naročimo prek naše medknjižnične izposoje. Dodatne informacije: knjižni svetovalec: Miroslav Nidorfer, prof., bibliotekarski spec. e-naslov: [email protected] telefon v knjižnici: 02/449 51 89 O sklepni prireditvi, na kateri bodo podeljene knjižne nagrade, vas bomo še naknadno obvestili. Predvidoma bo decembra 2016 ob mednarodnem dnevu gora.
© Copyright 2024