1. No category

ZGODBE, KI
PRIHAJAJO.
SPOMINI, KI
OSTAJAJO
STR. 2
»RAZMITI PA
VIDETI SAMO
S SRCOM
MOREMO«
STR. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
16.
junija
2016
{
Leto
XXVI,
št.
24
Vsi ovak - vsi z veseldjom plešejo
11. junija kauli štrte vöre zadvečerka so sodelavci Zveze
Slovencev na Madžarskem
dostakrat gor v nébo gledali.
Te so se pri nekdešnjoj varaškoj avtobusnoj postaji zbrali
vsi plesci iz štiri rosagov,
šteri so se prišli nutpokazat
na prvi mednarodni festival
plesa v Monoštri, na takzvani
I. LIPAFEST. Oblacke so črni
bili, povorka (felvonulás)
v farbasti gvantaj je komaj
komaj süja do Slovenskoga
doma prišla.
Takšoga deža so v Varaši že
dugo nej ponili, depa v šatori
je donk koražno bilau. Bogati
zadvečerek se je začno z mlašečov salsov monoštrskoga
drüštva »Presidance«, za en
malo pa so s porabskimi plesi
na odri bili mladi folkloristi
z Gorenjoga Sinika. Prišli so
člani slovenskoga drüštva
»Bazovica« s hrvaške Reke tö,
šteri so v dvej talaj nutpokazali slavonske, gorenjske pa
prekmurske plese. Madžarska koražnost je tö nej falila,
na odri so se flajsno sükali
pari s plesne šaule »Partium«
z Monoštra pa körmendske
folklorne skupine »Béri Balogh Ádám« s sploj dugov
tradicijov.
Na plesnom ringlišpili varaškoga programa pa smo
nej samo ljudske plese vidli.
Mladi člani plesnoga drüštva
»Savaria« s Sombotela so pripelali latinski ogenj na oder.
Plesni studio »Moj korak« iz
Ljubljane pa je svedočo, ka
Povorka I. LIPAFEST-a
Gostje iz Trsta, člani društva STU LEDI
se leko vsi navčimo plesati,
samo če volau mamo za tau.
Od najbole daleč so se pripelali člani folklorne skupine
»Stu ledi« s Trsta na Taljanskom, šteri so nej samo nutpokazali istrske pa tržaške
plese, liki so njine članice
sploj lepau zaspejvale primorske ljudske pesmi tö.
Večer se je končo z odličnim
koncertom slovenske akustične etno-skupine »Kontrabant«, šteri goslarge so - kak
pravo »muziko sveta« - v monoštrski šator pripelali rejsan
cejli svejt: od ritmov latinske
sambe prejk rokenrola do
romskoga čardaša. Čüli smo
spejvanje na priliko v angleškom, rovačkom pa jidiš geziki, nika v madžarskom, depa
največ v slovenskoj knjižnoj
pa našoj domanjoj rejči. Na
srteli je bilau gda pa gda trnok vrauče, dosta parov se je
sükalo. Zmejs pa so goslarge
najšli cajt za malo romantike
pa sentimenta tö ino odšpilali svoje najvekše šlagere.
Organizatorge pri Slovenskoj
zvezi želejo napraviti tradicijo iz LIPAFEST-a. Vsikšo paut
aj bi biu festival mednarodni
pa vsikdar aj bi se nutpokazali tak ljudski kak moderni
plesi. Večer pa aj bi se končo
s koncertom od edne od najbaukši slovenski glasbeni
skupin, vejpa ka si najbole
želejo, aj s kem več mladi pride na té programe.
-dmsliki: K. Holec
2
Murska Sobota: Zaključek elektrifikacije železniške proge
ZGODBE, KI PRIHAJAJO. SPOMINI, KI OSTAJAJO
Železnice imajo posebne in privlačne zgodbe. Celo France Prešeren je v devetnajstem stoletju
napisal pesem o Železni cesti.
Zanimivo zgodbo ima tudi železniška povezava med Mursko
ter vzpostavljeni sodobni komunikacijski sistemi med vlaki. Dogodek na soboški, lepo obnovljeni postaji je bil tudi v znamenju
170-letnice prve vožnje z vlakom
na Slovenskem, 15-letnici po-
Na slovesnosti so se zbrali številni povabljeni, med njimi slovenski
premier dr. Miro Cerar, ministri, predstavniki gospodarstva, zlasti
prometa, kulture in verskega življenja
Soboto in Hodošem, kar nekaj
časa do Zalalővőja. Uvodno poglavje o progi med Pragerskim,
Mursko Soboto in Hodošem so
začeli pisati minuli petek (10.
junija 2016), ko je bila na po-
novne vzpostavitve železniške
povezave med Slovenijo in Madžarsko in 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije.
V Murski Soboti so se zbrali
ugledni predstavniki slovenske-
Madžarski zunanji minister Péter Szijjárto, slovenski minister za
infrastrukturo Peter Gašperšič in premier Miro Cerar po povratku s Hodoša
sodobljeni soboški železniški
postaji slovesnost ob zaključku
modernizacije in elektrifikacije
109 kilometrov proge, po kateri
so najprej, od leta 1907, hrople
parne lokomotive, potlej dizelske in poslej bodo električne.
Vmes je bila leta 1968 ukinjena,
maja 2001 pa je prvič peljal vlak
po novi progi, ki se navezuje na
madžarsko železniško omrežje.
Zdaj bodo vlaki peljali do 160
kilometrov na uro. Urejeni so
nadvozi in druga signalizacija
ga političnega, gospodarskega,
kulturnega in verskega življenja: predsednik vlade dr. Miro
Cerar, gost, madžarski minister
za zunanje zadeve in trgovino
Péter Szijjártó, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič,
ministrica za razvoj, strateške
projekte in kohezijo Alenka
Smerkolj, pomurski župani ter
drugi obiskovalci, za katere so
pripravili pester kulturno-zabavni program, kakršnega si
mesto že lep čas ni privoščilo.
Prvi potnik na elektrificirani
progi je bil premier Miro Cerar,
ki se je z velikim številom povabljenih odpeljal na Hodoš po
gosta iz Madžarske, zunanjega
ministra Pétra Szijjárta. Po prihodu v Mursko Soboto sta Miro
Cerar in Péter Szijjárto govorila,
v čem je pomen obnove in elektrifikacije proge med Pragerskim in Hodošem, za kar je bilo
porabljenih skoraj pol milijarde
evrov (od tega 207 milijov iz
Evropske unije), kar je po izgradnji slovenskega avtocestnega
križa druga največja naložba v
slovenske prometne povezave.
Zdaj je posodobljen sestavni del
sredozemskega koridorja in osi
Lyon-Trst-Koper-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.
Predsednik vlade Miro Cerar:
»Izjemno sem navdušen nad
tem, kako je 109 kilometrov
proge modernizirano. Tudi
po tem se vidi, da je Slovenija moderna država, ki gleda
v prihodnost, povezuje ljudi
in podjetja s srednjeevropskimi državami... Vzpostavili
smo moderno povezavo med
Slovenijo in Madžarsko. Sodelovanje med državama bo
v korist prebivalcem in gospodarstvu. Na ta način se naša
Luka Koper in morje povezujeta z Madžarsko, z državami
vzhodne in srednje Evrope,
kar je posebej pomembno
za gospodarski razvoj. Pred
nami je gradnja drugega
tira med Divačo in Koprom
in druge naloge v cestnem in
železniškem prometu.« Predsednik je na vprašanja novinarjev,
kdaj bo Slovenija začela graditi
drugi tir, povedal, da priprave
potekajo, zlasti pa se odločajo
o obliki zagotavljanja denarja,
predvidoma tudi iz evropskih
virov. S tem je zavrnil namigovanja, da Slovenija drugega tira
ne namerava graditi. »Vlada je
odločena, da Slovenija izpelje gradnjo te proge do konca.
Verjamem, da nam bo še v
tem mandatu uspelo, kot se
reče, zasaditi prvo lopato. Ob
tem naj poudarim, da je zelo
pomemben nadaljnji razvoj
Luke Koper. Tistim, ki govorijo, da vlada ni za razvoj Luke
Koper, naj sporočim, da se zelo
zunanji trgovini, še posebej z
Luko Koper. S tem sta Slovenija
in Madžarska prispevali tudi
za okrepitev Srednje Evrope,
Na prvi uradni vožnji se je Miro Cerar z gosti odpeljal do Hodoša,
nasproti Pétru Szijjártu
motijo. Kajti Slovenija Luko
Koper potrebuje, saj je naše
okno v svet.« Miro Cerar je še
poudaril, da pozorno spremlja,
kaj se dogaja v Luki Koper. Če se
bo pokazalo, da karkoli škoduje
razvoju, »bomo takoj ukrepali«.
Slovenski premier je imel govor
tudi množici obiskovalcev, ki so
se zbrali pod velikim šotorom.
Tudi tu je izpostavil, da je drugi
za kar gre zahvala slovenski
vladi in njenemu premieru
posebej.« Zunanji minister
je v govoru predstavil pomen
Luke Koper za madžarsko gospodarstvo, in sicer skozi nekaj
številk: vrednost madžarskega
izvoza in uvoza skozi slovensko
pristanišče je kar 8 milijard dolarjev, letno prepeljejo iz Kopra
za Madžarsko 170 tisoč zaboj-
Odslužena in hrupna dizelka odhaja »v pokoj«
tir Divača - Koper ena prednostnih nalog vlade, zato aktivno
išče vire financiranja.
Zunanji minister Péter Szijjártó:
»Želim vam predati pozdrave
predsednika in naše vlade.
Gospodarsko pozicijo Madžarske izredno izboljšuje elektrificirana železniška povezava
med Slovenijo in Madžarsko.
Za nas pomeni napredek v
gospodarskem sodelovanju in
Porabje, 16. junija 2016
nikov. Minister je še napovedal
gradnjo manjkajočega avtocestnega dela med slovensko mejo
in madžarsko avtocesto. Tako
bo vzpostavljena odlična in hitra povezava med Ljubljano in
Budimpešto.
Slovesnost se je začela v rahlem
dežju in končala v čudovitem,
sončnem popoldnevu.
Tekst in fotografije:
Ernest Ružič
3
»RAZMITI PA VIDETI SAMO S SRCOM MOREMO«
Tistoga zadvečerka nas je v
kulturnom domi na Verici
čako Akoš Dončec, šteri se je
v slejdnjom cajti sploj dosta
spravlo z dvöma deloma: na
interneti je zbéro vsefelé rejči
v prekmurskom pa porabskom
guči, ka pa je eške vekši falat - na domanjo rejč lidi med
Mürov pa Rabov je dojobrno
pazko je emo na drüge gezike
ranč tak. »Pogledno sem
francuski original tü. Dapa
ešče nemškoga, engleškoga,
gradiščanskorovačkoga,
rovačkoga,
slovaškoga,
češkoga pa rusoškoga ranč
tak. Želo sam videti, kak oni
ništerne rejči obračajo« - je
pripovejdo mladi Veričanec,
Akoš Dončec je v našo rejč pripelo Maloga kraliča
erični roman Antoina de Saint-Exupéryna z naslovom
»Mali princ«. Kratke knige so
zdaj prejkspisane na prekmurski dialekt, nosijo pa imé »Mali
kralič«. Kak prevajalec pravi, je
lejpo rejč »kralíč« najšo v ljudski pripovejstaj, štere je zbrau
Karel Krajcar v Porabji.
»Maloga kraliča obračajo
na dosta gezikov pa dialektov« - nam tomači Akoš, zmejs
pa nam kaže lišto s skoro
tristau gezikami na monitori. »Gnesdén na priliko na
nemške pa arabske dialekte
tü. V nekdešnjoj Jugoslaviji
so pri tejm bili prvi kosovski
Albanci.«
Mladi prevajalec se je za delo
odlaučo iz lübezni do prekmurske rejči. »Mi, Slovenci
med Mürov pa Rabov, mamo
bogato pa lejpo literaturo.
Zakoj pa bi te Maloga kraliča
nej obrnauli na svoj djezik?
Telko knig so v njem napisali inda svejta. Pa ešče mladi
aktivno gučijo tau rejč, če poglednemo v Prekmurji.«
Akoš Dončec je med svojim delom prejkpogledno tak slovenski (1955) kak vogrski prevod
(1957) kratkoga romana, depa
šteri je en par rejči prejkvzeu
tö. »Piso sem od ‚lampaša’,
pa sam v češkom prevodi
vüdo, ka tisti človek, šteri vužgé lampaš, je ’lampar’.«
Takše inovacije so se ništernim
pomočnikom nej vidle, donk
pa je več lüdi pomagalo Akoši
pri obračanji. »Največ pomauči sam daubo iz Prekmurja,
za tau sam hvaležen. Bili
so z goričkoga pa ravenskoga tala, depa z ’markaste’,
dólinske krajine tü. Oni so
mi dosta inšpiracije dali kak trbej eto pa tau pisati,
ali so mi vöpopravili moje
falinge pa smo vtjüper iskali prave rejči« - je raztomačo
prevajalec.
Ništerni se spitavajo, zakoj je
Akoš Dončec knige nej na gezik svoje vesnice, svoje rodne
krajine dojobrno. »Če poglednemo verički guč, se čüje,
kakše diftonge mamo, stere
je fejst žmetno dolaspisati
s slovenskimi literami. Zahodni gorički guč, kak na
priliko grački, je baukši. Dja
sam se trüdo čisto pisati, litji
sam mogo upoštejvati slovenski knjižni djezik ranč tak«
- je nutpokazo svoje videnje
prevajalec pa cujdau: »Probo
sam gledati, kak na priliko
reformator Primož Trubar,
na šuršo krajino. On je tü nej
samo na guč svoje vesi obračo svoje knige, litji je merko
drüge kranjske govore tü.
Ranč tak so delali naši pisateli, Mikloš Küzmič pa Jožef
Košič.« Eške itak pa so bile rejči, štere so falile. »Najoprvin
sam dosta falinge emo v tej
knigaj. Té sem s pomočjauv
drügi lidi sledkar rejšo. Zdaj
mam eden čisti, lejpi, normativen, dapa ka je najbole
važno: razméni djezik.«
S svojoga prevoda je Akoš goršto že v veričkom kulturnom
domi, depa pred gimnazijci
v Murski Soboti tö. »Oni tak
štimajo, ka je moj prevod
dober. Bijo sam veseli, ka so
ga razmili. Z navdüšenjom
so mi pomagali vöpopraviti
ništerne falinge pa so mi dobre tanače dali.«
Kratki roman je popularen zavolo toga tö, ka s prausnimi rečami dosta povej od istin žitka.
»Tak sam vido, ka preprausti
djezik má té roman, depa v
njem Exupéry sam pravi: aj
ne štejo tak njegove knige, ka
je tau léko razmiti. Nej. Ka
razmiti pa videti samo s srcom moremo« - se je nasmejau
mladi prevajalec.
Akoš Dončec je nekda na ednoj
drüžbenoj mreži na interneti
najšo edno stran, gde so zbérali medjimurske (rovačke) rejči.
Tá so pisali ništerni porabski
Slovenci tö. Tak se ma je rodila
ideja, ka napravi gnako stran
za prekmurski dialekt. »Dja
gorspišem, ali što drüdji gorspiše edno rejč, drüdji člani
pa spodkar dolanapišejo
ali slovenski knjižni pomen
ali pa drügo varianto tiste
rejči, v drügom govori našoga dialekta. Na priliko v
markastom ali ravenskom
narečji« - tomači sistem mladi
slavist, šteroma je gratalo na
svojoj strani zbrati že več kak
tri gezero članov. Kak pravi,
trbej té indašnje rejči s kem
prva zbrati, vejpa za dosta
prekmurski krajin eške nega
narečnoga slovara. Mladi zbiralec vse rejči dojspiše v edno
irko, štera je kusta, de se pa pomalek puni. »Leko, ka ednauk
rejčnik grata od toga, leko ka
ti takše fajn zveneče rejči v
našom djeziki. Té má ranč
tak lejpo farbo pa lépote. Ne
smejmo tau zgibiti. Ne smejmo zgibiti tradicijo našoga
staroga djezika.«
»Biu je tan püngrad pun cvetečij rouž.
- Dober den! - pravijo rouže. Mali kralič jè glejda. Fse tak vö zglejdajo
kak njegova korina.
- Što ste vij? - pita jè začüdeno.
- Mé smo rouže - odgovorijo rouže.
- Ou! - pravi Mali kralič. Trno žalosten je grato, ka je jemi korina tau
pravla, ka je una edina svoje vrste na svejti, tü je pa bilou pet gezero
rouž, ranč takše kak njegova pa v enon püngradi! …«
(odlomek iz prevoda)
nej. Tau je najbole važno, aj
ostanejo té rejči. Aj bi je bar
mogli nekak gordržati.«
Za Akoša Dončeca je bilau važno v prvom redej tau, ka aj
bi najšo pa nutpokazo lepote
indašnje pa gnešnje domanje
rejči. »Dja sam tü mogo iska-
Mladi Veričanec vüpa, ka do
njegvi prevod Maloga kraliča
gnauk kak knigo vödali. Tak bi
leko dau v roké vnaugim lidam
med Mürov in Rabov - lejpo štenjé v njinoj domanjoj maternoj
rejči.
-dm-
Varuhinja narodnostnih
pravic v Porabju
Varuhinja dr. Erzsébet Sándor Szalay (tretja z desne) je ob Hrvatih,
Nemcih in Romih v Železni županiji obiskala tudi Porabske Slovence
Pred kratkim je Železno županijo in tudi Porabje obiskala namestnica varuha temeljnih človekovih pravic, odgovorna za
začito pravic narodnosti, dr. Erzsébet Sándor Szalay. Pogovore
je imela v Monoštru v Slovenskem domu, kjer je beseda tekla
večinoma o položaju narodnostnih medijev oz. prisotnosti
narodnostne tematike v večinskih medijih. Sogovorniki so
ugotavljali, da medtem ko se je položaj manjšinskih medijev v
zadnjih letih znatno popravil in izboljšal, imajo večinski madžarski mediji (mtv in tudi županijski časopis) precej mačehovski odnos do manjšin, kar se tiče njihove prisotnosti v le-teh.
Porabski obisk je varuhinja nadaljevala na Gornjem Seniku, na
sedežu Državne slovenske samouprave, kjer je beseda tekla o
šolstvu, verskem življenju (Porabje je brez slovenskega duhovnika) in volilnem zakonu, ki v tej obliki izključuje, da bi manjšinci – če se odločijo, da bodo svoj glas dali zagovorniku svoje
manjšine – vplivali tudi na rezultate strankarskih volitev.
Porabje, 16. junija 2016
4
Od
Slovenije…
Obisk kosovskega predsednika
Na povabilo predsednika Republike
Slovenije Boruta Pahorja je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji
predsednik Republike Kosovo Hashim
Thaçi. To je bil prvi bilateralni obisk
predsednika Thacija v tujini. Sprava
je edina pot za mir, varnost, blaginjo
in napredek na Zahodnem Balkanu,
V BUDIMPEŠTI SLOVESNA
OTVORITEV RAZSTAVE
LENDAVSKEGA KIPARJA
FERENCA KIRÁLYA
Pismo iz Sobote
KOT MADŽAR MED
PORABSKIMI SLOVENCI
Ko sem še živel na severu Madžarske, sem malo vedel o Sloveniji, in ta mala država mi je bila zelo daleč. Pred šestimi leti
smo se preselili v Monošter. Nisem vedel ničesar o slovenskih
ljudeh, ki živijo v tej regiji. Spoznal sem se z mestom, z ljudmi
in s krajevnimi običaji. In seveda sem bil radoveden, kakšna je
Slovenija. V prostem času sem večkrat obiskal Slovenijo, ki mi
je postajala vse bolj všeč, ne samo država, ampak tudi Slovenci.
In na vsem lepem sem se srečal z Jožefom Hirnökom, ki je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Pripovedoval sem mu,
da bi želel več vedeti o Sloveniji in bi se želel učiti slovenski je-
V prostorih znamenitega Várkert
Bazárja v središču Budimpešte je
2. junija potekala slovesna otvo-
sko. Državni sekretar Ministrstva
za človeške vire Madžarske Bence Rétvári je poudaril obstoj krep-
sta ugotavljala oba predsednika in se
strinjala, da imata državi odlične odnose brez odprtih vprašanj. Pahor in
Thaci sta se zavzela tudi za povečanje
dvostranske blagovne menjave, ki je
lani znašala skoraj 91 milijonov evrov.
Del razstave
Predsednik Republike Kosovo se je srečal tudi s premierjem Mirom Cerarjem
in ljubljanskim županom Zoranom
Jankovićem.
Policisti in vlada podpisali stavkovni
sporazum
Po več kot pol leta policijske stavke so
vlada in oba policijska sindikata podpisali stavkovni sporazum. Po besedah
ministrice Vesne Györkös Žnidar vladni
pogajalski skupini ni bilo dano izvesti
celovite prenove plačnega in kariernega sistema v policiji, so pa odpravili
ključne anomalije in izboljšali položaj
večine zaposlenih v policiji. Sporazum
pomeni, da se bodo plače zaposlenih
v policiji v povprečju povišale za 100
evrov bruto mesečno. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj
Uroševič je po podpisu sporazuma
povedal, da s podpisom prenehajo stavkovne dejavnosti, ne pa tudi stavka. To
bodo končali, ko se bodo prepričali, da
so danes podpisane zaveze uresničene.
Bistveni del stavkovnega sporazuma je,
da se vsa delovna mesta policistov iz
petega prenesejo v šesti tarifni razred.
Uvrstitev v višji plačni razred je posledica zakona, ki po novem zahteva višjo
izobrazbo policistov, ki jo bodo morali
policisti končati v petih letih. Minister
za javno upravo Boris Koprivnikar je
ob sklenitvi sporazuma ocenil, da je
dogovor radodaren.
Na predstavitvi biografije o Milanu Kučanu. Na sliki
sem prvi z desne
zik. Videl sem, da me je le debelo gledal in si mislil: »Kdo je ta
čuden ptič?« Pogovarjala sva se in hitro sva bila enakih misli.
Zvedel sem, da je v Monoštru Slovenski dom in Jožef me je povabil na neko prireditev. Najprej sem bil malo nervozen. Bal
sem se, kako me bodo sprejeli.
Od takrat je minilo že nekaj let. Vsak dogodek v Slovenski hiši
je zelo kakovosten. Razstave, literarni večeri, festivali, manjšinska srečanja, politični forumi, koncerti, glasbene, plesne
prireditve... Vseeno, kaj imajo, skoraj vedno sem tam, namreč
čutim, da so me sprejeli in se dobro počutim med Porabskimi
Slovenci. Imam že veliko znancev. Ne srečujemo se samo na
prireditvah, ampak že tudi na ulici spoznamo drug drugega.
To je zelo dober občutek.
In ni zanemarljivo, da sem prek človeških in prijateljskih odnosov spoznal slovensko kulturo in porabsko tradicijo. Naprimer s porabskimi slovenskimi pustnimi šegami. Videl sem tudi
veliko lepih slik in fotografij v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru.
Moje najljubše doživetje je bilo, ko sem se v Slovenskem domu
tudi osebno srečal z Milanom Kučanom, ki je bil prvi predsednik samostojne Republike Slovenije.
Seveda imam mnogo lepih spominov tudi na slovenski tečaj.
Čeprav se učim marljivo, še ne razumem vsega dobro. Toda
zdaj že pogumno spregovorim slovensko. Seveda delam tudi
napake. Nič ne de: »Dober duhovnik se do smrti uči, « pravi
pregovor.
Skratka: Všeč mi je in veseli me, da imam v prostem času možnost biti med Porabskimi Slovenci. Smo pač ljudje, ki živimo
skupaj na istem prostoru. Tudi France Prešeren je napisal:
»Žive naj vsi narodi...«
Attila Fáczán
ritev razstave akademskega kiparja Ferenca Királya iz Lendave
z naslovom »Forme iz vsestranstva«. Razstava umetnikovih retrospektiv, ki predstavlja presek
njegovega življenjskega dela, bo
v prostorih Várkert Bazárja na
ogled do 31. julija 2016.
ke kulturne vezi med državama,
ki jo ustvarjajo tovrstni projekti
in ob tem izrazil prepričanje, da
se bodo odnosi pozitivno razvijali tudi v prihodnje.
Po zaključku programskega dela
otvoritve razstave so se vabljeni
gostje na čelu s kiparjem Király-
Na sprejemu na slovenskem veleposlaništvu; akademski
kipar Ferenc Király prvi z leve
Kulturni dogodek je v sodelovanju z Várkert Bazárjem organiziralo Veleposlaništvo RS v Budimpešti v počastitev 80. obletnice
umetnika in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije.
Otvoritve razstave se je udeležila
državna sekretarka Ministrstva
za kulturo RS Damjana Pečnik.
V svojem nagovoru je izpostavila
pomen umetniškega ustvarjanja
kiparja Királya, ki predstavlja
tudi pomemben povezovalni element med Slovenijo in Madžar-
Porabje, 16. junija 2016
em udeležili še večernega sprejema na Veleposlaništvu RS v Budimpešti. Veleposlanica Ksenija
Škrilec je v pozdravnem nagovoru poudarila bogato ustvarjalno
pot kiparskega mojstra Ferenca
Királya in se za pomoč pri postavitvi kiparske razstave v središču
Budimpešte iskreno zahvalila veleposlaniku in velikemu prijatelju Slovenije dr. Jánosu Hóváriju.
VBP
fotografiji: Várkert Bazár
5
Koršmit Jože Črnko
»ZAVOLO GRANICE SMO SI NEJ MOGLI DOSTA
VSEGA PRIVAUŠČITI«
Jože Črnko že tresti lejt žive v
Murski Soboti, samo se še furt
ma za Goričanca. »Ge mo osto
Čöpinčar. Gnesden tö dosta
cajta preživem na Goričkon,
zavolo dela, pauleg toga pa
Jože Črnko
doma ške mama žive, zatau se
pri njej skor vsaki den stavim,«
pravi koršmit, steri se dobro
spominja, kak je bilou v njegvi
mladi lejtaj, gda je ške granica
trno zaprejta bila. »Naš ram
stoji pauleg granice, ka če se po
poštiji pelam, sam že v Porabji.
Zavolo granice smo si nej mogli dosta vsega privauščiti. Vsi
znamo, ka smo sploj gledati nej
smeli prejk. Na drügoj strani je
goušča, pa sam dostakrat vido
kakši grbanj, pa sam nej vüpo
prejk do njega staupiti, ka bi ga
vövtrgno. Pauleg toga je samo
okauli tristo metrov od našoga
rama karavla bila, tam gé so
sodaki živeli, steri so se vsaki
dve ali tri vöre menjavali. Oni
so meli takša mesta, gé so furt
sedeli pa pazili, tak ka so tö nas
gledali. Če si se nej bojo vogrskoga sodaka, si se bojo našoga,
jugoslovanskoga. Nikdar si nej
znau, steri je üjši, pa si se rejsan
bojo prejk granice staupiti. Od
očo pa drügih starejših sam tö
čüu, ka je bilou po drügoj bojni,
gda so lüstvo lovili in zaperali,
steri so prejk bežali. V Čöpinci
je biu tö en takši ram, v steroga so zaperali tiste, ka so prejk
prišli in jih vse spitavali o tom,
zakoj so tau napravili,« pove so-
govornik, steri je veseli, ka na
granici nejga več sodakov ali
policajov in ka zdaj k sausedom
v Porabje leko dé tak, kak v
vsakšo drügo sausedno vesnico
doma v Sloveniji: »Na Verici večkrat na pijačo demo, na mrzlo
pivo, včasi pa po nauvoj poštiji
tö na Gorenji Senik. Dostakrat,
gda kakši pajdaši z drüjgi koncov Slovenije prijdejo, jih tö rad
pelam v Porabje, vse do Varaša.
Kelko sam prva menje odo, gda
je granica zaprejta bila, telko
zdaj več odim.«
Jože Črnko se spaumni, kak so
v sedemdeseti lejtaj preminaučoga stoletja začnili sodelovati
z nogometaši na Dolenjom Seniki: »Če so moje informacije
točne, smo bili mi prvo športno
drüštvo – vodo ga je Jože Kalamar -, stero je začnilo sodelovati s kakšim takšim drüštvom v
Porabji. Tak brodim, ka je prvo
paut tau bilou 1974. leta, po tistom pa smo se vsakšo leto sre-
vrtnar, samo ka ga je tau brž
taminilo, vej pa je meu med
žlato več lidi, steri so šli na me-
Med svojimi hokejistkami
dicinsko šaulo. »Od očo sestra je
prva šla na tau šaulo, stero so v
Soboti 1961. leta gorodprli. Tak
sam dja tö po končani osnovni
šauli, odo sam v Markovce, šau
na srednjo medicinsko šaulo.
Gda sam jo zgotovo, sam delo
daubo v špitalaj v Ljubljani.
Na borovom gostüvanji v Čöpincaj prvi »padar« z leve
čavali, ednauk tam in ednauk
pri nas. Zdaj na žalost nega več
rednih srečanj, tö in tam pa ške
pridemo vküp, pa kakšo nogometno tekmo tö odšpilamo. Je
pa tau te takši dogodek biu, ka
je cejla ves za tau živela. Dostakrat smo tak šli, ka smo celau
dva dni na Vogrskom bili. Fejst
smo se poznali in morem povedati, ka je tau srečavanje fest
dobro bilou.«
Jože Črnko je v mladi lejtaj
tak brodo, ka de, gda de velki,
pravo, največ delam tam na
mojom, goričkom tali. Je pa té
naš határ velki, tak ka odim vse
Tam sam osto dvej pa pau leti,
vmes sam ške biu sodak, te sam
pa škeu študerati fizioterapijo,
pa se je vse inači obrnilo. Srečo
sam enoga dobroga pajdaša, pa
mi je pravo, naj dem rajši v šaulo za koršmita. In tak sam tö
napravo,« pove Goričanec, steri
zdaj ne vrači lidi, liki živali, pa
pravi, ka rad tau dela. Od 1996.
leta dela v Veterinarii, tau je
najvekša takša slovenska privatna firma, v steroj dela 24 lüdi,
največ koršmitov. »Kak sam že
do Lendave. Vsakši den prevozim najmenje stau kilometrov.
Vračin krave, konje, birke, takše velke živali,« pove koršmit,
steri je pred tremi leti zvračo
sovo tö. »Eni so mi prinesli
malo, ške skor gaulo, mlado
sovo, stera je z gnejzda spadnola ali pa jo je mati völičila, ka je
vidla, ka ma preveč mlajših, pa
jih nede mogla vse nakrmiti.
Te san jo dja gorskrmo, pa tak
daleč spravo, ka je normalno
odletela nazaj v naravo. Gda se
je tau zgaudilo, ste mi novinari telko reklame napravili, ka
zdaj vsako leto dobim en küp
ftičov, največ sov, jastrebov pa
takši, ka jih morem vračiti,«
ške v smeji cujpove Jože Črnko,
steri dosta svojoga cajta ponüca
za en zanimivi šport, hokej na
travi, s sterim je povezani od
osnovne šaule, gda je škonik
Vojko Vučak mlade Goričance
navčo tej lepi, kak pravi sogovornik, gentlemenski šport, steri se zdaj več ali menje v Sloveniji samo ške v Prekmurji špila.
Jože Črnko, steri od lani tö kak
predsednik vodi Hokejski klub
Moravske Toplice, pravi, ka je
tau šport, v sterom nega velki
penez, se pa zatau v njem dela
z »düšov in srcom«.
Silva Eöry
Kejpi: Osebni arhiv
Porabje, 16. junija 2016
… do
Madžarske
Strasbourg sodil proti državi
Država je zgubila pritožbo na Sodišču
za človekove pravice v Strasbourgu.
Sodelavca Inštituta Eötvös Károly sta
se namreč pritožila na strasbourško
sodišče, v zvezi s sodelavci protiterorističnega centra (TEK), ki lahko opravijo
hišno preiskavo, prisluškujejo posameznikom ali preberejo njihova pisma
brez sodnega dovoljenja. Zadostuje le
ukaz ministra, hkrati pa posameznika
o taki preiskavi organ niti ni obvezen
obvestiti.
Madžarski predpisi o tajnem zbiranju podatkov – po mnenju Sodišča za
človekove pravice – kršijo pravico posameznika do spoštovanja zasebnega
in družinskega življenja, ki jo vsebuje
Konvencija o človekovih pravicah.
Država je postopek zgubila že jauarja,
toda zaradi pritožbe je postala sodba
pravnomočna šele pred kratkim. Po
tej sodbi bo morala država plačati
posameznikoma 1 milijon 240 tisoč
forintov. Na podlagi sodbe bo moral
parlament spremeniti tudi zakonodajo,
in sicer tako, da bo lahko dal dovoljenje
za tajne preiskave minister le v nujnih
primerih, po izvedbi preiskave pa mora
priti tudi do sodniške kontrole.
Uvrstitev madžarske nogometne
reprezentance je dober posel
Po 33-ih letih se je madžarska nogometna reprezentanca spet uvrstila na
evropsko prvenstvo, kar je prineslo določenim trgovcem dober posel. Največje je povpraševanje po dresih madžarske reprezentance, rdeči dres z grbom
stane okrog 20 tisoč forintov, navijači
pa največkrat kupijo tudi kakšne spominčke. Pred in v času evropskega
prvenstva se poveča tudi zanimanje za
nove televizorje. Po mnenju trgovske
mreže Médiamarkt se v tem obdobju
proda za 40 odstotkov več aparatov
kot v povprečnih mesecih. Gledanje tekem je povezano tudi z večjo potrošnjo
alkoholnih pijač, predvsem piva. Po
predhodnih izračunih trgovskih mrež
se bo potrošnja piva povečala okrog 15
odstotkov.
6
Tau bi nikdar nej doživela, če bi nej spejvala
Babina (Marijano) Fodor iz Števanovec največkrat na
odri (színpad) leko vidimo, zato ka spejva, pleše pa igra,
vsevküp v pet skupinaj dela. Je članica ljudski pevk v Števanovci, Folklorne skupine penzionistk, Duona Fodor, cerkvenoga zbora v Števanovci pa komornoga zbora v Varaši.
Tak mislim, če bi vsakši tak aktiven biu kak ona, te bi se nej
trbelo bojati za te naše slovenske kulturne skupine.
- Babi, kak tau vse leko zandolejš, ka v trej mejstaj spejvaš, plešaš pa te še špilaš v
gledališki skupini pa plešeš
tö.
»Gda so vaje, te na keden trikrat ali štirikrat mam vaje,
v torek mam ples, srejdo v
komornom zbori spejvam,
petek v Števanovca pri ljudski
pevkaj, v nedelo pa v cerkvenom zbori.«
- Če dobro vejm, te se števanovski cerkveni zbor že tö k
Slovenski zvezi drži, nej?
»Tau leto je že Zveza zdrževalec zbora, zato ka sem dja
prosila, če bi nas tö leko prejkvzeli pa malo pomogli s pejnazami, najbola te, če kama
demo. Te zbor smo že šest lejt
nazaj ustanovili, še te, gda so
Merkli gospaud bili župnik.
Zato ka je bila edna slovenska meša, ka go je slovenska
televizija goradjemala pa te so
gospaud nas prosili, stere smo
pri ljudski pevkaj spejvale, aj
demo pomagat cerkvenoma
zbora. Ženske, ka smo spejvale smo spravle še vcuj par moškov pa od tistoga mau smo
tak vküper. Zato ka je dobra
skupina vtjüpprišla, vsikši
mejsec mamo edno slovensko
mešo, gda demo pa spejvamo,
pa zvün tauga te še na leto
dvakrat, trikrat, gda kaj svetimo.«
- Kelko vas je vsevküp v cerkvenom zbori?
Vsevküp nas je petnajset, z
Gáborom, z zborovodjem
vred. Ka so ljudske pevke v
Števanovci, té so vse članice,
pet moškov je prišlo pa te sta
še dvej mlade dekle nutrastaupila, Viktoria Dončec pa
Kristina Žökš. Vsikšo nedelo
ne spejvemo vsi, bola samo te,
gda slovensko mešo mamo,
tašoga reda je tau nam tak,
kak če bi nastop meli, pa te
še zvün tauga dvej vaje mamo
na mejsec. Če nas zovejo, te
demo nastopat kama koli, bili
smo v Budimpešti pa bili smo
na Seniki, gde smo vküper
z njigvi cerkvenim zborom
spejvali, gda je prva spauved
bila.«
- Dja vašoga zborovodjo ne
poznam, dapa vi, ka spejvate, vsi ga tak fejst valite.
Zaka je tau?
»Zato, ka on je eden sploj dober pa miren človek. On je
ovak psihiater, on se nikdar
ne čemeri. Ka mi od njega
prosimo, on nikdar ne povej
ka nej, on nam vse včini. On
se sploj dobro razmej k taumi,
ka zbor vodi, sploj dobro vči
nas, tak ka rejsan dobro smo
z njim zopojdli.«
- Babi, kak si začnila plesati
med upokojenkami?
»Dvej, tri lejta so me prosile, aj
nutrastanem pa aj je vöpomorem, da nji nega telko. Samo
tak so se zdaj že vcujvzele k
mena, ka že skurok vsigdar
z njimi moram biti. Dobro,
tau je tü nej mujs, dapa dja
rada dem, rada plešem, zato
ka rada mam lüstvo. Dja vse
tagledam lidam, zato ka vejm,
ka smo nej gnaki, eden je taši
drügi pa ovakši, dapa pred bogaum smo vsi gnaki.«
- Te čas, gda vaje mate, gda
deta nastopat, teba te čas ne
fali?
»Namé tau že dosta löjdi spitava, kak tau dja morem vse delati. Dja pravico vöpovejm, ka
tau samo tak leko delam, ka
tašoga dobroga moža mam.
Dja leko dem, kama štjem,
on mena nikdar ne povej, aj
nédem. Drügo pa tau, ka on
mena dosta vse pomaga pa
včini doma, brezi tauga bi
dja nej mogla tejti nikan nej.
Tau ka dja telko leko dem, tau
se dja njema leko zahvalim.
Mena zdaj že dobro, zato ka
mlajši so velki, zdaj če mam
zdravje pa volau, te kama koli
leko dem.«
Babi Fodor
- Gda si še v šaulo odla, te si
ranč tak aktivna bila kak
zdaj?
»Dja sem te tö ranč tak plesala
v folklori pa spejvala v zbori.
tau ranč taprajti ne more. Dja
je šanalivam, dja bi zdaj nej
rada bejla taša mala, stera v
šaulo odi.«
- Od koga si ti tau erbala, ka
si tak fejst aktivna?
»Tak
mislim,
bola od matere,
zato ka moja
mati je tü taša
aktivna
bila
vsigdar, rada
je spejvala pa
rada je bejla nad
lüstvom.«
- Maš enga sina
pa edno hčerko, erbo je steri
od tebe tau, ka
si ti od matere
erbala?
»Moj sin dobro
špila na kitari,
pa ma eden ansambel tö, hči
ona nej, bar do
tejga mau sem
nej vpamet vzela, ka bi kaj
erbala.«
- Tau si prajla, ka si dvej
mlade vcujspravla k cerkvenomi zbori, léko je bilau
S člani Komornega zbora iz Monoštra. Babi stoji prva s prave.
Dja sem se k tauma tak vcujvzela, pa če bi tau nej delala,
te bi mi že falilo. Mi, gda smo
v šaulo odli, mi smo fejst veseli bili. Ne vejm, tej, steri zdaj
v šaulo odijo, kakšne spomine do meli. Zdaj tej nika
tašo nejmajo, ka bi v skupini
delali, bola sami sedijo pred
računalnikom. Mi smo kišdoboške bili pa pionirji, tau je
nam tašo veseldje bilau, ka
nje nanjé vzeti, aj prideta k
vam spejvat?
Sploj težko najdeš taše mlade,
steri se podajo za tau, sploj pa
te, če tau povejš, ka slovenski
trbej gučati ali spejvati. V cerkveni zbor pa še bola težko,
zato ka ovak je tö malo mladine v cerkvi. Steri ne odi k
meši, tistoma zaman povejš,
ka poj spejvat, nede üšo.«
- Zdaj ste mele ljudske pevke
Porabje, 16. junija 2016
25. obletnico. Ti kelko lejt
spejvaš z njimi?
»Dja dvajsti lejt spejvam z ljudskimi pevkami. Gda je moja
mati mrla, dja sem te staupila
na njeno mesto.«
- Nej ti je bilau špajsno?
»Nej, zato ka rada spejvam, pa
zato me je še veselilo, ka tau
leko tadala nesem. Mena je
dobro bilau zato, ka sem znala naute, moja mati je doma
vsigdar spejvala, dja sem pa
poslüšala. Pa bilau tak tö,
ka sem naute prejkpisala ali
dolapisala, pa te etak sem se
dja te naute že te navčila pa
znala.«
- Kelko lejt maš pri Duo Fodor?
»Dja sem šest lejt bila v Števanovci pri Veseli pajdašaj, te mi
je hči rodila, pa sem nej mejla
časa pa zavolo tauga sem te
vöstaupila. Za dvej leti me je
Klara Fodor pitala, če bi nej
mejla volau špilati, pa te tak
je grato Duo Fodor, zdaj že pomalek tak deset lejt je tauma.
Potejm te pride cerkveni zbor,
tam kauli pet lejt spejvam,
najnaslejdnja sem zdaj začnila popejvati pri Komornom
zbori.«
- Kak je bilau na odri stati,
ka si čütila zdaj na 25. obletnici ljudski pevk?
»Fejst dobro je bilau pa veselo,
samo malo sem žalostna tü
bejla. Zato, ka te zbor, tak vögleda, tadale več nede, že samo
šest nas spejva, mlade pa ne
moremo vcuj sprajti. Dja štjem
zdaj malo počivati tü pri ljudski pevkaj, dapa za dvej leta,
če mo leko v penzijo üšla, pa še
baude zbor, te nazaj pridem pa
mo tadale spejvala. Ovak je veselo bilau, če tej dvajsti lejt gledam. Vejš, v kelko mejstaj smo
odle? Leko povejm, ka smo
cejlo Slovenijo zopojdle. Če bi
nej spejvala, nikdar v življenji
bi sama od sebe nej ojdla po
tisti krajaj. Dosta veseldja je
bilau, dosta smo se smejali pa
dosta lüstva smo spoznali. Tau
bi nikdar nej doživela, če bi nej
spejvala.«
Karči Holec
7
»Gde je veselo, tam smo mi«
Vözraščeni mlajši
Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te
poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo
ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga
varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki,
drejve pa divdje stvari.
Od vsega toga ta parpovejst guči.
V slejdnjom cajti v našoj krajini dostakrat držijo veselice,
na šteraj igrajo goslarge iz
Slovenije. Nej davnik je lüstvi
pri Slovenskoj vzorčnoj kmetiji na Gorenjom Siniki - po
tistom, ka so na konci majuša
pa zabavno ranč tak.«
Če rejsan so mladi goslarge nej vse škéri s seuv meli,
igrajo na dosta inštrumentov.
»Mamo harmoniko pa gosli,
tamburice pa bajs. Naš cimbalist pa igra na trobento
dojzožagali majpan - veseldje delala etno skupina Veški
dečki. V skoro ednom desetletji so goslarge igrali po cejloj
Sloveniji pa na več mejstaj na
tihinskom tö.
»Pet dečkov nas geste, dva
člana sta z Böltinec, trgé pa
s Törnišča« - nam je pred balom raztomačo voditeu skupine, pevec pa fudaš Primož
Sraka. »Igramo tradicionalno prekmursko muziko,
pa ešče dalmatinsko, starogradsko, narodnozabavno
pa na bobén tö« - pripovejda
Primož pa cujdeje: »Igramo
na vsefelé programaj: na
otvoritvaj, svetkaj, abrahamaj ali gostüvanjaj. Vsikši
vikend nindri po Sloveniji.
Gde je veselo, tam smo mi!«
Miha Denša je tau paut nej
s seuv emo cimbale, donk pa
je koražno igro na trobento
pa bobén. »Vse nas veseli ta
etno-muzika, zatok smo se
vküpdaubili. Probali smo
pa smo gratali Veški dečki«
- se smejé Miha pa dale guči:
Deža nigdar zavolé
Več je nej bila sprtolejt pa je eške nej leto bilou. Depa mlajši v malom
varaši so že nut v vrouče leto stoupili. Podje so kratke lače na sebe
potegnoli, dekličke pa so se bole po žensko za vroče dneve vözravnale. Samo malo eške trbej, ka se šoula zgotouvi. Samo eške malo
trbej, ka več niške na šoulo nede brodo. V trno topel petek se v šouli
zglasi. Mlajši srečni pa veseli tavö letijo.
»Eške samo en keden pa nega več šoule,« na kratki nogaj mali Peter
skače.
»Samo eške obed pogejmo, po tejm pa se dobimo tam zar za bautov,« Magda kuman čaka na tou minuto.
»Ge malo kesnej pridem, ka z atom nika morava obrediti,« se Lali
domou pašči.
»Nikšne vole nemam domou titi. Mama mi zapovejdla, kak se do
slegnjoga dneva šoule včiti trbej. Vej go ge že nikak prejk ličim,« Pišti
že na velke brodi.
Renata je nika nej prajla. Vcejlak zalüblena samo na svojga Bobina
brodi.
Tak mlajši pomalek domou pridejo. Eške so župo nej do kraja pogeli,
črni oblacke se više maloga varaša pokažejo. Stariške gledajo vö nad
okna.
»Vej pa, ja! Čas je že biu, ka dež pride. Ovak nikšnoga pouva nemo
meli,« se čüje iz enoga rama.
»Trbej nam dež, gvüšno, ka nam ga trbej,« se je čülo z drugoga rama
pa tak tadale pa tak ta naprej.
Mlajši vcejlak ovak brodijo. Njim na té petek deža nikak nej trbej.
»Če de dež išo, mo se rejsan mogo doma včiti,« se v Pištini čemeri
vküper berejo.
»Kak aj v deži dem ta zar za bauto,« si zbrodi Magda v ranč tistoj
minuti, gda se na velke dež pisti.
Renata je vküper z dežom djoukala. Je djoukala, vej pa nede vidla
svojga liblenoga Bobina. Tak je djoukala tisti nesrečen petek, cejlo
soboto pa skur cejlo nedelo. Ja, tak dugo je dež nej stano. Poštija
sredi maloga varaša je tak vögledala kak Raba, gda je puna vode
gé. Človek bi si leko brodo, ka dež nigdar ne premine. Depa kak je
prišo, tak je taodišo. Tak samo nagnouk so se tisti žmetni oblacke
raznok vtrgnoli, sunce je po malom varaši svojo sveklino razlijalo,
vse je ovakše gratalo. S tejm so vcejlak ovakši mlajši tö gratali. Pišti
je knjige ta djau, Magda je že tam zar za bautov bila, Lali je več nej
za atino delo skrb emo, mali Peter je pa prvi na varaško poštijo stoupo. Renata, una je samo ojdla gor pa doj po poštiji, samo aj svojga
liblenoga Bobina nin sreča.
»Trno lepou, ka je dež zemli piti dau. Depa nin za eden keden bi znouva leko kaj deža spadnolo,« so si brodili vözraščeni lidge v malom
varaši.
»Deža je zavole bilou! Nam ga več nej trbej,« si skur vsi mlajši brodijo. »Kama pa pridemo, če mo samo doma sedli?«
Dež je na tou vse vküper nika ne pravo. Un na vse takše nigdar nika
ne povej.
Miki Roš
»Naši inštrumenti so bole v
Prekmurje valon, radi pa
zaigramo kakšo madžarsko
nauto tö.«
V krajini kauli Müre več slični skupin igra, šteri se dobro
poznajo med seuv. »Donk je
problem daubiti nauvoga
harmonikaša
ali
klarinetista.
Najde
se pa kaj, če
nücamo. K sreči mamo mi
zdaj za stalno«
- tomači Miha
Denša, šteri rad
odi na vküpne
probe. »Zvekšoga se dobivamo za vikend,
vejpa edni eške
študeramo.
Konec kedna
pa - s kupicov v rokej - malo
povadimo pa se po domanje
poveselimo.«
Veški dečki so igrali že na priliko Slovencam v nemškom
Stuttgarti tö. Na konci našoga
pogučavanja je Primož Sraka
eške tapravo: »Oprvin smo v
Porabji pa vüpam, ka nej
slejdnjič. Gvüšno mo se gnes
fanj meli pa se veselili do
zranka.«
Pa rejsan, tak je bilau.
-dm-
FOTOGRAFIJE ANDREJA BLATNIKA V
SLOVENSKEM DOMU
Na otvoritvi razstave je zapela skupina Zarja iz Puconcev pod
vodstvom Jožeta Slavička. V ospredju Andrej Blatnik.
Porabje, 16. junija 2016
Fotografije fotografskega umetnika Andreja Blatnika so v tem
mesecu na ogled v razstavnem
prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Slike – ki so pred tem bile
razstavljene na Generalnem konzulatu v Monoštru – predstavljajo
Slovensko Porabje, kakor ga vidi
umetnik, ki dela tudi za priznane
mednarodne revije. Sam umetnik
ima tokratno razstavo za začetek
sodelovanja, s pomočjo katerega bi
se Porabje lahko promoviralo tudi
v večjih mestih na Madžarskem in
v Sloveniji.
PETEK, 17.06.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro,
Poročila, 11.15 Z vrta na mizo, 11.40 Moj
pogled na znanost: Akad. prof. dr. Ivan Bratko, dokumentarna
oddaja, 12.20 Na poti: z Mepijem kranjskih gimnazijcev, dokumentarna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 14.20 Brez reza:
dr. Dimitrij Rupel - Evropske razsežnosti slovenske kulture in
politike, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40
Otroški program: Op! 16.30 Duhovni utrip: Nikogaršnja, 17.00 Poročila
ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00
Moje telo, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 18.15
Kioka: Taborniki, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Alpski večer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi,
Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Tretji človek, angleški film, 0.55 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15
Alpski večer, 3.30 Info-kanal
PETEK, 17.06.2016, II. spored TVS
6.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, dokumentarna serija,
6.25 Na vrtičku: Nekoč in danes, dokumentarna oddaja, 7.00 Otroški
program: Op! 8.30 Nogomet - EP 2016: Anglija : Wales, 10.40 Nogomet EP 2016: Ukrajina : Severna Irska, 12.45 Nogomet - EP 2016: Nemčija
: Poljska, 14.50 Nogomet - EP 2016: Italija : Švedska, 17.15 Voda za
vedno, oddaja o kajakaškem športu, 17.50 Nogomet - EP 2016: Češka :
Hrvaška, 20.00 Nogomet - EP 2016: Španija : Turčija, 23.15 Nogomet - EP
2016: vrhunci tekem, 23.45 Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo:
skupinske vaje, mnogoboj, 0.45 Točka, glasbena oddaja, 1.30 Zabavni
kanal, 2.40 Nogomet - EP 2016: Italija : Švedska, 4.15 Alpski večer,
***
SOBOTA, 18.06.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.15 TV arhiv,
dokumentarna oddaja, 12.00 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na
vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Klekljana čipka v risu
časa, dokumentarna serija, 15.00 Kako zgraditi planet, angleška
dokumentarna serija, 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 V zraku nad morjem: Zgodovina
letalstva na slovenski obali, dokumenarni film, 18.05 Jedi za vsak dan
z Rachel Allen, 18.30 Ozare, 18.40 Zu: Zu je superjunak, risanka, 19.00
Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Poti, angleški film, 22.00 Poročila,
Šport, Vreme, 22.25 Preteklost, francosko-italijansko-iranski film,
0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.00
TV arhiv, dokumentarna oddaja, 2.45 Info-kanal
SOBOTA, 18.06.2016, II. spored TVS
5.30 Točka, glasbena oddaja, 6.20 10 domačih, 6.50 Nogomet - EP
2016: Italija : Švedska, 8.50 Nogomet - EP 2016: Češka : Hrvaška, 10.45
Nogomet - EP 2016: Španija : Turčija, 12.25 Kajak-kanu - svetovni pokal:
slalom na divjih vodah, 14.00 Slovenija danes, 14.50 Nogomet - EP 2016:
Belgija : Irska, 17.00 Pot v Rio, oddaja pred olimpijskimi igrami, 17.50
Nogomet - EP 2016: Islandija : Madžarska, 20.00 Nogomet - EP 2016:
Portugalska : Avstrija, 23.15 Nogomet - EP 2016: vrhunci tekem, 23.45
Ritmična gimnastika - evropsko prvenstvo: posameznice, mnogoboj,
0.45 Aritmični koncert - Happy Ol' McWeasel, koncertni portret, 1.40
Zabavni kanal, 4.00 Nogomet - EP 2016: Portugalska : Avstrija, 5.25 10
domačih,
***
NEDELJA, 19.06.2016, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Umazana
igra, nemška otroška nanizanka, 10.55 Sledi: Blagovna, kraj, ki ga
ni, dokumentarna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Papež v
Armeniji, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja,
13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 47. Tabor slovenskih pevskih
zborov Šentvid pri Stični, 15.00 Poletje v školjki, 2. del, slovenski film,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vse je mogoče, 18.40 Pujsa
Pepa: Nova hiša, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme,
20.00 Modna hiša Velvet: Med dvema ženskama, španska nadaljevanka,
21.20 Intervju: Niko Grafenauer, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35
Žrebanje Lota, 22.45 Ali pred sodiščem, ameriška dokumentarna
oddaja, 0.15 Sledi: Blagovna, kraj, ki ga ni, dokumentarna oddaja, 0.40
Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme,
2.00 Info-kanal
NEDELJA, 19.06.2016, II. spored TVS
6.00 Avtomobilnost, 6.30 Duhovni utrip: Nikogaršnja, 6.45 Klekljana
čipka v risu časa, dokumentarna serija, 7.15 Glasbena matineja, 8.25
Zaljubljeni v življenje, izbor, 9.30 Žogarija, 10.00 Nogomet - EP 2016:
Belgija : Irska, 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih
vodah, 13.15 Nogomet - EP 2016: Islandija : Madžarska, 15.15 Ritmična
gimnastika - evropsko prvenstvo: skupinske vaje, finali, 17.00 Nogomet EP 2016: Portugalska : Avstrija, 18.30 Veslanje - svetovni pokal, 19.30 Pot
v Rio, oddaja pred olimpijskimi igrami, 20.00 Nogomet - EP 2016: Francija :
Švica, 23.15 Nogomet - EP 2016: Romunija : Albanija, 0.55 Vse je mogoče, 2.15
Nogomet - EP 2016: Francija : Švica, 4.00 Zabavni kanal
***
PONEDELJEK, 20.06.2016, I. spored TVS
5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Jedi za
vsak dan z Rachel Allen, 10.40 10 domačih, 11.10 Na lepše, 11.50 NaGlas!
12.20 Prašna dežela?, dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport,
Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.20 Osmi dan, 15.00 Poročila, 15.10 Dober
dan, Koroška, 15.40 Brez reza: Lojze Peterle in Jelko Kacin, 16.20 Točka
preloma, gospodarska oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,
17.30 V svojem ritmu: Rock, glasbeno-dokumentarna serija za mlade,
17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Selitev, risanka,
18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00
Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna
scena, 23.05 Umetnost igre: Dunajski slavnostni tedni, 23.40 Glasbeni
večer: 90 let APZ Tone Tomšič: Mladi že 90 let, 0.30 Dnevnik Slovencev v
Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal
PONEDELJEK, 20.06.2016, II. spored TVS
6.00 To bo moj poklic: Tesar, dokumentarna serija, 6.20 Na poti: z
Mepijem kranjskih gimnazijcev, dokumentarna oddaja, 7.00 Otroški
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
program: Op! 8.45 Točka, glasbena oddaja, 9.45 Svet edincev,
dokumentarni film, 10.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 11.40 Dobro jutro, 14.10 Prirejanje stav, dokumentarni film,
14.50 Avtomobilnost, 15.35 Nogomet - EP 2016: Francija : Švica, 17.40
Nogomet - EP 2016: Romunija : Albanija, 19.35 Nogomet - EP 2016: vrhunci
tekem prejšnjega dne, 20.00 Nogomet - EP 2016: Slovaška : Anglija,
23.15 Nogomet - EP 2016: Rusija : Wales, 0.55 Točka, glasbena oddaja,
1.40 Bučke, satirično informativna parodija, 2.20 Nogomet - EP 2016:
Slovaška : Anglija, 4.05 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
TOREK, 21.06.2016, I. spored TVS
5.30 Poletna scena, 5.50 Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Z
vrta na mizo, 11.55 Obzorja duha: Papež v Armeniji, 12.30 Kako živijo
slovenski gradovi: Turn pri Preddvoru, dokumentarna oddaja,
13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.20 Kaj govoriš?
= So vakeres? 15.00 Poročila, 15.10 Potepanja - Barangolások, oddaja
TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Poletna scena, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Klekljana čipka v risu časa,
dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Kr štacuna,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Jani Nani: Piknik, risanka,
18.10 A veš, koliko te imam rad: Nevihta, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Doktor Martin (VII.),
angleška nadaljevanka, 20.55 Dosje: Slovenija a la Greta Garbo, 22.00
Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pričevalci, pogovorna
oddaja, 0.55 Klekljana čipka v risu časa, dokumentarna serija, 1.25
Slovenski magazin, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal
TOREK, 21.06.2016, II. spored TVS
6.00 To bo moj poklic: Tesar, dokumentarna serija, 6.25 Prašna
dežela?, dokumentarna serija, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Žogarija,
9.25 Alpski večer, 11.00 Dobro jutro, 13.10 Nogomet - EP 2016: Slovaška :
Anglija, 15.25 Nogomet - EP 2016: Rusija : Wales, 17.20 Nogomet - EP 2016:
vrhunci tekem prejšnjega dne, 17.50 Nogomet - EP 2016: Severna Irska
: Nemčija, 20.00 Nogomet - EP 2016: Hrvaška : Španija, 23.15 Nogomet - EP
2016: Ukrajina : Poljska, 1.00 Nogomet - EP 2016: Češka : Turčija, 2.40
Točka, glasbena oddaja, 3.25 Aritmični koncert - Happy Ol' McWeasel,
koncertni portret, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
SREDA, 22.06.2016, I. spored TVS
5.30 Poletna scena, 5.50 Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15
Slovenski vodni krog: Spodnja Soča, dokumentarna nanizanka,
11.40 Umetnost igre: Dunajski slavnostni tedni, 12.25 Vrtovi Tullna,
dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30
Intervju: Niko Grafenauer, 14.20 Prava ideja: Družinsko podjetje
Prevc, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40
Male sive celice: OŠ Jožeta Krajca, Rakek in OŠ narodnega heroja
Maksa Pečarja, Ljubljana, kviz, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob
petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom,
dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Zavrč, 18.10
Sara in Raček: Tekma z baloni, risanka, 18.15 Medo in Mica: Surikata,
risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 20.05 Film tedna: Babica gre na jug, slovenski film, 21.30 Kino
Fokus, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Žrebanje Lota, 22.55 Poletna
scena, 23.20 Besi, ruska nadaljevanka, 0.30 Kulturni vrhovi: Sv. Primož
nad Kamnikom, dokumentarna oddaja, 1.00 Dosje: Slovenija a la
Greta Garbo, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal
SREDA, 22.06.2016, II. spored TVS
6.00 To bo moj poklic: Mesar, dokumentarna serija, 6.25 Kako živijo
slovenski gradovi: Turn pri Preddvoru, dokumentarna oddaja, 6.55
Otroški program: Op! 8.45 10 domačih, 9.30 Nogomet - EP 2016: Ukrajina
: Poljska, 11.30 Nogomet - EP 2016: Češka : Turčija, 13.30 Nogomet - EP
2016: Severna Irska : Nemčija, 15.15 Nogomet - EP 2016: Hrvaška : Španija,
17.00 Nogomet - EP 2016: vrhunci tekem prejšnjega dne, 17.50 Nogomet
- EP 2016: Madžarska : Portugalska, 20.00 Nogomet - EP 2016: Švedska :
Belgija, 23.15 Nogomet - EP 2016: Islandija : Avstrija, 1.00 Nogomet - EP
2016: Italija : Irska, 2.40 Točka, glasbena oddaja, 3.30 Zabavni kanal,
5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
ČETRTEK, 23.06.2016, I. spored TVS
5.45 Poletna scena, 6.05 Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15
Z vrta na mizo, 11.40 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom,
dokumentarna oddaja, 12.25 Vrtovi Tullna, dokumentarna oddaja,
13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Dosje: Slovenija a la Greta
Garbo, 14.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Poročila,
15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.40
Otroški program: Op! 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih,
Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Prof. ddr. Nataša Golob,
dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Sromlje, 18.05
Zajček Belko: Prvič, ko sem zasadil jablano, risanka, 18.10 Poldi: Dan,
ko so črke pobegnile iz knjig, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 20.55 Globus, 21.25
Prava ideja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10
Sveto in svet: »Ohranite in poglobite katoliško vero«, iz oporoke
msgr. Alojzija Šuštarja, 0.05 Moj pogled na znanost: Prof. ddr. Nataša
Golob, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00
Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal
ČETRTEK, 23.06.2016, II. spored TVS
6.00 To bo moj poklic: Mesar, dokumentarna serija, 6.25 Vrtovi
Tullna, dokumentarna oddaja, 6.55 Otroški program: Op! 8.30 Točka,
glasbena oddaja, 9.30 Na lepše, 10.15 Slovenski magazin, 10.55 Nogomet
- EP 2016: Madžarska : Portugalska, 13.00 Nogomet - EP 2016: Švedska :
Belgija, 15.15 Nogomet - EP 2016: Islandija : Avstrija, 17.20 Nogomet - EP
2016: Italija : Irska, 19.15 Nogomet - EP 2016: vrhunci tekem prejšnjega
dne, 20.00 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 20.50
Reševalci hrane, nemška dokumentarna oddaja, 21.50 Superklasiko,
danski film, 23.30 Arktična melanholija, italijanska dokumentarna
oddaja, 0.30 Točka, glasbena oddaja, 1.20 Nogomet - EP 2016: Italija :
Irska, 3.15 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
Tiskarna digitalni tisk d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za
človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
11747068 20019127 00000000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Izlet v Slovenijo
1. junija smo se zjutraj ob osmih
napotili z učenci iz nižjih razredov števanovske dvojezične
šole na izlet v Slovenijo. Izlet je
organizirala višja svetovalka za
porabsko šolstvo Valerija Per-
učenci so lahko igrali nogomet
na igrišču. Zanje je bilo to zelo
zanimivo.
Od stadiona nas je pot peljala
v knjižnico. Knjižničaka Metka je pripovedovala dve zgod-
Skupinska slika na stadionu Mure
ger s pomočjo agencije Pütra
iz Murske Sobote. Finančno
ga je podprlo slovensko šolsko
ministrstvo. Hvala lepa Valeriji za ta dan in tudi turistični
vodnici Gabrijeli za celodnevno
vodenje.
Namen izleta je bil spoznavanje Prekmurja. Glavno mesto
bici. Cilj je bil razumevanje in
poslušanje besedil. Zgodbice
so bile preproste, zanimive in
razumljive. Ob 12. uri nas je že
čakalo kosilo: pica, sok in sladoled. Siti smo se odpeljali do
Dobrovnika in Bukovniškega
jezera. Ogledali smo si jezero,
Vidov izvir in kapelico. Spozna-
V soboškem muzeju
Prekmurja je Murska Sobota,
pot nas je najprej peljala do grada, kjer smo si ogledali stalno
razstavo v muzeju. Učenci so
spoznali nekaj zgodovinskih
podatkov, slik in drugih predmetov davnih časov. Imeli so
tudi nalogo, ki so jo rešili.
Pot smo nadaljevali peš do nogometnega stadiona Mura, ker
nas je lepo sprejel direktor
Mitja, ki je bil zelo dober nogometaš. Igral je tudi v tujini. Tudi
li smo legendo in smo lahko
pili in si umili oči pri izviru. Kot
posebnost tega območja smo
spoznali tudi energijske točke.
Naslednji cilj je bil Tropski vrt
v Dobrovniku. Po ogledu tropskih rastlin smo si lahko kupili
orhideje.
Utrujeni, toda z lepimi in bogatimi spomini smo se pripeljali
domov.
Agica Holecz
ravnateljica
porabje.hu