1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 16. junij 2016
(OR. en)
10388/16
UD 138
COEST 165
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
14. junij 2016
Prejemnik:
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2016) 375 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE SVETU Poročilo o napredku, doseženem po
sprejetju Sklepov Sveta o carinskem sodelovanju z vzhodnimi sosednjimi
državami
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 375 final.
Priloga: COM(2016) 375 final
10388/16
ka
DG G 3 B
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 14.6.2016
COM(2016) 375 final
POROČILO KOMISIJE SVETU
Poročilo o napredku, doseženem po sprejetju Sklepov Sveta o carinskem sodelovanju z
vzhodnimi sosednjimi državami
SL
SL
KAZALO
1. UVOD ...................................................................................................... 3
2. SKLEPI
SVETA
O
NAPREDKU
CARINSKEGA
SODELOVANJA Z VZHODNIMI SOSEDNJIMI DRŽAVAMI .......... 3
3. PREGLED NAPREDKA ......................................................................... 5
3.1. CARINSKO SODELOVANJE Z GRUZIJO, REPUBLIKO
MOLDAVIJO IN UKRAJINO ................................................................ 5
3.2. CARINSKO SODELOVANJE Z BELORUSIJO ................................... 7
3.3. CARINSKO SODELOVANJE Z RUSIJO ............................................. 7
3.4. TRISTRANSKI POGOVORI MED EVROPSKO UNIJO,
RUSIJO IN UKRAJINO .......................................................................... 8
3.5. EVRAZIJSKA GOSPODARSKA UNIJA .............................................. 8
3.6. CARINSKO
SODELOVANJE
Z
ARMENIJO
IN
AZERBAJDŽANOM .............................................................................. 8
3.7. DEJAVNOSTI VZHODNEGA PARTNERSTVA ................................. 9
4. ZAKLJUČEK......................................................................................... 10
2
1.
UVOD
Namen tega dokumenta je, da oceni napredek, dosežen na prednostnih področjih, ki jih je
Svet Evropske unije opredelil v okviru „sklepov Sveta o napredku v okviru carinskega
sodelovanja z vzhodnimi sosednjimi državami“ (v nadaljnjem besedilu: sklepi Sveta),
ki so bili sprejeti na seji Sveta za ekonomske in finančne zadeve 28. januarja 2014
v Bruslju.
Dokument vključuje najnovejše informacije o stanju carinskih odnosov
z vzhodnoevropskimi partnerskimi državami in Rusijo od zadnjega poročila Komisije
o napredku, doseženem po sprejetju Sklepov Sveta o carinskem sodelovanju z vzhodnimi
sosednjimi državami (Bruselj, 21.11.2013, SWD (2013) 487 final).
2.
SKLEPI SVETA
O NAPREDKU CARINSKEGA SODELOVANJA Z VZHODNIMI
SOSEDNJIMI DRŽAVAMI
Tri prednostna področja, in sicer „oblikovanje varnih in gladko prehodnih trgovinskih
poti“, „spodbujanje obvladovanja tveganja in boja proti goljufijam“ ter „vlaganje
v modernizacijo carine v regiji“, so bila dogovorjena na seminarjih na visoki ravni
o carinskem sodelovanju na vzhodni meji EU, ki so potekali 14. in 15. aprila 2011
v Budimpešti ter 20. in 21. oktobra 2011 v Krakovu, in opredeljena v sklepih Sveta
o carinskem sodelovanju z vzhodnimi sosednjimi državami (sprejeti na seji Sveta
v Bruslju, 5. decembra 2011).
V tem okviru je Svet v sklepih z dne 28. januarja 2014 pozval Komisijo in države
članice, naj sodelujejo z vzhodnimi sosednjimi državami, da bi:
1. razvili varne in gladko prehodne trgovinske poti, zlasti:
•
z določitvijo pogojev, vključno z zahtevami glede varstva podatkov,
in začetkom pilotnih projektov o izmenjavi predhodnih carinskih informacij
med državami članicami in vzhodnimi sosednjimi državami, kar bi prispevalo
k bolj usmerjenemu nadzoru in olajševanju trgovine;
•
s podpiranjem vzhodnih sosednjih držav pri razvijanju sistemov pooblaščenih
gospodarskih subjektov in pripravi potrebnih pravnih predpogojev
za morebitno vzajemno priznavanje z EU;
•
s spodbujanjem in pomočjo vzhodnim sosednjim državam, da bi upoštevale
glavne korake za pristop h konvencijama o skupnem tranzitnem postopku
in poenostavitvi formalnosti pri blagovni menjavi, vključno z vzpostavitvijo
projektne skupine, izvedbo analize vrzeli, pripravo časovnega načrta,
zagotavljanjem usposabljanja za carinske uradnike in informacij za podjetja
ter raziskovanjem instrumentov finančne podpore;
•
s prizadevanji za zagotavljanje ustreznega in preglednega delovanja
Konvencije TIR iz leta 1975 in ustvarjanjem ugodnih pogojev za tranzitne
operacije na vzhodni meji EU;
2. spodbujali obvladovanje tveganja in boj proti goljufijam, zlasti:
3
•
s krepitvijo operativnega sodelovanja, organiziranjem dodatnih skupnih
carinskih operacij, ki vključujejo vzhodne sosednje države in temeljijo
na najboljših praksah in priporočilih, med drugim s strani skupne carinske
operacije ROMOLUK (2013);
•
z opredelitvijo pravil za zagotavljanje, da je količina proizvedenih tobačnih
izdelkov sorazmerna z zakonitim povpraševanjem;
3. spodbujali modernizacijo carine, zlasti:
•
z ugotavljanjem razlik v carinski zakonodaji in postopkih, zlasti na
najpomembnejših področjih, kot so carinske deklaracije, tranzit, carinsko
vrednotenje, izvor blaga, uvrstitev blaga, obvladovanje tveganja in dovoljenja,
ki jih izdajo carinski organi, da bi razvili in izvajali načrte prilagajanja,
pri tem pa kot orodje uporabljali pregledani sklop carinskih smernic EU
in primere dobre prakse;
•
s celovitim izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo obstoječi in prihodnji
finančni instrumenti EU, da bi financirali opremo, projekte tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja, usposabljanje carinskih uradnikov ter
izmenjavo izkušenj in najboljših praks;
4. nadaljevali razprave z ruskimi carinskimi organi o oceni pilotnega projekta
za izmenjavo informacij in o mehanizmu zgodnjega obveščanja, ki bi služil
predhodnemu obveščanju o razmerah, ki bi lahko ovirale trgovinske tokove med
EU in Rusijo, in predlaganju praktičnih rešitev;
5. sodelovali pri neuradnem tehničnem dialogu o carinskih zadevah
z nadnacionalnimi institucijami, ustanovljenimi po vzpostavitvi carinske unije
med Belorusijo, Kazahstanom in Rusijo, da bi izmenjevali informacije, reševali
praktične težave ali omogočali zbliževanje carinske zakonodaje;
6. razmislili o pripravi in sprejetju strateških okvirov in ustanovitvi delovnih skupin
za carinsko sodelovanje z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo in Gruzijo
ter nadaljevali sodelovanje z Rusijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino na podlagi
zadevnih strateških okvirov;
7. še naprej tesno spremljali napredek, dosežen na navedenih področjih, in dialog
med EU in vzhodnimi sosednjimi državami na seminarjih na visoki ravni
o carinskem sodelovanju na vzhodni meji EU in/ali drugih namenskih carinskih
forumih, da se zagotovi ustreznost izvedenih ukrepov ter uskladi in prilagodi
zagotovljena pomoč.
Poleg tega je Svet pozval Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni napredek,
dosežen na prednostnih področjih carinskega sodelovanja z vzhodnimi sosednjimi
državami, pri tem pa upošteva tudi pobude in najboljše prakse držav članic. Komisija
je bila tudi pozvana, naj Svetu poroča o napredku, da bi na podlagi teh ukrepov predlagal
nadaljnje ukrepanje do konca leta 2015.
4
3.
PREGLED NAPREDKA
Odnosi z Gruzijo 1, Republiko Moldavijo 2 in Ukrajino 3 so novo raven dosegli leta 2014
s podpisom pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti
trgovini. Cilj teh sporazumov je postopno politično združevanje držav in gospodarsko
povezovanje z EU z izvajanjem reform in zavez. Politično dogajanje v regiji, tj. konflikt
v Ukrajini in napetosti med EU in Rusijo, ter nastanek in širitev Evrazijske gospodarske
unije so vplivali na stopnjo sodelovanja EU z državami v regiji.
3.1.
CARINSKO SODELOVANJE Z GRUZIJO, REPUBLIKO MOLDAVIJO IN UKRAJINO
Sodelovanje z Gruzijo in Republiko Moldavijo se je izboljšalo od začasne uporabe
pridružitvenega sporazuma /poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini
od 1. septembra 2014, za Ukrajino pa je bila začasna uporaba tega dela sporazuma
preložena na konec leta 2015.
Carinsko sodelovanje z Republiko Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo temelji na strateških
virih, ki so bili z Republiko Moldavijo sprejeti oktobra 2011, z Ukrajino maja 2012,
z Gruzijo pa podpisani marca 2015. Praktično izvajanje medsebojno dogovorjenih
dejavnosti in podpora so bili organizirani v okviru programa Carina 2020. Za zagotovitev
strateške vizije poteka reden carinski dialog.
Z novimi sporazumi so bili ustanovljeni carinski pododbori, ki jim je zaupana
pristojnost odločanja, da bi spremljali zbliževanje zakonodaje in postopkov v skladu
z zavezami iz poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini. Namen teh
pododborov je doseči visoko stopnjo sodelovanja in zbliževanja predpisov med
pogodbenicami. Glede na rezultate prvih sej odbora z Gruzijo in Republiko Moldavijo
(marec/maj 2015) sta obe državi na dobri poti pri izpolnjevanju carinskih obveznosti
v dogovorjenih rokih v okviru novega sporazuma.
Na carinsko sodelovanje z Ukrajino sta vplivala politično dogajanje v državi
in organizacijski razvoj v ukrajinski carinski upravi. V tem obdobju so se izvajali
projekti, ki jih podpirajo Komisija in države članice in pri katerih je prišlo do določenega
napredka.
Poleg uskladitve carinske zakonodaje s carinskim pravnim redom EU se EU osredotoča
na:
- razvoj sistemov obvladovanja tveganja, vključno s programom za pooblaščene
gospodarske subjekte, ter spodbujanje izmenjave carinskih informacij;
1
Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi
državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (UL L 261, 30.8.2014).
2
Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi
državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (UL L 260, 30.8.2014).
3
Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na
drugi strani (UL L 161, 29.5.2014).
5
- pomoč pri pristopu h Konvenciji o skupnem tranzitu in s tem omogočanje
nemotenega tranzita v središče EU;
- pomoč pri postopku za pristop k Regionalni konvenciji o panevromediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, s čimer spodbuja regionalno
gospodarsko povezovanje za blagovno menjavo.
Razvoj koncepta pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu z zakonodajo EU
je ena od zavez, ki so jih Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina sprejele v novih
pridružitvenih sporazumih. Trenutno je poudarek na primerjalni analizi zadevnih
zakonodaj pooblaščenih gospodarskih subjektov, ki jih izvajajo strokovnjaki Komisije
in držav članic. Izkušnje in najboljše prakse se bodo izmenjavale z omogočanjem
udeležbe na srečanjih mreže pooblaščenih gospodarskih subjektov in izvajanjem
študijskih obiskov v državah članicah EU.
Poleg tega se je 1. julija 2015 za začetno obdobje 6 mesecev na enem izmed mejnih
prehodov na moldavijsko-romunski meji začel izvajati pilotni projekt o priznavanju
pooblaščenih gospodarskih subjektov iz EU. Cilj pilotnega projekta je zagotavljanje
dodatnih koristi za pooblaščene gospodarske subjekte iz EU na mejnem prehodu Leuseni
(skrajšanje časa postopka, izboljšanje zaznavanja tveganj, manj fizičnih
in dokumentacijskih pregledov).
Da bi se izboljšalo obvladovanje tveganj in olajšala trgovina med EU in njenimi
vzhodnimi sosedami, je bilo sklenjeno, da se začne izvajati pilotni projekt z Moldavijo
in Ukrajino o pošiljanju podatkov o tranzitu v te države z namenom izvajanja projekta
v letu 2016.
Prihodnji pristopi vzhodnih sosed k skupnemu tranzitnemu postopku bi pomenili
pomemben korak naprej za regionalno povezovanje tranzitnih sistemov. Zagotovili
bi poenostavitve, pospešili mejne kontrole in izboljšali obvladovanja tveganja.
V Ukrajini se je januarja 2015 začel izvajati kratkoročni tranzitni projekt z namenom,
da se zagotovi podpora in svetovanje državnim davčnim službam pri njihovih pripravah
za pristop h Konvenciji. Na podlagi tega je bil priporočen tudi projekt tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja. Za Republiko Moldavijo se pripravlja dokumentacija
za projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za uskladitev z NCTS.
Seminarji o Konvenciji o skupnem tranzitu so v Varšavi potekali septembra 2013,
v Kijevu aprila 2015 in v Tbilisiju junija 2015. Ti seminarji so bili dopolnjeni
s študijskimi obiski v državah članicah. Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina imajo
status neuradnega opazovalca v delovni skupini EU-EFTA za „skupni tranzit
in poenostavitev formalnosti pri blagovni menjavi“, v kateri redno poročajo o napredku.
Konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (PEM) kot
območje akumulacije proizvodnih procesov z EU in drugimi pogodbenicami PEM
spodbuja regionalno gospodarsko povezovanje za trgovino z blagom. Republika
Moldavija je Konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu
ratificirala 28. maja 2015, pogodbenica Konvencije pa je postala 1. septembra 2015.
Gruzija je za pristop h Konvenciji zaprosila oktobra 2015. Ukrajina je Komisijo obvestila
o notranjih razpravah v zvezi z njenim pristopom h Konvenciji. Na temo pravil o poreklu
je bilo v letih 2014 in 2015 za te tri države organiziranih več seminarjev (v Kijevu
5. junija 2014, v Chisinau 3. novembra 2014 in v Tbilisiju 17. marca 2015).
6
Boj proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nezakonite trgovine s tobačnimi
izdelki še naprej ostaja pomembna prednostna naloga EU v zvezi z vzhodnimi sosedami.
Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami dejavno izvaja akcijski načrt
sporočila o krepitvi boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nezakonite
trgovine s tobačnimi izdelki.
Na podlagi dobrih izkušenj iz prejšnje skupne carinske operacije (ROMOLUK I), v kateri
sta sodelovali Republika Moldaviji in Ukrajina, je OLAF v letu 2015 organiziral drugo
skupno carinsko operacijo (ROMOLUK II) v zvezi s tihotapljenjem cigaret.
Bistvenega pomena je pomoč EU za Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino, da se
podpre izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma
o prosti trgovini in se izboljšajo carinske zmogljivosti vzhodnih partneric. Misija EU za
pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) je zagotovila dragoceno pomoč
na področju carinske zakonodaje in prakse, vključno s področjem boja proti goljufijam.
3.2.
CARINSKO SODELOVANJE Z BELORUSIJO
V znak priznavanja številnih pozitivnih ukrepov Belorusije od leta 2014, ki so pripeljali
do izboljšanja odnosov med EU in Belorusijo, je Svet 15. februarja 2016 sklenil,
da odpravi najbolj omejevalne ukrepe proti Belorusiji in pospeši izvajanje seznama
konkretnih ukrepov za krepitev kritično naravnane politike EU do Belorusije. Ta seznam
ukrepov je Coreper potrdil januarja 2015 in vključuje dejavnosti na področju carine.
V tem okviru je Komisija predlagala, da se ponovno vzpostavijo strokovni stiki.
EU je prav tako financirala projekte v okviru programa vzhodnega partnerstva.
3.3.
CARINSKO SODELOVANJE Z RUSIJO
Trenutna politična kriza ter carinske in trgovinske ovire vplivajo na sodelovanje. Rusija
izvaja omejitve, ki imajo negativen učinek na subjekte EU:
– od julija 2013 je Rusija geografsko območje uporabe Konvencije TIR omejila na nekaj
mejnih prehodov na meji med EU in Rusijo in zahtevala dodatna (nacionalna) jamstva
za blago v tranzitu preko Rusije. Te motnje se še vedno dogajajo;
– za več mesecev v letu 2014 so ruski mejni organi uvedli tudi okrepljene nadzorne
ukrepe za litovske cestne prevoznike, ki so prav tako privedli do motenj;
– od septembra 2014 prihaja do prekinitev tranzita preko Rusije med EU in državami
osrednje Azije in južnega Kavkaza zaradi prepovedi uvoza, ki jo je Rusija uvedla
za kmetijsko-živilske proizvode EU v odziv na sankcije EU zaradi ruskega posega v
Ukrajini.
Strateški okvir za carinsko sodelovanje, ki je bil potrjen novembra 2010, je zagotovil
splošne usmeritve za sodelovanje. Toda izvajanje je bilo še vedno zelo omejeno.
Mehanizem zgodnjega opozarjanja ni bil spremljan in skupno vrednotenje pilotnega
projekta za izmenjavo informacij ni bilo zaključeno. Kljub temu je bil konec leta 2015
pripravljen nov načrt za izvajanje strateškega okvira, dogovorjen pa je bil v začetku leta
2016.
7
3.4.
TRISTRANSKI POGOVORI MED EVROPSKO UNIJO, RUSIJO IN UKRAJINO
Pogovori, na katerih so se obravnavali ruski pomisleki glede izvajanja poglobljenega
in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino, so se med EU in Rusijo
neuradno
začeli
novembra 2013,
pred
podpisom
pridružitvenega
sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini (27. junija 2014);
ti pogovori so bili na Ukrajino razširjeni junija 2014.
Minska deklaracija, ki jo je normandijska četverica podpisala 12. februarja 2015 in ki
zadeva širše vprašanje ukrajinske krize, se nanaša na tristranske pogovore
o pridružitvenem sporazumu/poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini
in omenja, da je njihov namen „najti praktične rešitve za pomisleke, ki jih je Rusija
izrazila v zvezi z izvajanjem poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini“.
V zvezi s carinskimi zadevami Rusija ni mogla dokazati, kako bi lahko določbe
poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini povzročile povečanje tveganja
goljufij v dvostranski trgovini med Ukrajino in Rusijo in zakaj kakršnih koli pomislekov
v zvezi z morebitnimi goljufijami ni mogoče obravnavati v okviru obstoječih
dvostranskih sporazumov in okvirov carinskega sodelovanja (npr. med Ukrajino in
Rusijo, med EU in Rusijo ter med EU in Ukrajino).
Rusija je s 1. januarjem 2016 začasno ukinila trgovinske preferenciale Skupnosti
neodvisnih držav (SND) za Ukrajino. Rusija je prav tako prepovedala uvoz kmetijskih
proizvodov iz Ukrajine in uvedla dodatne sankcije z omejitvami za tranzit iz Ukrajine
v Kazahstan preko Rusije. Posledično je tudi Ukrajina uvedla omejitve uvoza in tranzita
za rusko blago.
3.5.
EVRAZIJSKA GOSPODARSKA UNIJA
Pogodbo o ustanovitvi Evrazijske gospodarske unije so Belorusija, Kazahstan in Rusija
podpisali 29. maja 2014, veljati pa je začela 1. januarja 2015. Armenija se je pridružila
2. januarja 2015, Kirgizistan pa 12. avgusta 2015. Evrazijska gospodarska unija je bila
oblikovana na podlagi carinske unije, ki so jo leta 2010 ustanovili Rusija, Belorusija
in Kazahstan.
Službe Evropske komisije in Evrazijske gospodarske komisije so večkrat stopile v stik
na tehnični ravni.
3.6.
CARINSKO SODELOVANJE Z ARMENIJO IN AZERBAJDŽANOM
Armenija je oktobra 2014 podpisala pristopno pogodbo k Evrazijski gospodarski uniji,
ki je začela veljati 2. januarja 2015. Po odločitvi Armenije leta 2013, da dogovorjenega
pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ne bo
parafirala, Armenija in EU nadaljujeta politični in trgovinski dialog na področjih, na
katerih je to združljivo z novimi obveznostmi Armenije. Decembra 2015 so se začela
pogajanja o novem pravno zavezujočem in splošnem sporazumu med EU in Armenijo,
ki bi okrepil dvostranske odnose, ki trenutno temeljijo na Sporazumu o partnerstvu
in sodelovanju.
Carinsko sodelovanje med EU in Azerbajdžanom je precej omejeno, saj se je
Azerbajdžan odločil začasno prekiniti pogajanja o pridružitvenem sporazumu. Na vrhu
8
vzhodnega partnerstva v Rigi (maja 2015) je Azerbajdžan potrdil svoj interes za novi
sporazum med EU in Azerbajdžanom. To pobudo je EU pozdravila v skladu
s prenovljeno evropsko sosedsko politiko, ki predvideva nove diferencirane pristope EU
do držav vzhodnega partnerstva, ki bi obravnavali njihove posebne potrebe in prednostne
naloge. Razprave o področju uporabe prihodnjega sporazuma so se začele
decembra 2015 z namenom pridobiti mandat za začetek pogajanj še v letu 2016. V njem
je vključeno carinsko sodelovanje.
3.7.
DEJAVNOSTI VZHODNEGA PARTNERSTVA
Vzhodno partnerstvo je skupno prizadevanje EU in Armenije, Azerbajdžana, Belorusije,
Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine za nadaljnjo podporo trajnostnih procesov
reform v teh državah.
V okviru platforme 2 vzhodnega partnerstva o gospodarskem povezovanju in zbliževanju
s politikami EU je bila sprožena vrsta usposabljanj o vidikih olajševanja trgovine
za vodje carinskih oddelkov. Dva dogodka sta potekala septembra 2014 v Varšavi
in septembra 2015 v Krakovu. 48 udeležencev iz šestih držav vzhodnega partnerstva
je bilo usposobljenih za preverjanje porekla, razvrščanje, vrednotenje, varstvo pravic
intelektualne lastnine, revizijo po carinjenju, etične in protikorupcijske ukrepe.
Zagotovljenih je bilo 160 ur predavanj, predstavitev, vaj in študij primerov. Na tem
področju je potrebna nadaljnja podpora držav članic.
Strokovni odbor vzhodnega partnerstva za integrirano upravljanje meja si prizadeva
olajšati izmenjavo najboljših praks o integriranem upravljanju meja ter okrepiti
sodelovanje med carinskimi službami in mejnimi stražami v partnerskih državah.
Vodilna pobuda vzhodnega partnerstva za integrirano upravljanje meja je državam
vzhodnega partnerstva ponudila priložnost, da predložijo predloge projektov, katerih cilj
je posodobitev carine in olajševanje trgovine. Projekti, razviti v okviru te pobude, bodo
državam vzhodnega partnerstva pomagali pri izvajanju strategij integriranega upravljanja
meja, celovitosti, olajševanju trgovine, obvladovanju tveganja, odkrivanju drog
in pretihotapljenih cigaret/tobačnih izdelkov, varstvu pravic intelektualne lastnine in boju
proti korupciji 4.
Nedavno objavljeni novi dodatek k carinskim načrtom, ki ga je pripravila Evropska
komisija s podporo carinskih strokovnjakov iz držav članic in držav kandidatk, je treba
uporabiti za izboljšanje in okrepitev operativnih in upravnih zmogljivosti carinskih služb
držav vzhodnega partnerstva (zlasti Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine). Načrti
naj bi se uporabljali kot merila uspešnosti, na podlagi katerih lahko države vzhodnega
partnerstva merijo primanjkljaje na različnih poslovnih področjih in posledično izvedejo
izboljšave. Vsebina načrtov je bila junija 2015 predstavljena v Rigi, na okrogli mizi
vzhodnega partnerstva o integriranem upravljanju meja. Dejavnosti spremljanja, npr.
v obliki delavnic, se lahko organizirajo tudi v prihodnosti.
4
V zvezi s tem velja omeniti projekt izgradnje zmogljivosti integriranega upravljanja meja vzhodnega
partnerstva, ki ga je vodil Frontex, da bi olajšali gibanje oseb in blaga čez meje v šestih državah vzhodnega
partnerstva.
9
4.
ZAKLJUČEK
Od zadnjega poročila Komisije o napredku, doseženem po sprejetju Sklepov Sveta
o carinskem sodelovanju z vzhodnimi sosednjimi državami (Bruselj, 21.11.2013, SWD
(2013) 487 final) je bil dosežen precejšnji napredek.
Carinsko sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, zlasti z Ukrajino, Republiko
Moldavijo in Gruzijo, se je okrepilo. Komisija se je osredotočila na izvajanje
pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ter
strateških okvirov za carinsko sodelovanje s podpiranjem carinskih reform. Dosežen je
bil napredek pri izvajanju programov o pooblaščenih gospodarskih subjektih, pristopu
k skupnemu tranzitnemu postopku in pristopu k Regionalni konvenciji o panevromediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu. Zadevne države so sodelovale pri
programu Carina 2020, dejavnostih izmenjave informacij in tehnične pomoči (TAIEX)
ter projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki so jim pomagali bolje
razumeti dejavnosti carine EU in tako izvajati dobre prakse. Države članice so podprle
dejavnosti za gradnjo zmogljivosti.
Carinsko sodelovanje z Rusijo je bilo v tem obdobju omejeno, nanj so vplivale politične
in trgovinske razmere. Komisija vztraja, da Rusija v celoti izvaja Konvencijo TIR in se
vzdrži neupravičenih carinskih pregledov. Dialog je pomemben, da se preprečijo motnje
v trgovinskih tokovih.
Sodelovanje na carinskem področju z Belorusijo in Evrazijsko gospodarsko unijo je bilo
omejeno.
10