Junij 2016 - Občina Vodice
številka 5, junij 2016 www.vodice.si Županova beseda 4 _______________ Dobrodelni tek ali hoja 10 _______________ Že jeseni bo v Vodicah organizirano švigalo 12 _______________ Gorski tek po Rašici 29 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.600 izvodov Uvodnik 2 številka 5, junij 2016 Počitnice Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Naključno sem se zapletla v pogovor z deklico, osnovnošolko, ki uspešno zaključuje osmi razred. V čakalnici sva bili sami, dekle je listalo po zvezku, in da bi prerezala smrtno tišino, sem jo želela le malce spodbuditi z besedami: »še malo, pa bodo počitnice«. Sramežljivo se je nasmehnila in prikimala. Dodala je, da bo še enkrat vprašana matematiko, ker si želi petico, saj bodo tako v njenem spričevalu same petice. Pohvalim jo in ji rečem, da bo lahko res uživala počitnice s tako lepimi ocenami in predvsem brez skrbi. Pa mi začne pripovedovati, da bodo njene počitnice bolj delovne. Oče je zelo bolan, mama brez službe, ima pa še dva mlajša brata. Mama občasno čisti hiše in lika perilo, da tako lahko zaslužijo vsaj za hrano. Kadar pa ji ne bo pomagala, bo doma skrbela za očeta, oba brata in pripravila kosilo. Želela sem malce omiliti to stisko in sem ji optimistično rekla, da pa bo verjetno imela še kaj časa čisto zase. Morda za obisk katere od sošolk, prijateljic. Pa mi je začela naštevati, da večina njih je čez poletje na morju, na različnih delavnicah, v kopališčih ipd. Sama upa, da bodo lahko šli vsaj en dan na bazen – v eno od sosednjih občin, kjer je karta najceneje. En dan, samo en dan si želi ta deklič na bazen! En sam dan, da se bo lahko potopila v vodo in doživela poletni utrip na bazenu. Srce me je bolelo, da poleg mene sedi dekle, ki ima v tem mladem življenju toliko odgovornosti in samo eno skromno željo. Ker je bila na vrsti pred menoj, sva morali najin klepet prekiniti. Na hitro sem ji povedala, da je super punca in da ji želim, da preživi čudovit dan na bazenu in naj skuša vsaj malo uživati v počitnicah. Ta dogodek mi je pustil grenak priokus, sledi mi že tedne, razmišljam o tej deklici in njeni družini. Ravno mesec junij je tisti, ko najbolj pogosto slišimo pogovore o počitnicah, morju, potovanjih. Nekateri si jih privoščijo več, drugi manj, nekateri pa sploh ne. Tisti, ki si jih privoščimo težje, jih zelo cenimo, pa čeprav je to teden ali deset dni v šotoru pod borovci. Te počitnice imajo svojo težo, težko so prislužene in ravno zato tako dragocene. Stisko pa najbolj občutijo ravno otroci, šolarji. Dva meseca je njihova »služba« (šola) zaprta. Prav je, da imajo tudi med počitnicami doma določene obveznosti in naloge. Pa naj bo to pospravljanje po hiši, priprava kosila ali druge naloge po njihovih zmožnostih. S tem le pridobivajo na odgovornosti in delovnih navadah. Nič ni narobe, če so malce zaposleni. Tako bodo resnično cenili tisti teden ali več pravih počitnic na morju ali kje drugje. Za nekatere so poletne počitnice prekratke, za zgoraj omenjeno deklico pa so zagotovo predolge. Srčno upam, da je takih otrok, podobnih tej deklici, čim manj, če pa že, jih le opazimo in jim na nevsiljiv način pomagajmo. Morda, ko se boste odpravljali na bazen, pomislite še na sosedovo punco ali fanta ter jo/ga povabite s seboj. Želim vam prijetne, predvsem pa čim bolj brezskrbne počitnice. Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 NATALIJA RUS Odgovorna urednica Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . 4 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. Odgovorna urednica: Natalija Rus Uredniški odbor: Natalija Rus, Natalija Golob, Helena Čerin, Cveto Vrbovšek in Monika Kubelj Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Oblikovanje: Rok Štupar Prelom: Janez Hočevar Tisk: Kubelj d. o. o. Datum natisa: junij 2016 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: [email protected], telefon: 040 412 596 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Hišni imenik številka 5, junij 2016 Občina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice T: 01 833 26 10 [email protected] Uradne ure ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, [email protected]. Upravna enota UE Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, junij, julij, avgust in september. ENSVET – brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d.d. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Medobčinski inšpektorat Zavod za gozdove Slovenije Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: [email protected] Vrtec Vodice [email protected] Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.15 in enota Utik: 6.30–16.30., enota Zapoge: 7.00–16.00 Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: [email protected] Delovni čas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: [email protected]. Elektro Ljubljana, d.d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko elektronske pošte [email protected]. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičić, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte [email protected]. 3 Občinska uprava sporoča 4 številka 5, junij 2016 Županova beseda Spoštovane občanke in spoštovani občani! Poletje je pred vrati. Prinaša nam obilo veselja, verjamem, da tudi sonca in potrebne sprostitve ter energije. Učenci, dijaki in študentje se že veselijo svojih aktivnih počitnic, večina zaposlenih pričakuje datum odhoda na zaslužene dopuste, kjer si bodo vsaj malo odpočili od delovnega tempa, ki je vsako leto bolj in bolj zahteven. Zaposlene na Občini Vodice letos čaka kar delovno in naporno poletje, ki bo namenjeno predvsem izvedbi že načrtovanih projektov. Večino del smo kot vedno do sedaj načrtovano predvideli v mesecu juliju in avgustu. Takrat vas je večina občanov odsotnih, prometa je manj in dela zato potekajo hitreje ter manj moteče za vse. V Vodicah bomo izgradili dve novi veliki parkirišči za potrebe osnovne šole in vrtca. Z deli bomo pričeli takoj po zaključku šolskega leta in predviden zaključek gradnje je pred prvim šolskim dnem. Načrtovana izgradnja krožišča pri šoli pa je žal zaradi pomanjkanja sredstev prestavljena v prihodnost. V Repnjah bomo skupaj s Telekomom položili novi razvod kanalov za dodatno javno razsvetljavo, ki bo izboljšala varnost v cestnem prometu in za dodatne izboljšanje telekomunikacijskih storitev, ki bodo usmerjene zahtevam uporabnikov. Asfaltirali bomo obe avtobusni postaji in zaključili še nekaj manjših del, ki so potrebna za celostno podobo novo urejene asfaltirane in osvetljene ceste proti Sv. Tilnu. Za cesto skozi Bukovico, Utik in del Kosez pripravljamo vse potrebno za postopek popravila in izbire novega izvajalca ter unovčitve bančne garancije, s katero bomo poplačali in sanirali vse do danes ugotovljene napake, ki so se pojavile na celotni trasi ceste, ki je bila slabo zgrajena v letih med 2006 in 2009. Največ napak je na udrtih jaških kanalizacije in na slabo utrjenih hodnikih za pešce ter na nekaterih predelih ceste, ki se je posedla. Na Selu pri koči bomo na prostorih Smučarskega društva Stahovica izgradili novo športno igrišče za nogomet in odbojko, obnovili obe balinišči in namestili manjšo fitnes napravo. Sočasno bomo izvedli tudi najnujnejša vzdrževalna dela na občinskih zgradbah v Vodicah, Skaručni in v Utiku. Prav tako bomo v času dopustov preselili celotno občinsko upravo v obnovljeno stavbo nad knjižnico Vodice. Pripravili bomo tudi vse potrebno za vsakoletno občinsko prazno- vanje. Letošnje občinske prireditve bodo načrtovane v krajšem časovnem okvirju. Odločili smo se, da bomo glavnino občinskih praznovanj skupaj z društvi organizirali in zaključili, vse v enem podaljšanem tednu. Krajši okvir prireditev je načrtovan predvsem zaradi finančnega razloga. Spoštovani! Letos Slovenija praznuje 25. obletnico, Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge pa 90. obletnico. Iskrene čestitke obema. V naši občini se veselimo skupnih praznovanj, tako slovesnost obeh obletnic tradicionalno združujemo v en slavnostni dogodek. Zato vas vabim, da se nam v soboto, 25. junija 2016, ob 16. uri pridružite v Zapogah, kjer bomo skupaj nazdravili prihodnosti PGD Zapoge in Slovenije. Vaš Aco Šuštar 16. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice. Občinski svetniki in svetnice so se na 16. redni seji OS med drugim seznanili z informacijami o stanju projekta za središče Vodic, o pravilniku za štipendiranje poučevanja godbenih inštrumentov in poročilu župana o delu za leto 2015 Po potrjenem dnevnem redu je Aljoša Dekleva (Dekleva Gregorič arhitekti, d. o. o.) predstavil idejno zasnovo in idejno rešitev projekta Središče Vodic. Pri pripravi idejne zasnove in idejne rešitve so potekala številna usklajevanja med predstavniki naročnika ter projektanti, z rešitvami pa so bili seznanjeni tudi lastniki sosednjih zemljišč, med njimi tudi Župnija Vodice, njihove pripombe pa so bile v večji meri tudi upoštevane pri pripravi gradiva. V razpravi je Jože Podgoršek izpostavil pomislek glede oddaljenosti parkirišč od cerkve predvsem za starejše in slabotne. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Anton Kokalj, ki meni, da bi moralo biti parkirišče zaradi obiskovanja maš, predvsem starejših ljudi, večje, z zmogljivostjo za 50 avtomobilov. Dekleva je pojasnil, da so parkirišča v podzemlju sprojektirana in so popolnoma uporabna, tudi izhod je na strani, kjer je cerkev. Nekaj vprašanj in pomislekov je bilo tudi glede zunanjega izgleda, predvsem glede napušča. Dekleva je odgovoril, da so glede napuščev oblikovno stvari dorečene in premišljene. Tudi oblikovno so skušali v središču Vodic najti mediacijo med običajnim in posebnim. Seja se je nadaljevala z naslednjo točko dnevnega reda, in sicer o Pravilniku štipendiranja poučevanja godbenih inštrumentov. Namen sprejema pravilnika je pojasnil Rado Čuk. Gre za zagotovitev dodatne spodbude za kvalitativno in kvantitativno rast vodiške godbe, ki je prisotna pri skoraj vseh prireditvah v občini Vodice. Cilj pravilnika naj bi bila pomoč pri plačilu šolnine za otroke, ki obiskujejo nižjo ali Občinska uprava sporoča številka 5, junij 2016 srednjo glasbeno šolo in igrajo na godbene instrumente. Jože Podgoršek je v razpravi podal opazko, da ni bistvene razlike v mesečni obveznosti za učenje inštrumentov v času, ko je v občini Vodice delovala Glasbena šola Mateja Hubada, in danes, ko program glasbene šole izvaja Glasbena šola Piano Forte. Kljub temu je bilo takrat precej več mladih vključenih v godbo. Dvomi, da bi štipendije spodbudile rast članstva v godbi. Želi pa, da se štipendira učence, ki so vpisani v javno veljavni program. Margareta Barle je bila mnenja, da bi morala biti obvezna objava javnega razpisa v uradnem glasilu, predlog je podprl tudi Anton Kosec. Barletova je imela tudi pomislek glede dobe aktivnosti v članstvu godbe, meni, da bi ta morala biti vsaj dve leti po prejemu štipendije, njenemu mnenju se je pridružil tudi Anton Kosec. Kokalj pa pravi, da bi bilo eno leto članstva povsem dovolj. V nadaljevanju se je Občinski svet seznanil s Predlogom o sporazumu o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, za projekt »odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja«, sofinanciran iz EU kohezijskega sklada. Miran Sirc je povedal, da projekt sega v leto 2011, ko so se Občina Medvode, MOL in Občina Vodice dogovorile, da bodo projekt čiščenja in odvajanja odpadnih voda reševale skupaj. Sprejem OPPN-ja v MOLU-u za kanal C0 je bil signal, da bo možno odpadne vode iz občine Vodice čistiti tudi na ljubljanski centralni čistilni napravi v Zalogu. Sirc je dodal, da ima sporazum prednosti za občane in za Občino Vodice, predvsem z vidika stroškov za končne uporabnike in za občinski proračun. Po pridobitvi naj bi se v roku enega leta zavezali sprejeti koncesijski odlok – koncesijski akt, ki bo osnova za sprejem koncesijske pogodbe. Gre za paralelnost s področjem zbiranja in odlaganja odpadkov, t. i. projekt RCERO. Odbor za komunalo in urejanje prostora je gradivo obravnaval na seji in sprejel sklep, da je predlog sporazuma primeren za podpis s strani župana Občine Vodice, in v sklepu dodal priporočilo, da se sporazum dopolni z navedbo, da se na objekte in naprave, zgrajene in sofinancirane iz evropskih kohezijskih skladov, lahko naknadno (pod enakimi pogoji) priključijo še drugi fekalni kanalizacijski sistemi iz aglomeracij vključenih občin, skladno z občinskimi operativnimi programi odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Populacijske enote iz aglomeracij Vodice, Bukovica in Polje bodo predvidoma v prvi fazi priključene na ljubljansko čistilno napravo, javno službo za njih pa bo ob izpolnitvi pogojev izvajala VO-KA. V razpravi je Kokalja zanimalo, ali bo cena oziroma strošek za posamezno gospodinjstvo res nižji, tako kot izhaja iz simulacije, ki je priložena gradivu, in kdo bo določal ceno, ter kako bo razdeljena pristojnost med Javnim podjetjem Komunala Vodice in podjetjem VO-KA. Miran Sirc je pojasnil, da je predviden cilj, da bo cena za vse občane enaka, na način, kot pri projektu RCERO, in v sporazumu takšna določba obstaja. Ceno pa sprejema VO-KA na podlagi državne uredbe in je uveljavljena stroškovna cena, ki je enaka za vse občine holdinga. Pojasnil je še, da se bo v okviru koncesijskega akta dokončno odločilo, kako se bodo potrjevale cene. Možnosti sta dve, in sicer, da se bo elaborat podjetja VO-KA obravnaval in potrdil na seji Občinskega sveta ali pa se bo to urejalo in potrjevalo na seji Sveta ustanoviteljev. Če se Občinski svet s tem ne bi strinjal, bo razliko potrebno zagotoviti iz občinskega proračuna. Na območju, ki ne bo koncesijsko, bo javno službo še vedno izvajalo Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Za del, ki bo v okviru koncesijskega območja, ne bo potrebno namenjati občinskih subvencij, ki se sedaj namenjajo iz občinskega proračuna in bodo torej ta sredstva lahko namenjena za območje, ki ne bo koncesijsko, kar bo Javnemu podjetju Komunala Vodice in Občini Vodice omogočalo zmerno cenovno politiko tudi na tem območju. Anton Kosec meni, da občina Vodice izgublja del suverenosti, ker se gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih voda ne bo opravljala z lastnim javnim podjetjem, a po njegovem mnenju pa brez sredstev EU javne kanalizacije še zelo dolgo ne bo možno zgraditi, zato meni, da je potrebno sporazum podpreti. Glede cen je dodal prepričanje, da so veliki sistemi cenejši, kot manjši, in bodo storitve s sporazumom cenejše. V nadaljevanju je župan podal poročilo o delu občine za leto 2015. Razprave ni bilo. V točki dnevnega reda Pobude, predlogi in vprašanja je Anton Kosec predlagal, da se v primeru smrti častnega občana v spomin pokojnemu pripravi žalna seja Občinskega sveta in odpre žalna knjiga. Margareta Barle je s strani občanov prejela vprašanje o cenah omrežnin in vodarin v občini Vodice, in sicer, zakaj so te višje od cen okoliških občin. V časopisu Dnevnik je bila namreč analiza cen vodarin in omrežnin v 196 občinah. V Vodicah znaša cena omrežnine 8,19 evra. Povprečna cena je znašala 5,5 evra, v Šenčurju je cena 5,1 v Medvodah 3 in v Komendi 1,5 evra (brez DDV-ja). Glede vodarin navaja, da je cena v Vodicah 10,56 evra, povprečje je sicer 10,40 evra, s tem da povprečje dvigujejo predvsem primorske in kraške občine, ki imajo problem z oskrbo virov napajanja (cena v Komendi je 8,1 evra, v Šenčurju 7,1 evra in Medvodah 9,5 evra). Mojca Ločniškar želi pisni odgovor, kdo je financiral dokumentacijo, ki se imenuje Strokovna podlaga za umestitev in ureditev nove gospodarske obrtne cone v jugovzhodnem delu Repenj, tj. del UEP-RE14, ki je bila izdelana s strani LUZ-a v januarju 2014 dopolnjena pa v januarju in aprilu 2015. Anton Kokalj je menil, da je Šinkov Turn odrinjen, saj nima ne kanalizacije, internetne povezave pa so zelo slabe oziroma delujejo počasi. Meni, da je Telekom dolžan zagotoviti ustrezen dostop do širokopasovnega omrežja. Dodal je še pripombo, da avtobusna povezava v Šinkovem Turnu ni ustrezna, vožnja v Ljubljano in iz nje traja eno uro v eno smer. Prosil je še, da naj do zapiranja ceste v Šinkovem Turnu ne prihaja. Opozoril je tudi na potrebno očiščenje drevja, ki visi nad cesto, kar je moteče ob procesijah. Peter Podgoršek je opozoril, da naj bi ob urejanju vodovoda na Gmajnici prišlo do neustrezne postavitve hidranta v križišču s potjo, ki vodi do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poleg tega se je ravno ta pot pri geodetskem urejanju zožila približno za dva metra. Zanima ga, kako je to mogoče, saj naj bi bila cesta sicer tam široka 3,80 m, in na kakšen način je bila Občina Vodice vključena v mejno ugotovitvene postopke. Odgovore na vsa vprašanja, predloge in pobude bo podal župan. Podroben zapis sej si lahko preberete na spletni strani www.vodice.si. 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 5, junij 2016 Občinski prostorski načrt Občine Vodice Potek postopka in informacije v medijih o spremembi zazidljivosti zemljišč Tatjana Resman Občina Vodice Občina Vodice je že v letu 2014 pričela s postopkom sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN Vodice). V tem postopku je bila skladno z zakonom dana možnost vsem občanom Vodic – lastnikom zemljišč in potencialnim investitorjem, da predlagajo spremembe in podajo razvojne pobude. Podane razvojne pobude so v postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN Vodice podvržene večkratni strokovni presoji – najprej na ravni strokovnih služb občine, v nadaljevanju pa še ministrstvom z različnih delovnih področij. Le tiste razvojne pobude, ki uspešno prestanejo vsa sita v postopku so uvrščene v nadaljnji postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN Vodice – DOPOLNJEN OSNUTEK. Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN Vodice (torej tudi spremembe namembnosti zemljišč) še ni v tej fazi, zato je vsakršen komentar v tej fazi postopka le ugibanje, kaj bo, če bo. Navedeno velja tudi za načrtovanje gospodarsko obrtne cone v Repnjah, kjer hkrati potekajo tudi inšpekcijski postopki zoper posamezne črnograditelje. Pojasnilo glede stanja postopka sprememb in dopolnitev OPN Vodice Postopek sprememb in dopolnitev OPN Vodice je trenutno v začetni fazi in sicer v fazi OSNUTKA. Ta je bil jeseni 2015 posredovan nosilcem urejanja prostora, da bodo k osnutku podali prva mnenja. Nosilci urejanja prostora so ministrstva, agencije in javni zavodi, ki so pristojni za poda- jo mnenj k prostorskim aktom z različnih področij (kmetijstvo, varstvo okolja, poselitev, naravna in kulturna dediščina ipd.). Njihova mnenja bo potrebno upoštevati pri nadaljnji pripravi gradiva, trenutno pa z nekaterimi še vedno potekajo usklajevanja. Šele po zaključku teh bo jasno, katere prostorske ureditve (razvojne pobude) iz osnutka sprememb in dopolnitev OPN Vodice bodo sprejemljive in v kakšnem obsegu bodo posledično uvrščene v nadaljnje faze postopka. Po zaključenih usklajevanjih bodo le tiste ureditve, ki bodo opredeljene kot sprejemljive, to mnenje bodo v končni fazi podala ministrstva, uvrščene v dopolnjen osnutek, ki bo posredovan širši javnosti v javno razgrnitev z javno obravnavo. Občina Vodice in občinski svet občine sta dolžna voditi postopek po zakonu, saj sicer sprejete spremembe in dopolnitve OPN ne zagotavljajo lastnikom in investitorjem možnosti gradnje in pravne varnosti. V primeru, da postopek ne bi potekal po zakonu ali pa bi v postopku zaobšli mnenja nosilcev urejanja prostora, bi bil tako sprejet OPN lahko razveljavljen. To pomeni, da bodo vsa zapisana določila v sprejetem OPN za izvajalce posegov v prostor in tudi za Občino Vodice zavezujoča in bodo nudila ustrezno pravno varstvo vsem, ki bodo zaradi vpliva posegov v prostor lahko terjali njihovo udejanjanje. Torej v tem primeru ne bo šlo za voljo posameznikov ali bodo določila OPN spoštovali temveč za njihovo zavezo, zato razlogi, vsaj utemeljeni za dvom o realizaciji, ne obstajajo. To velja za vse načrtovane kot tudi obstoječe de- javnosti in ureditve na širšem območju občine kot tudi v Repnjah, ki so predmet razvojnih pobud in so vključene v osnutek sprememb in dopolnitev OPN Vodice. Na podlagi strateških usmeritev veljavnega OPN Vodice je bil pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN Vodice oblikovan predlog za umestitev nove gospodarsko obrtne cone v Repnjah v JV delu naselja Repnje. Namen načrtovanja cone je izboljšanje pogojev za izvajanje dejavnosti lokalnega gospodarstva, z umikom dejavnosti na obrobje pa bi se posledično izboljšali tudi bivalni pogoji v naselju. V tem okviru bi se v primeru dopustne ureditve cone le-ta načrtovala s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) na način, ki bi zahteval celovito komunalno ureditev območja ter izvedbo vseh potrebnih ukrepov, tudi s področja varstva okolja ter preprečitve negativnih vplivov na okolico, šele OPPN pa bi podal konkretne pogoje glede vrste in obsega dopustnih dejavnosti. Kakšna pa bo dejanska usoda cone, pa je v tej fazi sprememb OPN odvisno od (ne) sprejemljivosti predloga cone s strani nosilcev urejanja prostora. Kot je bilo že pojasnjeno, Občina oz. njen občinski svet kot pristojen organ (drugi organi občine za to nimajo pristojnosti!), še ni sprejela nobenega prostorskega akta, ki bi dovoljeval in določal pogoje za ureditev cone v Repnjah. Podatki o načrtovanih ureditvah v coni in obsegu dejavnosti (število parkirišč za tovornjake, različni objekti) so povzeti iz strokovne podlage, ki je Občinska uprava sporoča številka 5, junij 2016 le preverila različne variante možnih ureditev. Vendar pa ta strokovna podlaga ne predstavlja nikakršne podlage za posege v prostor ali pridobivanje gradbenih dovoljenj. Takšna podlaga je lahko izključno prostorski akt, ki ga sprejme občinski svet občine. In šele takšen prostorski akt bi določil obseg območja cone, konkretne pogoje ter vrsto in obseg dejavnosti, ki bi bile dopustne v coni. Takšen prostorski akt pa nikakor ne more biti le izraz želja lastnikov ali investitorjev, temveč se pripravi po zakonskem postopku in ob upoštevanju predpisov, strokovnih mnenj ter mnenj nosilcev urejanja prostora, čemur je potrebno prilagoditi izražene razvojne potrebe. Ob tem je potrebno poudariti tudi naslednje: če bi bila umestitev cone dopustna, bi v tem postopku sprememb in dopolnitev OPN Vodice to pomenilo zgolj spremembo namembnosti zemljišč, kar pa še ne pomeni podlage za pridobitev gradbenih dovoljenj. To podlago bi predstavljal zgolj ločen podroben prostorski načrt (OPPN), ki se pripravi po zakonsko določenem postopku in ga, tudi po potrditvi nosilcev urejanja prostora, sprejme občinski svet. Takšen prostorski akt pa bi se pripravil in sprejel ločeno, po potrditvi sprememb in dopolnitev OPN Vodice. V povezavi z navedenim je potrebno poudariti, da bosta tako Občina Vodice kot župan podprla vse razvojne pobude, ki bodo uspešno prestale vse strokovne presoje oz. sita v postopku in bodo prepoznane kot sprejemljive. Občina in župan vsekakor podpirata predloge, ki bodo pripomogli k ureditvi stanja v prostoru in bodo omogočili gradnjo občanom in izvajanje dejavnosti, pri čemer pa morajo biti takšni predlogi sprejemljivi in skladni s prostorskimi akti. Nikakor pa ne bodo podpore dobili posegi in ureditve, ki se izvajajo v nasprotju s prostorskimi akti in zakonodajo. Nadaljnji potek postopka sprememb in dopolnitev OPN Vodice Po pridobitvi prvih mnenj in uskladitvi z nosilci urejanja prostora se bo pripravil dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN Vodice, ki bo posredovan v javno razgrnitev, kjer se bo vsa zainteresirana javnost lahko seznanila z vsebino in dejanskimi spremembami, tudi na območju Repenj. Javnost bo o razgrnitvi obveščena preko Kopitarjevega glasa, občinske spletne strani ter z obvestilom vsem gospodinjstvom. Obvestilo pa bo posredovano tudi vsem, ki so v določenem roku v letu 2014 podali razvojne pobude. Ob tem vse zainteresirane obveščamo, da informacije o poteku in stanju postopka sprememb in dopolnitev OPN Vodice spremljate tudi na spletni strani občine. Vlagatelji razvojnih pobud so bili o stanju pobud sicer že obveščeni, vse dodatne informacije pa so na razpolago na spletni strani http://www.vodice.si v kategoriji Okolje in prostor/Občinski prostorski načrt občine Vodice (OPN Vodice)/Spremembe in dopolnitve OPN Vodice – redni postopek v teku. Tu sta med drugim objavljena dokumenta s prikazom postopka in dejanskim stanjem le-tega. 7 Občinska uprava sporoča 8 številka 5, junij 2016 Po športnem igrišču v Repnjah bo letos celovito rekonstruirano športno središče Strahovica na Selu Miran Sirc, OU Po športnem igrišču v Repnjah bo letos celovito rekonstruirano športno središče Strahovica na Selu Na novem igrišču v Repnjah že potekajo prve športne prireditve; Občini Vodice je v letošnjem letu uspelo pridobiti nepovratna sredstva Fundacije za šport za projekt »Športno središče Strahovica«. Na športnem igrišču Repnje, ki je bilo s pomočjo pridobljenih nepovratnih sredstev Fundacije za šport, zgrajeno lani, je izvajalec gradbenih del CVP, d. o. o., odpravil določene napake na igralni površini, dograjen je bil sistem osvetlitve in urejena okolica. Nov športni objekt je tako v lepi podobi pričakal izvedbo prvih športnih prireditev v letošnjem juniju. Občina Vodice je uspešno kandidirala tudi na razpis Fundacije za šport Igrišče v Repnjah za letošnje leto. Za celostno ureditev »Športnega središča Strahovica« nam je uspelo pridobiti pribl. 25.000 evrov nepovratnih sredstev, preostali dve tretjini pa bo Občina zagotovi- la iz svojega proračuna. Projekt obsega izgradnjo novega večnamenskega igrišča z asfaltno površino, ureditev dveh igralnih travnatih površin (z ustrezno navezavo na hrbtišče skakalnih naprav inženirja Stanka Bloudka), obnovo dveh balinarskih stez in ureditev površine za fitnes na prostem. Upajmo, da bomo imeli srečno roko v javno naročniških postopkih ter da bomo z ustreznim izvajalcem letos jeseni projekt uspešno zaključili – v korist in veselje mladih in manj mladih športnikov, krajanov, vseh prebivalcev občine Vodice. Športno središče Strahovica sedaj. Občinska uprava sporoča številka 5, junij 2016 Štipendija za mlade godbenike RADO ČUK, OU Vas je naslov presenetil? Ste pomislili, da bodo člani Vodiške godbe prejeli štipendijo? Skoraj tako, vendar ne tako. Celo v velikih krajih, v manjših pa toliko bolj, so godbe na pihala visoko cenjene in igrati v godbi je od nekdaj pomenilo nekaj posebnega. Vodice se že 100 let ponašajo s svojim pihalnim orkestrom. V zadnjih dveh desetletjih so tudi ob pomoči Občine veliko naredili za svojo kakovost in za pomnožitev članstva, vendar na lovorikah ni pametno zaspati. Eden glavnih ciljev je ravno pridobitev novih in glasbeno izobraženih članov. Najboljša pot za to je vključitev mladih, ki začnejo v godbi postopoma igrati, obenem pa obiskujejo glasbeno šolo. Ker je glasbeno izobraževanje povezano z dodatnimi stroški, ki jih straši včasih težko pokrijejo, je Občinski svet Občine Vodice sprejel Pravilnik o štipendiranju poučevanja godbenih inštrumentov v občini Vodice (objavljen je bil v Uradnem glasilu v mesecu maju, št. 5). In kdo je lahko štipendist? Tisti učenec (dijak), ki obiskuje glasbeno šolo in igra katerega od godbenih inštrumentov, kot so flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, rog, trobenta, pozavna, tuba, tolkala ali drugo, in je uspešno zaključil posamezen letnik OBVESTILO Obvestilo o spremembi uradnih ur krajevnih uradov v času dopustov Obveščamo vas, da bo v času letnih dopustov v obdobju od 1. julija do 31. avgusta 2016 spremenjen razpored uradnih ur na krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana; in sicer bodo uradne ure na: Krajevnem uradu Medvode • v ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure, • v sredo od 8.00 do 17.00 ure, • v petek od 8.00 do 13.00 ure, Krajevnem uradu Notranje Gorice • v torek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure. Na Krajevnem uradu Škofljica, Krajevnem uradu Dobrova, Krajevnem uradu Ig, Krajevnem uradu Velike Lašče in Krajevnem uradu Vodice v navedenem obdobju ne bo uradnih ur. Vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnih uradih, kjer ne bo uradnih ur, bodo zagotovljene na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana – v času uradnih ur, in sicer: • v ponedeljek od 8.00 do 18.00 ure, • v torek od 8.00 do 18.00 ure, • v sredo od 8.00 do 19.00 ure, • v četrtek od 8.00 do 18.00 ure, • v petek od 8.00 do 14.00 ure. glasbene šole, se udeležuje vaj in nastopov godbe Vodice ter je član Godbenega društva. Štipendije se podeljujejo enkratno ob koncu šolskega leta prek razpisa, ki bo objavljen v mesecu juniju prihodnje leto. In kakšen je znesek? Polovica šolnine, okrog 200 EUR. Vse dodatne informacije je mogoče pridobiti pri predsedniku Godbe ali na Občini Vodice. OBVESTILO Prodaja nepremičnin Občine Vodice Na spletni strani Občine Vodice so objavljena javna zbiranja ponudb in namere o sklenitvi neposrednih prodajnih pogodb za nepremičnine v lasti Občine Vodice. Gradiva so dostopna v zavihku Razpisi, naročila, objave pod rubriko Prodaja nepremičnin. 9 Osrednji članek 10 številka 5, junij 2016 Dobrodelni tek ali hoja Joži Nastran Brank PODALJŠANO BIVANJE OŠ Vodice in PŠ Utik že tretje leto zapored sodeluje v mednarodnem projektu Slovenske Karitas TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI. Otroci so vse leto pridno tekli in nabirali kilometre. Glavni namen Teka podnebne solidarnosti je, da otro- Tek vseh generacij ci tečejo v znak solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih Najboljših 10 dečkov skupno posledice globalnih podnebnih sprememb najbolj Mesto Ime in Priimek Pretečeni metri prizadenejo, čeprav s svojim načinom življenja naj- 1 Žiga Stare 2.b 223.770 m manj prispevajo k njim. Ob tem s pretečenimi kilome- 2 Jure Janhar 2.b 169. 884 m tri gradimo kroge solidarnosti okoli planeta Zemlja. 3 Dominik Kavčič 2.a 156.220 m Do sedaj smo šole in vrtci skupaj pretekli že več kot 114.440 m 4 Franc Rant 2.a 206.766 km. Krog solidarnosti okoli planeta Zemlje 5 Matija Oman 2.c 114.220 m je do sedaj sklenjen že petič, v letošnjem šolskem 6 Matic Čebulj 2.a 107.840 m letu verjetno že šestič. Pretečeni metri po oddelkih Mesto Oddelek PB Pretečeni metri Nosilec projekta 1 OPB 2.a in 4.a 1174.740 m Cilka Marenče 7 Tilen Pipan 2.b 107.300 m 8 Nik Letnar 2.c 79.670 m 9 Rok Bilban 2.a 71.760 m 10 Jan Fujan 1.b 65.640 m Najboljših 10 deklic skupno 2 OPB 2.b in 4.a 1018.958 m Joži Nastran Brank MANCA DEBEVEC 1.a 61.320 m OPB 3.a in 3.b 713.510 m Jožica Radičevič 1 3 2 ZALA BARTOL 2.b 48.800 m ELA BOBNAR 2.b 46.800 m NEŽA ZIGMUND 3.a 40.640 m Mesto Ime in Priimek Pretečeni metri 4 OPB 2.c in 3.c 656.530 m Zorka Blažič 3 5 OPB 1.C 268.570 m Špela Blažič 4 6 OPB 1.b 499.440 m Špela Malus Jeraj 5 AJDA BERGANT 3.a 38.290 m 6 MAŠA KRŽAMANC 2.b 36.120 m 7 OPB 1.a 201.880 m Nataša Tominšek 7 LORI HRIBAR 3.b 35.980 m 8 OPB 4.b in 4.c 74.530 m Frenk Špenko Skupaj 4608 km in 158 m S tekom smo pričeli že v jesenskem času, v spomladanskem času pa smo z njim nadaljevali. Učenci so tekli v okolici šole, največkrat okoli igrišča ali na tekaški stezi. Za vsak pretečen krog so tekači prejeli znak Trimčka. S seštevkom teh znakov smo ugotovili, koliko je otrok ta dan pretekel. Vsak učenec je lahko na svojem evidenčnem kartončku stalno spremljal pretečene metre. Vsi oddelki so k teku pristopili solidarno in zavzeto. Nekateri učenci pa so se ob tem potrudili še prav posebno. Zato smo se odločili, da te učence na koncu nagradimo z medaljami in praktičnimi nagradami. Vsi oddelki so skupaj pretekli 4608 km in 158 m. 8 ANA PODGORŠEK 4.a 34.010 m 9 KODERMAN JERCA 2.c 33.450 m 10 IRIS SODNIK 2.a 33.010 m V petek, 6. maja 2016, smo projekt zaključili z DOBRODELNIM TEKOM ALI HOJO. Že v dopoldanskem času se je na šolo oglasil župan Franc Aco Šuštar in s polno vrečo hrane pozdravil našo dobrodelnost. Ob 17.00 uri se je prireditev pričela z govorom ravnatelja Jureta Grilca. Otrokom in staršem je namenil nekaj spodbudnih besed v tem hitrem tempu življenja. Tek se je pričel z vpisom in plačilom startnine (hrana), ni bil tekmovalnega značaja, ampak je bil organiziran kot Lov na lisico. S tem je postal bolj zanimiv za vse starostne skupine, k sodelovanju pa je lahko pristopil vsakdo. Na progi v okolici šole in či- Osrednji članek številka 5, junij 2016 stilne je bilo postavljenih 10 kontrolnih točk, ki so na koncu podale geslo teka – TEK ZA ZDRAVJE. Izpolnjene kartončke z geslom smo zbirali v škatli, ter ob koncu izžrebali 10 tekačev, ki so prejeli praktične nagrade. Na tek so se otroci odpravili sami, nekateri s prijatelji, kar nekaj pa je prišlo tudi družin. Skupaj se je teka oz. hoje udeležilo 150 otrok in odraslih. Ob koncu teka so se vsi udeleženci lahko posladkali s pecivom, ki so ga pripravile članice župnijske Karitas. Da je pri projektu prišlo tudi do medgeneracijskega sodelovanja, potrjuje dejstvo, da je najmlajša udeleženka teka bila Marta Rant rojena l. 2014, najstarejši član pa g. Andrej Rant rojen l. 1946. Najštevilnejše družine, ki so solidarno pristopile k teku, so bile družine Kremžar, Stražar, Podgoršek, Debevc, Rant, Žerjav, Gubanc in še mnogo drugih, ki v družini nosijo različne priimke. Z dobrodelnim tekom smo zbrali 50 različnih prehrambnih artiklov z daljšim rokom uporabe, v skupni teži 80 kg. Vso zbrano hrano smo predali članom župnijske Karitas Vodice, ki jo bodo razdelili med socialno ogrožene družine. Ob koncu bi se vsi učenci podaljšanega bivanja in kolektiv šole radi zahvalili za pomoč pri organizaciji in izvedbi teka Občini Vodice in županu Francu Acu Šuštarju, Karitas Vodice, Elektru Letnar, trgovini Bergant, Slovenski Karitas, Viktoriji klubu Vodice ter učencem 9. r. Hvala tudi vsem drugim učencem, staršem in starim staršem za udeležbo na teku ter vsako podarjeno hrano! Najbolj vztrajen tekač Ožbej Stanonik Najboljša tri dekleta Geslo teka je ... Najboljši učenci iz PŠ Utik Pogostitev in druženje Župnijska Karitas Vodice se posebej zahvaljuje vsem udeležencem in organizatorjem, posebej še nosilki projekta ga. Joži Nastran Brank, predvsem pa vsem dobrim ljudem, ki ste podarili hrano za ljudi v stiski. Prav lepo je bilo videti, da so nekateri dali tudi več kot eno stvar. Hrano bomo razdelili med ljudi v naši občini in verjamemo, da jo bodo zelo veseli. 11 Intervju 12 številka 5, junij 2016 Že jeseni bo v Vodicah organizirano švigalo GORAZD DOMINKO TINA KOSEC Lokostrelsko društvo Ishi Vodice je staro komaj poldrugo leto, v njem pa so lokostrelci »s kilometrino« in tudi do 12-letnim stažem. »V društvu imamo tako organizatorje tekmovanj kot tudi trenerja z licenco, dva vaditelja lokostrelstva in to nam daje prednost pri načrtovanju napredka,« pravi predsednik društva in trener Sandi Pavačič, ki je lok napel skoraj naključno v okviru dodatne hotelske ponudbe na morju in se vanj zaljubil. A ker so tudi tu potrebna določena zagonska sredstva, pravi Pavačič, so trenutno v pripravi organizacije tekmovanja in lokostrelskih tečajev, s katerimi si pridobivajo nove člane in finančno moč. »Mislim, da nam uspeva zadevo premikati po začrtanih smernicah, in sicer z lokostrelstvom navduševati prihodnje člane.« Prve lokostrelske korake ali zamahe ste si verjetno želeli narediti zaradi Robina Hooda, kajne, ali vas je morda navdušil kdo drug? Kako je prišlo do profesionalne kariere? Na dopustu z družino sem se imel kot gost turističnega kompleksa priložnost preizkusiti v vlogi lokostrelstva s pravim lokom. Zaradi sina in verjetno otroških sanj in ja, verjetno tudi zaradi risanih in filmskih junakov, sem priložnost tudi pograbil. Ko je bilo dopusta konec, sem poiskal ustrezen klub, kjer bi ljubezen do lokostrelstva lahko izživela. Sina je tako pripeljalo v tekmovalne in mene v trenerske vode. Lokostrelstvo je veščina streljanja puščice z lokom v tarčo, nekdaj sta bila to lov in bojevanje, v novejši dobi pa kot športna aktivnost. Lokostrelstvo je bilo del poletnih olimpijskih iger med letoma 1900 in 1912, od leta 1972 pa je ponovno del poletne olimpijade. Veščina lokostrelstva je kot tretja človeška inovacija stara že preko 25.000 let in se v osnovi in namembnosti ni bistveno spreminjala. Tako kot pri vsakem športu pa danes tudi tu verjetno obstajajo pravila, mar ne? Najbolj pomembno pravilo, ki ga je treba upoštevati, je seveda varnost, potem pa sta tu tako kot pri vseh športih še disciplina in vztrajnost. Če so želje po napredku močnejše od trenutnega zadetka, smo na pol poti. Sliši se dokaj enostavno, v roke vzamemo lok, puščico in skušamo za- Intervju številka 5, junij 2016 Treningi Lokostrelskega društva Ishi Vodice so na zunanjem popolnem lokostrelskem vadbišču v Šujici pri Dobrovi, primernem za vse vrste lokostrelskih disciplin. deti tarčo ali v polja blizu nje. A tu so ravnotežje, koordinacija, usmerjenost, merjenje in osredotočenje, raztezanje ali držanje in strel. A zdi se, da je usmerjenost najpomembnejša, saj se deli na miselno, vizualno in fizično. Usmerjenost in osredotočenost sta še kako pomembni pri lokostrelstvu, če želimo dosegati izvrstne rezultate, moramo pa vedeti, da lokostrelstvo nadvse pomirja. Je lokostrelstvo res oblika vadbe, ki človeka zasvoji? In če, zakaj? Včasih lahko malo traja, da ga vzljubiš, a če se človek lokostrelstvu preda s pravim trenerjem, ki pospeši napredek, je občutek ob točnih zadetkih zares neprecenljiv. Zakaj je za lokostrelstvo potrebna dobra psihofizična priprava? Kot pri vsakem športu je tudi pri lokostrelstvu tekmovanje naporno, na lokostrelskem tekmovanju je namreč treba izstreliti približno 100 puščic. Pri strelu si ne moremo privoščiti nezbranosti, še najmanj utrujenosti, ki vodi k netočnemu zadetku. Kateri del telesa pri lokostrelstvu najbolj trpi? Najbolj je obremenjen zgornji del trupa oziroma ramenski obroč, lahko pa rečemo, da gre za sinergijo telesa in uma. Za izvedbo strela potrebujemo stabilnost, pri kateri imajo noge pomembno vlogo, zato se tisti, ki mislijo, da za lokostrelstvo niso potrebne močne noge, seveda motijo. Pri lokostrelstvu so potrebne tudi močne roke, saj lokostrelec v povprečju izstreli 100 puščic na tekmo, kar pomeni močno obremenitev rok in prstov. »Trenutno iščemo še kakšen pokrit zaprt prostor, kjer si bomo lahko uredili strelišče in svojim članom ponudili tudi treninge pozimi.« 13 Intervju 14 številka 5, junij 2016 »Pri lokostrelstvu lahko resnično uporabimo rek 'nikoli ni prepozno'! Z njim lahko začneš pri šestih in z njim streljaš do groba,« pravi predsednik Lokostrelskega društva Ishi Vodice Sandi Pavačič. Kaj in kako se mora tik pred strelom lokostrelec pogovoriti sam s seboj? Treningi so tu zato, da se lokostrelec uči, izboljšuje svoje sposobnosti in uglasi svojo opremo, tako da se lahko na tekmovanju pred začetkom samo še vpraša, ali sem dosledno opravil vse potrebno in če sem, samo še gas! Kako priljubljeno je lokostrelstvo v Sloveniji in kako v Občini Vodice, koliko ima ta navdušenih lokostrelcev? Lokostrelstvo v Sloveniji zadnjih deset let postaja vse bolj priljubljen šport in priljubljenost ne stagnira, niti se ne ustavlja. O tem se je moč prepričati na tekmovanjih, kjer se je število udeležencev podvojilo. Še najbolj veseli dejstvo, da je vse večjo priljubljenost opaziti pri mladih. V Občini Vodice smo na začetku, a s pravim pristopom, npr. tečajem v Vodicah, ki ga nameravamo izvesti oktobra letos, smo prepričani, da se bo število lokostrelskih navdušencev še povečalo. Puščice na lokostrelskem tekmovanju izstrelite s pomočjo prstov ali z modernim lokom na mehansko prožilo? Kako modno je slednje? Res je, puščica se največkrat izstreli s pomočjo prstov, pri sestavljenem loku pa s pomočjo sprožilca, kar ne pomeni, da bi ga bilo pametno poniževati. Zaradi vgrajene leče v merilni je celo najbolj natančen, njegova posebnost pa je tudi škripčevje, ki je lokostrelcu v pomoč pri napenjanju loka in je zato močnejši. Kdaj lahko rečemo, da se je lokostrelec obnašal nešportno? Ko zaradi pridobivanja prednosti na nešporten način moti osredotočenost drugih tekmovalcev. Na vsa vprašanja o lokostrelstvu, tudi kdaj in kje napenjati lok, odgovarjamo ažurno! Naš elektronski naslov je [email protected]. STE VEDELI? – Uporaba loka in puščice za lov ter vojaške spopade je stara približno 12.000 let. Kot najstarejši prikaz loka velja slika na apneni plošči iz votline des Fadets v Franciji. Izvira iz poznega obdobja magdalenija. Danes je lokostrelstvo olimpijska disciplina, ponekod je dovoljeno tudi za lov na divje živali. – Že v 11. stoletju poročajo o valižanskih lokostrelcih, katerih puščice so prebile 10 cm debela hrastova vrata. Kralj Edvard I. je po podjarmljenju Valižanov v poznem 13. stoletju v svoje enote uvedel dolgi lok. Za izdelavo dolgih lokov so Angleži uporabljali tisovino, ki je trdna in elastična. – Proti koncu 13. stoletja je postal dolgi lok v zahodni Evropi najučinkovitejše orožje za boj na razdalji, ki ga je upravljal samo en vojak. Šolanje lokostrelca z dolgim lokom je zahtevalo več let dolge vaje. – Danes se za izdelavo tekmovalnih lokov uporabljajo lažji, zmogljivejši in odpornejši materiali, kot so razne lahke kovine, trde plastične snovi in karbon, tako so današnji loki lažji, močnejši in predvsem hitrejši, saj puščica pri strelu doseže kar 250 fit/s. Osnovne vrste lokov – Klasični lok (»recurve« eng.) – ta vrsta se pojavlja na Olimpijskih igrah. Njegova osnovna pravila delovanja so podobna kot pri tradicionalnem dolgem loku. Zanj je značilna rahla ukrivljenost krakov, ki poveča moč loka in gladek spust. – Sestavljeni lok (»compound« eng.) – je oblikovan tako, da zmanjša silo, s katero mora lokostrelec držati lok napet, hkrati pa poveča moč, s katero mora lok napeti. Večina sestavljenih lokov ima na krakih škripčevje, ki poskrbi, da enostavno držimo napet lok in v miru namerimo, s čimer pridobimo čas za merjenje. – Tradicionalni lok (»longbow« eng.) – ni ukrivljen in ima razmeroma ravne krake, katerih prečni prerez je bodisi okrogel bodisi ima obliko črke D. Društveni utrip številka 5, junij 2016 Pogovora o ustvarjalni umetnosti in o sakralnem petju ANTON KOKALJ Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn je 6. maja pripravilo pogovor o USTVARJALNI UMETNOSTI. Večer sta vsebinsko oblikovala pesnica in slikarka Antonija Baksa Srnel ter arhitekt Robert Dolinar. Namen srečanja je bil spodbuditi pogovor o umetnosti v življenju običajnega človeka. Antonija Baksa Srnel je predstavila zanimivo zgodbo svojega umetniškega življenja. Prvi natis pesmi v lokalnem časopisu je doživela že v osnovni šoli, ko se ji je mudilo napisati spis, pa ji je bilo lažje napisati pesem. Piše v treh jezikih in je do sedaj izdala že več zbirk pesmi. Njena posebnost je ustvarjanje rožnih slik. S suhim cvetjem se je začela izražati po naključju, ko je v knjigi našla shranjen posušen cvet in iz njega naredila čestitko. Z rožnimi slikami, v katerih dobijo cvetni koščki, lističi ali prašniki novo vlogo in pomen, novo lepoto in nov izraz, je sodelovala na razstavi tudi v Londonu in prejela več nagrad na Japonskem. V zadnjem obdobju se je izrazila tudi skozi slikarsko paleto barv. Njeno umetniško ustvarjanje je bilo tesno povezano z možem, ki je bil prav tako umetnik – izdelovalec jaslic iz lesa. Veliko let sta ustvarjala skupaj in njuno vsakdanje življenje prepletala z umetniškim življenjem, kar jima je dajalo vir moči in upanja za premagovanje vsakdanjih težav. Antonija je še vedno odprta za vse lepo, kar v duši prebuja upanje. Antonija Baksa Srnel Robert Dolinar Robert Dolinar je arhitekt, ki se je odločil, da bo v življenju posvetil večjo pozornost lepoti kot komponenti arhitekture, ki je v njej, vsaj v času študija, najmanj predstavljena. Z meditativno pripovedjo nas je v spremstvu fotografij in verzov peljal po poti svojega umetniškega in duhovnega razvoja. Resnične zgodbe iz življenja se vključujejo v življenje umetnika kot dopolnjevanje slike o zavedanju samega sebe in duhovnega, predvsem pa lepega v življenju. Poleg slik iz narave so pripoved spremljale vzporedne slike starodavne in njegove sodobne arhitekture. Ustvarjanje lepega v arhitekturi je postalo njegov način življenja v skupnosti in njegov prispevek k boljšemu in lepšemu življenju. V pogovoru med udeleženci je bilo zaznati čudenje in veselje nad osebno izkušnjo obeh gostov ter njuno ustvarjalno prenašanje lepega v nove oblike, barve in verze. Drugi večer, pogovor o SAKRALNEM PETJU, je društvo pripravilo 20. maja. Gosta večera sta bila glasbenika Dominik Krt in Tone Potočnik. Dominik Krt je izpostavil svojo izkušnjo ukvarjanja z glasbo. Že kot majhen otrok je dobil priložnost sodelovati v domači cerkvi. Z močno željo po glasbenem ustvarjanju je premagoval različne prepreke, ni ga ustavilo ne pomanjkanje formalnega znanja, ne nerazumevanje določenih oseb. V celotnem glasbenem udejstvovanju kot zborovodja, pevec, komponist in snemalec je največjo vlogo igrala prav sakralna glasba. Ta mu je najbližja v perspektivi, kot jo je videl in uresničeval France Gačnik. Ta perspektiva človeku omogoča polnost sodelovanja pri bogoslužju, tudi s sodobnimi inštrumenti, ritmi in drugimi značilnostmi glasbe, ki niso v nasprotju z vsebino liturgije, ampak ji dajejo okus celostnosti. Profesor Tone Potočnik je svoje glasbeno izobraževanje začel že zgodaj in ga uresničeval celo življenje. Klavir in orgle sta kot osnovna inštrumenta postajala prava podlaga za bogato poustvarjanje na področju orgelske glasbe in obsežno pedagoško delovanje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V pogovoru je izpostavil ko- 15 Društveni utrip 16 številka 5, junij 2016 Dominik Krt Tone Potočnik ral, ki mu pomeni najplemenitejšo in najbolj dovršeno obliko sakralnega petja, čeprav poteka v latinskem jeziku. Povezuje nas z duhovno tradicijo prvih krščanskih obdobij. Koral se kot način petja v Sloveniji ni prijel v originalnem smislu, je pa bil sprejet na večglasen, slovensko – ljudski način. Sakralno petje vidi kot del bogoslužja, ki ne sme biti samemu sebi namen, temveč je vanj potopljeno. Zborovsko petje ima v Sloveniji na področju sakralne glasbe močno tradicijo in v liturgičnem smislu pravo zakladnico skladb in tekstov. V razpravi so se zaiskrili različni vidiki in osebne izkušnje udeležencev večera. Skupno strinjanje je bilo, da ima za osebno in narodno identiteto, za dušo Slovenca petje, sakralno še posebej, velik pomen v pozitivnem pomenu besede. Povezuje kreposti, kot so veselje, odgovornost, ustvarjalnost in služenje drugim. Za zaključek večera je Tone Potočnik, virtuoz na orglah, zaigral še dve skladbi na prenovljen harmonij, ki je že nekaj let čakal na to edinstveno priložnost. Večer se je tako prepletel v polno glasbeno doživetje. Občina Vodice na vsakem koraku Vodiške dekline (Nina, Lucija, Tjaša), TD VODICE Kot že veste, smo v majski številki Kopitarjevega glasa Vodiške dekline objavile križanko z naslovom Spomladanska budnica. Vsem, ki ste jo izpolnili, ali ste se jo vsaj trudili izpolniti, se iskreno zahvaljujemo. Očitno res veliko veste o svojem domačem kraju. Po enem tednu zbiranja odgovorov na našem elektronskem naslovu smo prejele lepo število pravilnih rešitev križanke. Izžrebale smo nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. NAŠ IZŽREBANEC JE JOŽE ŽITNIK. (Bravo, Jože!) Sedaj pa vam Vodiške dekline podajamo še nasvet za kvalitetno preživeto toplejšo četrtino leta: ostanite nasmejanih ust in ob morebitnem počitnikovanju v oddaljenih krajih ne pozabite, od kod prihajate! Berite nas tudi po poletnem odmoru. Do takrat pa si čas lahko krajšate z branjem lahkotne poezije Tjaše Breznik: IZPOVED VODIŠKIH JAS (KO JASA KAJ POVE) To ni slučaj, še zdaleč ne, da oko ti vidi le lepote, le odsev vabečih trat, da pogled ti je tako krepak, ko po naših krajih ti hiti korak. Rad se zbudiš ob sladkosti ptičjega napeva, rad porečeš: »Prid, v gmajno greva!« In ko takole sanjaš, kaj na krilih svojih prinesla bo prihodnost, vedi, da rada te imam na sadovih zemlje moje, ne bodi minimalističen, ko mi poljubiš tla, vem, da vsak sebi srečna sva oba. Društveni utrip številka 5, junij 2016 S starodobniki po deželi Martina Krpana Jernej Logar Matjaž Kuhta “Ko prideš na Bloke, ti damo drek v roke, ko greš pa z Blok, ti še tega vzamemo iz rok.” Seveda to ni res, s temi šaljivimi verzi Bločani vabijo obiskovalce v svojo lepo deželo. Zvabili so tudi nas, članice in člane Moto kluba MAK. O tem bi vam radi marsikaj zanimivega povedali, drage bralke in bralci “Kopitarja”, zato vas prosimo, da nam prisluhnete: Vsako leto se v začetku poletja s svojimi starodobniki odpravimo na dvodnevno potepanje po naši Sloveniji. Bili smo že v Posočju, v Beli krajini, v Logarski dolini, na Krasu … Letos smo se odpravili na Notranjsko, v deželo Martina Krpana, v zibelko slovenskega smučanja, v lepo, neokrnjeno naravo. Letošnja pomlad in zgodnje poletje si res ne zaslužita prijaznih besed, mrzlo je in neprestano dežuje, mi Makovci pa imamo, očitno, tam “zgoraj” svoje zaveznike, saj je bilo oba dneva našega izleta lepo, sončno, toplo vreme. Zadnjo soboto v maju smo se navsezgodaj odpravili na pot. Petnajst nas je bilo, z devetimi starodobnimi motorji, dvema avtomobiloma in spremljevalnim kombijem smo se pod budnim očesom našega vodje Matjaža v strnjeni koloni preko Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Rakeka pripeljali do Cerknice. Obiskali smo izredno poučen, zanimiv muzej Cerkniškega jezera, se okrepčali s sendviči, sokom in kavo, se popeljali okrog Cerkniškega jezera in se veselo odpravili do cilja naše poti, na več kot 700 m visoko Bloško planoto. Zaparkirali smo jeklene konjičke, si malo odpočili in si privoščili mrzlo pijačo. Ob idiličnem jezercu so nam postregli s kolerado (ali kavlo), tipično domačo jedjo “na žlico”. Celo ljubo popoldne smo si ogledovali okolico jezera, mokrotna travišča in nizka barja, značilna za Bloke. Proti večeru smo se odpeljali še v Novo vas in si, pod vodstvom vodnika, ogledali muzej, posvečen nastanku in razvoju bloškega, ali če hočete, slovenskega smučanja. Izredno zanimivo je bilo, obisk vam toplo priporočamo! V vasi Runarsko, nekaj kilometrov od jezera, na turistični kmetiji Knavs, so nas zvečer že čakali s pravo domačo večerjo. Preden smo se pri njih odpravili spat, sta nas mlada gostitelja odpeljala še v Novo vas, na odprtje prenovljenega gostišča. V dobri družbi posrečenih domačinov, ob dobri pijači in glasbi smo zaključili res lep dan. V nedeljo dopoldne, po obilnem zajtrku, smo se odpravili proti domu. Peljali smo se preko Sodražice in Velikih Lašč do Turjaka. Popili smo kavo, si malo odpočili in se preko Ljubljane vsi varno pripeljali do naše “baze” v Polju. Kaj naj za konec še rečemo? Prekrasno je bilo, vsem članicam in članom, ki niso utegnili ali si niso upali zraven, je lahko žal! Vsem vam, drage bralke in bralci, ki ste zdržali do konca, hvala za pozornost! Lepe poletne dni, čim manj dežja in srečno na cesti, vam želimo vsi iz Moto kluba MAK. 17 Društveni utrip 18 številka 5, junij 2016 AED Predavanje o delovanju AED ter predstavitev temeljnih postopkov oživljanja Gasilci PGD Repnje – Dobruša Zaradi velikega povpraševanja po ponovnem predavanju, smo v petek, 20. maja 2016, znova povabili predstavnike iz podjetja Defib GmbH, da nam predstavijo delovanje avtomatskega eksternega defibrilatorja. Ker pa nam ob nenadnih srčnih zastojih AED le pomaga, bistvo oživljanja pa moramo narediti sami, so nam predstavili še temeljne postopke oživljanja. Na učnih lutkah smo postopek preizkusili še sami. Na predavanju se nas je zbralo 30 vaščanov oz. občanov in upamo, da je vsak izmed prisotnih pridobil nova znanja in pogum, da bodo pomagali, če se bodo kdaj znašli v situaciji ob nenadnem srčnem zastoju. 5. Majski nogometni turnir Jure Černivec, SD Repnje Športno društvo Repnje-Dobruša, je v nedeljo, 29. 5. 2016, organiziralo 5. majski nogometni turnir. Turnir je potekal na novem igrišču pri gasilskem domu v Repnjah. Na turnir se je prijavilo 12 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine po tri. V četrtfinale sta se uvrstili najboljši dve ekipi iz vsake skupine. Končne zmage so se veselili igralci ekipe PANNA, ki so v finalu premagali ekipo FC Smlednik. V tekmi za 3. mesto (streljali so se kazenski streli) pa je bila ekipa Mir-fas fasaderstvo boljša od ekipe SAMOSTAMP. Podeljene so bile tudi nagrade za najboljše posameznike turnirja. Med vratnicami je kraljeval igralec ekipe PANNA Tadej Legat, ki je na celotnem turnirju prejel samo 3 zadetke. Največ zadetkov (6) je zabil igralec ekipe FC Smlednik Blaž Strojan. Za najkoristnejšega igralca turnirja pa je bil proglašen igralec ekipe PANNA Luka Markič. Na žalost pa je konec turnirja zaznamovala huda poškodba igralca ekipe FC Smlednik Primoža Frica, ki je utrpel zlom noge. Primožu vsi v Športnem društvu Repnje-Dobruša želimo čimprejšnje okrevanje! Več o turnirju si lahko preberete tudi na internetni strani: http://www.nogomet.repnje.si, kjer si lahko ogledate tudi galerijo slik. Ob tej priložnosti pa bi se radi še enkrat zahvalili vsem sponzorjem, Društveni utrip številka 5, junij 2016 ki so omogočili izpeljavo turnirja na takem nivoju. Prav tako pa bi se radi zahvalili g. Acu Šuštarju in članom Občine Vodice za izgradnjo novega igrišča pri gasilskem domu v Repnjah. KONČNI REZULTATI: 1. mesto: PANNA 2. mesto: FC Smlednik 3. mesto: Mir-fas fasaderstvo 4. mesto: SAMOSTAMP Gozdni tek po Rašici Dare Borčnik Srečo Merčun Drugi petek v letošnjem juniju so prizadevni organizatorji SD Strahovica – okrog 60 jih sodeluje pri organizaciji – pripravili že 35. Gozdni tek po Rašici za pokal Gorenjskega odreda. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu, ki je nasledilo dvodnevno deževje in dodobra razmočilo tekaške proge. V vseh kategorijah se je teka udeležilo okrog 170 tekačev. Najprej so se na pot odpravili najmlajši, ki so v promocijskem teku premagali 150 m. Za njimi dečki in deklice na 600 m, pokal za najboljši čas pa sta prejela Zala Zupan in Ožbolt Molj. V teku na 2000 m sta bila najhitrejša Katja Babič in Anže Gros. Dobro uro pozneje so se na pot odpravili še starejši, pri dekletih je slavila Nataša Aljančič, pri moških pa je svojo prvo absolutno zmago na tem teku slavil naš Miha Kimovec. Ekipno zmago je osvojila ekipa SD Strahovice (Ana Blažič, Miha Kimovec in Janez Šijanec), prehodni pokal Gorenjskega odreda pa jim je izročil Maks Žnidar. Letošnje tekmovanje šteje tudi za »JUNIJSKI TEKAŠKI POKAL«, novo tekmova- nje, ki vključuje tri tekme, poleg teka na Rašico še Rekord Šmarne gore in Franetov tek na Šentviški hrib (teka bosta v naslednjih dveh tednih), uvrstitev na vseh treh pa je pogoj za absolutno zmago v ženski oziroma moški konkurenci. Tekmovanje je spremljal in prisotne nagovoril župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, tekmovalce pa sta pozdravila tudi predstavnik Gorenjskega odreda 90-letni Maks Žnidar in predstavnik KO ZZB Vodice Franc Durič. Vsi rezultati na www.strahovica.si. 19 Društveni utrip 20 številka 5, junij 2016 Rezultati Ime in Priimek Klub Deklice “A” letnik 2009 in 2010 1 2 3 Žerjav Sara Stare Zala Debevec Manca OŠ Vodice OŠ Vodice OŠ Vodice Deklice “B” letnik 2007 in 2008 1 2 3 Zupan Zala Podgoršek Hana Kastelic Mija NŠD Medvode SD Strahovica NŠD Medvode Deklice “C” letnik 2005 in 2006 1 2 3 Hočevar Katja Debevc Ana Brišnik Nadja OŠ Šentvid OŠ Vodice OŠ Vodice Deklice “D” letnik 2003 in 2004 1 2 3 Babič Katja Lovšin Katarina Šoštarič Ana 1 2 3 Bergant Nejc Plesnik Liam Kimovec Anže OŠ Vodice NŠD Medvode NŠD Medvode Dečki “A” letnik 2009 in 2010 OŠ Vodice OŠ Vodice SD Strahovica Dečki “B” letnik 2007 in 2008 1 2 3 Molj Ožbolt Gubanc Logar Max Kaslec Matic 1 2 3 Žerjav Domen Zupan Luka Jenko Matic Najhitrejši tekač in tekačica (Miha Kimovec in Nataša Aljančič). Za zaključek šolskega leta so se najzmogljivejši učenci spopadli z razgibano progo dolgo 600 (1.- 3.r) in 2000 metrov (4. – 9.r). Na izjemno zahtevni progi so pokazali, da so iz pravega testa, v vseh kategorijah so posegli po najvišjih mestih. Najhitrejša med učenkami in učenci sta bila Katja Babič in Anže Gros. Kaslec Matic SD Strahovica NŠD Medvode Dečki “C” letnik 2005 in 2006 OŠ Vodice NŠD Medvode NŠD Medvode Dečki “D” letnik 2003 in 2004 1 2 3 Molj Domen Debevc Jan Dragaš Tej Taekwondo OŠ Vodice NŠD Medvode Dečki “E” letnik 2001 in 2002 1 2 3 Gros Anže Molj Urban Straže Matija NŠD Medvode Taekwondo OŠ Vodice Ženske “A” do 30 let, letnik 1986–2000 1 Primožič Patricija OK Komenda Ženske “B” 31 do 45 let, letnik 1971–1985 1 2 3 Blažič Ana Ciperle Lavra Kimovec Sabina SD Strahovica SD Strahovica SD Strahovica Prehodni pokal Gorenjskega odreda je znova osvojila ekipa SD Strahovica (Janez Šijanec, Ana Blažič in Miha Kimovec). Udeležence prireditve sta pozdravila tudi župan Aco Franc Šuštar in Maks Žnidar, borec Gorenjskega odreda in častni občan. Ženske “C” 46 let in starejše, letnik 1970 in starejše 1 2 3 Aljančič Nataša Trontelj Marija Žlogar Ivica OK Komenda Šmar. naveza Ljubljana Moški “A” do 30 let, letnik 1986–2000 1 2 3 Zorman Nejc Ravnikar Žan Ogrin Dominik OK Komenda OK Komenda Šmar. naveza Moški “B” od 31 do 40 let, letnik 1976–1985 1 2 3 Kimovec Miha Lindič Andrej Vodopivec Dragan SD Strahovica SD Strahovica ŠD Nanos Moški “C” od 41 do 50 let, letnik 1966–1975 1 2 3 Šijanec Janez Šušteršič Miran Jenko Boštjan SD Strahovica NŠD Medvode SD Strahovica Moški “D” od 51 do 60 let, letnik 1956–1965 1 2 3 Galin Bojan Cvajnar Bojan Hudmal Roman Z. B. Vodice Žlebe Hitre želve Moški “E” 61 let in starejši, letnik 1955 in starejši 1 2 3 Lešnik Štefan Ručigaj Zdravc Šuštar Miro SD Strahovica Matick Na tek po Rašici so se podali tudi veterani Domen Žerjav 1. mesto (Dečki “C” letnik 2005 in 2006 ) Dogodki številka 5, junij 2016 115 let od smrti Jakoba Alešovca urednika, založnika, dramatika, prevajalca, satirika, pesnika in pisatelja Rado Čuk, OU Wikipedia Jakob Alešovec je v knjigi Kako sem se jaz likal svoje življenje označil kot »povest slovenskega trpina«. Pri tej oceni se ni kaj dosti zmotil, saj so ga že od rojstva spremljale neverjetne tegobe, in le trdi gorenjski naravi, ki jo je podedoval po svojem očetu, se je lahko zahvalil, da je zmogel premagati marsikatero oviro, ki se mu je postavila na pot. Na svet je prijokal 24. julija 1842 v družini čevljarja Jurija Alešovca in njegove žene Polone. Oče je bil siromak in ni imel lastne hiše, v času Jakobovega rojstva je skupaj z ženo stanoval na Skaručni št. 5, pozneje pa tudi v Polju in Repnjah. Kako je teklo Jakobovo življenje, si je najbolje prebrati v že omenjeni knjigi Kako sem se jaz likal, ki je napisana tako zanimivo, da je ne moreš odložiti, če si jo enkrat začel brati. Šolo v Vodicah je zelo rad obiskoval in bil ob koncu najboljši učenec. Vpisali so ga tudi v zlato knjigo. V Kamniku je šlo na začetku težko, a se je zagrizel predvsem v učenje nemščine in na javnem spraševanju ob koncu normalke spet slavil in bil deležen številnih priznanj in nagrad. Dijak je bil v času Alešovčeve mladosti redek pojav, saj so podeželski, pa tudi številni mestni starši svoje naslednike navadno namenjali za kmečka in obrtniška dela. Študirali so lahko le redki nadarjeni posame- zniki. Mednje so leta 1856 uvrstili tudi Jakoba Alešovca in ga predvsem po zaslugi vodiških duhovnikov poslali v Ljubljano. Tam je nekaj časa blestel, ko pa mu je v časopisu uspelo objaviti nekaj svojih člankov, mu je to tako stopilo v glavo, da pri 21. letih ni imel zaključene ne gimnazije ne kakega drugega poklica. Navdušil se je nad potovanji in novimi kraji, obenem pa se sprijaznil z revščino in pogostim stradanjem. Tu pa se začne njegova pisateljska kariera. Prvo delo je posvečeno znanemu slovenskemu razbojniku Dimežu, s čimer je opozoril nase kot na pisatelja, nato pa dobil prvo službo učitelja pri narodnem buditelju in skladatelju Miroslavu Vilharju. Vilhar ga je navduševal za slovenstvo in mu odprl oči za narodnostno vprašanje, ki mu je bilo prej tuje, pisati pa je začel tudi slovenske igre, čeprav mu slovenska besedila niso šla od rok, ker je vso dotedanjo učenost prejel v nemškem jeziku. Nadaljeval je s pisanjem v nemščini in si v zavednih krogih prislužil oznako nemškutarja, pa čeprav je bil po srcu zaveden Slovenec. Naslednja njegova služba ga je vodila v Vipavo kjer je urejal knjižnico pri grofu Lanthieriju, nato pa je po vrnitvi v Ljubljano skoraj dvajset let deloval kot pisatelj, urednik in založnik. Že leta 1866 je poleg zgodbe o Custozzi in Visu izšlo njegovo nemško delo Ein held von Sternalle. Ob polomu cesarjevega brata Maksimiljana Habsburškega, ki so ga ubili v Mehiki, je leta 1868 nastalo delo Cesar Maks in Mehika. Čez deset let je o avstrijskem posredovanju na Balkanu izšla knji- ga Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. Vsa ta dela so torej govorila o tekočih političnih in vojnih dogodkih. Obenem je leta 1869 presenetil tudi s prvim leposlovnim spisom v slovenščini. Izšla je pravljična knjiga Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Za sokolske zabavne večere je pripravljal krajše humoristične smešnice in zbadljivke, ob katerih je sebe krstil za Brenclja in tako dal tudi naslov novemu humorističnemu slovenskemu listu, ki je smešil ljubljanske nemškutarje in ga je urejal dolga leta. Poleg zanimivih podlistkov v dnevnem časopisju Laibacher Zeitung, Tagblattu, Triglavu, Novicah in Slovencu je zanimiva zgodba Ljubljanske skrivnosti, ki je ena prvih slovenskih detektivk, prav tako pa tudi knjiga Iz sodnijskega življenja. Narodno bogastvo je zajel v delu Jama nad Dobrušo, ki se odvija na smledniško-vodiškem koncu. V knjigi Ne v Ameriko! svari pred izseljevanjem v to deželo. Še pred Karlom Mayem (ki je rojen istega leta) 21 Dogodki 22 številka 5, junij 2016 nam je prikazal spopade med Indijanci in evropskimi priseljenci, ki pa v njegovi zgodbi niso Angleži ali Irci, temveč pravi pravcati Slovenci. Ljubljanske slike so kot Laibacher Typen najprej izhajale v listu Triglav, potem pa izšle še v knjigi. Alešovec z njimi šaljivo prikazuje posamezne tipe in poklice glavnega mesta. V Slovencu je izšla povestica z naslovom Petelinov Janez, ki govori o mladeniču, ki je zašel na kriva pota. Najzanimivejše je njegovo delo Kako sem se jaz likal. Likal – kaj pomeni ta beseda? Alešovec namreč izhaja iz osnovnega prepričanja tedanjega časa: »Najpopolnejša stvar na svetu je gospoda, najmanj popolna pa kmet. Učen gospod – zarobljen kmet, to je dvoje nasprotij, kakor hrib in dolina. Gospod ne more biti zarobljen in kmet pa ne učen.« Prav zato je kmeta treba »omikati in olikati«, pravi Alešovec. Opisuje svoja šolska leta in nam razgrinja postopke, kako so tudi njega »likali« v šolskih letih. Jakobu Alešovcu ob tako obilnem časnikarskem in pisateljskem delovanju nikoli ni ostajalo časa. Končno pa se je ozrl tudi malo naokoli in že nekoliko starejši oženil neko preprosto dekle, ki mu je rodilo dve hčeri. Medtem ko je on deloval v Ljubljani, se je njegov rod na Skaručni popolnoma izgubil. Brat Lovrenc je leta 1868 umrl za posledicami rane, ki mu jo je prizadel eden od vaških pretepačev. Ta se je lotil tudi njegovega očeta in povzročil njegovo prezgodnje slovo 17. Kopitarjevi dnevi na Skaručni Rado Čuk, OU Ob 115. obletnici smrti Jakoba Alešovca, urednika, založnika, dramatika, prevajalca, satirika, pesnika in pisatelja, se bodo drugi vikend septembra 2016 pod velikim šotorom na Skaručni odvili 17. Kopitarjevi dnevi. Za osnovno vedenje o Jakobu Alešovcu si je vredno prebrati prispevek v tem občinskem glasilu, sicer pa Občina Vodice v sodelovanju s kulturnimi društvi in Mestno knjižnico Ljubljana pripravlja bogato prireditev, ki bo predstavila življenje in lik po krivici zamolčanega rojaka, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja. O življenju in delu Jakoba Alešovca nam bo spregovoril dr. Miran Hladnik, prof. na Filozofski fakulteti. Idejne tokove 19. stoletja nam bo predstavila prof. Marjeta Žebovec, slovenistka, etnologinja in avtorica knjige Pustili so sled, ki opisuje pomembne osebnosti z območja občine Vodice. Nastopil bo tudi dramski igralec Gregor Čušin, ki bo spregovoril z besedami Jakoba Alešovca in oživil njegov lik. Slikarji iz krajev pod Šmarno goro bodo na likovnem ex-tempore s čopičem upodobili skaruške zanimivosti, v dvorani na Skaručni pa bodo razstavljena Alešovčeva dela. Na občinski zgradbi bo odkrita spominska plošča velikemu Skaručanu, svoje pa bodo povedali tudi godba, folklora in pevci. Vabljeni! od tega sveta. Stari Jurij Alešovec je umrl leta 1875 v neki leseni hišici v Vojskem. Ob skorajšnji izgubi vida je Alešovec presegel komaj nekaj več kot štirideset let. Bil je še na vrhuncu svojih intelektualnih moči, a kaj, ko mu je narava vzela tisto, kar je najbolj potreboval pri svojem poklicu. Alešovca je odrešila kap v četrtek, 17. oktobra 1901. V mrliški knjigi je zapisano, da je ob dveh popoldne umrl 58-letni Jakob Alešovec, oženjen nekdanji pisatelj s Skaručne 24, pristojen v okraj Vodice – Kamnik. Vzrok smrti: kap in oslabelost. Pokopan je bil čez dva dni na ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu, pozneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na današnje Žale. Dogodki številka 5, junij 2016 »Ljubiteljska kultura« se je dogajala tudi v Vodicah Nataša Kovše in Boris Kubelj »Kaj je ljubiteljska kultura?« se večkrat vprašamo. To je tista kultura, ki je med nami, ki nas bogati, ki nam je lahko zelo pri srcu ali pa nam je malo manj všeč. To je tista kultura, ki nič ne stane in se z njo nič ne zasluži, pa vendar je kar 7 % Slovencev aktivnih na ljubiteljski ravni. In v teh aktivnostih prav gotovo uživajo. To so tisti ljubitelji svojega hobija, ki zelo radi obiskujejo vaje, krožke, tečaje, temu delu pa sledijo tudi nastopi, razstave, izložbe, objave izdelkov ipd. Slovenija se je pridružila evropskim državam, ki so se odločile, da vsako leto organizirajo teden, ki je posvečen ljubiteljem kulture in se imenuje »teden ljubiteljske kulture«. Zato je država pozvala in predlagala občinam, da tudi one podprejo izvedbo kulturnega tedna z namenom, da se praznovanje razširi. V tednu od 13. do 20. maja so bile organizirane kulturne prireditve tudi v občini Vodice, kjer smo se lahko seznanili z ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci in njihovimi izdelki. Prireditve so potekale v gostinskih lokalih in društvenih prostorih v naši občini. Med vsemi druženji kulturnikov je bilo opaziti predvsem to, da so predani svojemu hobiju, da jih vse obveznosti v povezavi s tem zelo veselijo, jih torej jemljejo kot prijetno udejstvovanje, ter da so ponosni na svoje kulturno izražanje. Ko spoznaš kakšnega kulturnega ustvarjalca na novo, pa te prav gotovo prevzame ugotovitev, da so kulturniki pozitivni posamezniki, združeni v skupine, kot so pevski zbori, orkestri, godbe, ali pa skupine, ki združujejo likovne ali druge ustvarjalce. V prireditev v naši občini so se vključili slikarji iz Kulturnega društva Matije Koželja ter glasbeniki: Fantovska pevska skupina Matici, Dekliški pevski zbor Flora, Mešani pevski zbor Biser ter Godba Vodice. Prireditve in razstave so potekale v različnih dnevih in na različnih lokacijah v Vodicah. Že prvi dan so se ustvarjalci kulturnega programa predstavili v Bukovici Pr' Anzelnu. Sodelovali sta slikarki Mija Rozman in Klavdija Špenko ter slikar Boris Kubelj. Zapeli so Matici; izvedli so šest narodnih pesmi, kot se za tak dogodek spodobi. V četrtek, 19. maja, je prireditev potekala pri Barbari v Vodicah, kjer so slike razstavljali Brigitta Leskovar, Nadja Jeraj, Roman Veras, Nataša Kovše in Boris Kubelj, nastopile pa so mlade dame iz Dekliškega pevskega zbora Flora in pričarale pomladno vzdušje. Lepo se je bilo pogovarjati s pevkami o tehnikah slikanja in spoznati, da je tudi med njimi nekaj punc, ki jih likovno izražanje veseli. V petek zvečer, tj. 20. maja, je Godba Vodice pred kulturnim domom izvedla javno vajo, pridružili so se tudi pevci iz Mešanega pevskega zbora Biser. Nato so se kulturno udejstvovali še Pr' Marjani in pri Kubu. Slike so razstavljali Fantovska pevska skupina Matici Boris Kubelj – pozdravni govor ob srečanju pred KD Vodice Cecilija Čebašek, Joži Nastran Brank, Filip Nastran, Nataša Kovše in Boris Kubelj. Vse prireditve so se pričele z uvodnim govorom, ki sta ga izvedla Rado Čuk in Boris Kubelj. Nato je sledila glasba in medsebojni pogovori. Vsi naši gostitelji so nas lepo sprejeli, za kar se jim zehvaljujemo. To so bila lepa druženja, zato že sedaj optimistično pričakujemo nadaljevanje te tradicije v prihodnje. 23 Dogodki 24 številka 5, junij 2016 NATEČAJI Likovna pedagoginja: Darinka Klopčič 10. DADIN LIKOVNI NATEČAJ NATEČAJ KRAŠKA HIŠA Natečaj je posvečen spominu na Evelino Batista Abaza, likovno pedagoginjo na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Naslov letošnjega likovnega natečaja je bil »PRAZNUJEMO«. Na natečaju je sodelovalo 38 osnovnih šol iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Makedonije in daljne Argentine z 282 deli. Podelili so devet nagrad, po tri za vsako triletje, in priznanja. Priznanja za kakovostno likovno delo so prejeli Benjamin Jagodic in Taja Gubanc učenca šestega razreda in Saša Bergant učenka osmega razreda. ANA STROJIN učenka šestega razreda je za svoje delo prejela drugo nagrado. ISKRENE ČESTITKE!!! Junija 2015 smo sodelovali na likovnem natečaju Kraška hiša 2015. Že naslov natečaja vzpodbuja otroke k pozitivnemu odnosu do kulturne dediščine in ohranjanje značilne podobe Krasa. Na natečaju je sodelovalo enajst šol iz različnih koncev Slovenije. Strokovna komisija v sestavi prof. lik. umetnosti Jelene Uršič, Antona Marna in akad. kiparja Damjana Švareta je med prispelimi likovnimi deli izbrala in nagradila likovna dela po triadah. Med deli druge triade je zlato priznanje prejela Natalija Pangerc, srebrno priznanje pa Amber Bervar. Priznanja so prejele tudi Lea Potočnik, Tea Letnar in Taja Špenko. ČESTITAMO MLADIM USTVARJALKAM! 28. mednarodni likovni natečaj Gaziantep, Turčija Znani so rezultati že tradicionalnega mednarodnega likovnega natečaja, ki ga je organiziral umetnostni muzej Mizyal iz Turčije. Na natečaj je prispelo 4200 likovnih del iz osemnajstih držav. V svoji starostni skupini od 4 do 12 let je ANŽE BARLE ČUK prejel zlato priznanje in medaljo. ČESTITAMO!!! Iz roda v rod Urša Merčon, PŠ Utik Na podružnični šoli Utik smo imeli v torek, 10. maja 2016, tehniški dan z naslovom IZ RODA V ROD. Obiskale so nas članice Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn ter slikarka Klavdija Špenko. Otroci so ustvarjali v treh delavnicah. Izdelovali so rože iz krep papirja, se preizkusili v kvačkanju, kjer so izdelovali zapestnice in ogrlice. S slikarko pa so poslikavali kamne, ki so jih pridno nabrali preko vikenda in bodo poslikani krasili domače vrtove. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem upokojenkam in slikarki, ki so nam popestrile torkovo dopoldne. Dogodki številka 5, junij 2016 Babičina zgodba o zeliščih Monika Kubelj Odličen primer medgeneracijskega sodelovanja. Učenci Osnovne šole Vodice so v maju obiskali Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, kjer so jih stanovalke Doma popeljale v svet zelišč. Projekt je letos prvič vpet v vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga društvo Planet Zemlja izvaja že od leta 2010 in v katerem je doslej sodelovalo že več kot 45.000 otrok, mentorjev in staršev iz vseh regij Slovenije. Cilj projekta Babičina zgodba o zeliščih je ozaveščanje otrok o pomenu vzgoje, prepoznavanja in uporabe zelišč, ki jih lahko pridelamo v skoraj vsakem okolju in v skoraj vseh pogojih. Od pradavnine so ljudje spoštovali naravo, prepoznavali zeli in jih preskušali ter tako prepoznavali njene blagodejne in zdravilne učinke na človeka. Modrost se je predajala iz roda v rod in s projektom Babičina zgodba o zeliščih se v društvu skušajo vrniti v čas, ko nam lahko gospe, ki svoje znanje uporabljajo in dopolnjujejo že desetletja, pomagajo pri prenosu uporabnih in koristnih znanj o zeliščih. In prav o njih so se s stanovalkami učenci pogovarjali, jih okušali, vonjali, si skuhali tudi čaj in pripovedovali zgodbe. Koordinatorica projekta na DSO Damijana Hudolin je povedala, da je srečanje namenjeno sajenju zelišč v njihove balkonske gredice, ob tem pa so se pogovarjali tudi o zdravilnih učinkih poletnih zelišč, kot so rožmarin, timijan, lovor, sivka in druga. Stanovalke Doma starejših občanov namreč že vrsto let vztrajno vzgajajo in nabirajo zelišča na svojih balkonih in drugih površinah, ki ponujajo nekaj sonca. Vodstvo Doma se je ob tem nemudoma odzvalo na povabilo društva k sodelovanju. S to majsko izvedbo se je zaključil četrti in zadnji obisk DSO v vseh letnih časih in tem šolskem letu. Prva je bila skupina sedmih učenk in učencev OŠ Roje, kjer izvajajo vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. S stanovalkami so se pogovarjali o jesenskih zdravilnih zeliščih (šipek, dobra misel, jerebika, divji kostanj) in njihovi uporabi. Pozimi so se stanovalke Doma srečale z otroki OŠ Marije Vere iz Kamnika pod vodstvom mentorice Sonje Dobovšek. Na srečanju so stanovalke doma z otroki izdelovale zeliščno sol, medtem pa so skupaj zapeli nekaj »zeliščnih pesmi«, izmenjali nekaj »zeliščnih pregovorov« in se pogovarjali o tem, s katerim zeliščem se odganjajo katera obolenja. Ob obisku šolarjev iz Zavo- da sv. Stanislava iz Ljubljane, so bile stanovalke DSO vesele kramljanja z njimi, še posebej, ker so jih obiskali zgolj dečki, ki so pokazali veliko znanja o spomladanskih zeliščih. O vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec Cilj projekta Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki poteka že od leta 2010, je pomagati vzgojno-izobraževalnim ustanovam na poti k ohranjanju kulturnega, naravnega in nacionalnega izročila Slovenije, razvoju zdrave samopodobe posameznika ter spoštljivega in odgovornega odnosa človeka do okolja in narave. S projektom želi društvo Planet Zemlja doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal način življenja. V natečaju je doslej sodelovalo več kot 450 zavodov, naziv jih je pridobilo več kot 220, v njem pa je aktivno sodelovalo več kot 45.000 otrok, mentorjev in staršev. 25 Dogodki 26 številka 5, junij 2016 Taja Pipan trikrat zlata na državnem prvenstvu Špela Pipan V soboto, 28. maja 2016, je v Olimju potekalo državno prvenstvo v badmintonu za igralce do 15 let. Udeležila se ga je tudi Taja Pipan, ki je na posameznih tekmah pokazala veliko mero zbranosti in znanja, tako da ji je uspelo osvojiti naslov državne prvakinje v kategoriji posamezno, v dvojicah in v mešanih dvojicah. Mlajša sestra Lina pa je teden dni prej na državnem prvenstvu do 13 let v Kungoti osvojila naslov državne prvakinje v dvojicah, posamezno pa je osvojila tretje mesto. Iskrene čestitke obema! Tajin izkupiček na državnem prvenstvu Na najvišji stopnički Še skupni zaključek v čast domovini In že bodo tu počitnice Hedvika Rosulnik Rolanje, izleti, letovanje, podelitve priznanj, tudi v vrtcu se izteka šolsko leto. Še skupni zaključek, ki ga bomo letos posvetili 25-letnici samostojne Slovenije in že bodo tu zaslužne počitnice. Ob koncu leta že potekajo priprave na naslednje šolsko leto. Ker bo občina Vodice ponovno odprla oddelek prve starostne stopnje v zasebni hiši v Zapogah, so prostor v vrtcu dobili vsi otroci. Žal vseh otrok ni bilo mogoče razporediti po željah staršev, saj v posameznih enotah ni bilo ustreznih prostih mest. V času poletnih počitnic, ko bodo otroci združeni v centralnem vrtcu, bo ob vrtcu gradbišče, saj bo občina začela z izgradnjo parkirišča. Tega se veselimo in upamo, da se čim prej odpre novo gradbišče, za potreben prizidek vrtca. Dogodki številka 5, junij 2016 Petek trinajsti uspešen za naše gimnastičarje Joži Nastran Brank Bili smo ne le uspešna, temveč tudi najbolj številčna šola na DP v orodni gimnastiki. OŠ Dobrova je v petek, 13. maja 2016, gostila najboljše telovadce osnovnih in srednjih šol. Zaradi velike množice tekmovalcev je tekmovanje trajalo več kot 8 ur. Naša šola je nastopila s šestimi ekipami, skupaj 31 učencev in učenk. Pomerili smo se na vseh štirih orodjih, bradlji ali gredi, drogu, preskoku in parterju. Najuspešnejše obvezne vaje so prikazali MLAJŠI DEČKI (Domen Žerjav, Jan Jeraj, Timotej Bokan, Mitja Nastran, Timi Drašler), ki so ekipno osvojili naslov državnih prvakov, MITJA NASTRAN pa je naslov državnega prvaka med posamezniki delil s klubskim kolegom. Zelo uspešni so bili tudi starejši dečki v postavi Mark Trovo, Nejc Kovačič, Matic Kranjec Žagar, Lenart Jagodic in Jan Debevc. Fantje so ekipno osvojili odlično 2. mesto. Med posamezniki je zelo dobro nastopil Nejc Kovačič in osvojil 5. mesto. Presenetljivo so nastopili tudi naši najmlajši. V močni konkurenci med 123 dekleti je najmlajša deklica Neža Zigmund osvojila odlično 5. mesto, Tim Bohinc pa med najmlajšimi dečki 7. mesto. Čestitke vsem telovadcem! Gimnastičarke OŠ Vodice Starejši dečki 2. mesto Ekipni in posamezni rezultati naših učencev: Mesto Ime in Priimek NAJMLAJŠI DEČKI – EKIPA 1 Ekipa 5 Tim Bohinc – 7. m, Mark Gubanc – 15. m, Vane Brišnik 30. m, Tim Bizilj 32. m, Lenart Brank – 36. m NAJMLAJŠI DEČKI – EKIPA 2 6 An L. Kalar – 16. m, Anže Kimovec - 23. m, Gal Erce – 27. m, Tevž Košir - 29. m NAJMLAJŠE DEKLICE 10 Neža Zigmund – 5. m, Ajda Bergant – 39. m, Leonora Premužič – 70. m, Lori Hribar – 70. m, Neža Jeraj – 81. m, Gaia Pipan – 89. m MLAJŠI DEČKI 1 Mitja Nastran – 1. m, Domen Žerjav – 9. m, Jan Jeraj – 16. m, Timotej Bokan – 18. m, Timi Drašler – 19. m, Matej Lovšin – 25. m MLAJŠE DEKLICE 11 Hana Golob – 27. m, Nadja Brišnik – 36. m, Nina Erce – 62. m, Tinkara B. Čuk – 87. m, Lucija Hočevar – 95. m STAREJŠI DEČKI 2 Nejc Kovačič – 5. m, Mark Trovo – 10. m, Matic K. Žagar – 12. m, Jan Debevc – 17. m, Lenart Jagodic – 19. m 27 Dogodki 28 številka 5, junij 2016 Mlajši dečki 1. mesto Mitja Nastran na stopničkah s svojima prijateljema Za njim uspešni dnevi, pred njim olimpijske igre … Gorazd Dominko Facebook V Novi Gorici je bil Janežič prepričljivo najhitrejši v teku na 200 m in 400 m! Slovenski rekorder na 400 m Luka Janežič (Kladivar) je na 18. mednarodnem atletskem mitingu v Slovenski Bistrici v neolimpijski disciplini na 300 m prepričljivo zmagal in se s časom 32,61 sekunde zelo približal slovenskemu rekordu Matije Šestaka, ki je 32,34 sekunde tekel 10. avgusta leta 2004 v Ljubljani (za 27 stotink se mu je torej izmuznil nov članski rekord, ki je Luki še vedno cilj in izziv! ). Močne konkurence se je na začetku junija bal na Atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici, a zaman, saj je na 400 m tekel krepko pod 46 sekun- dami (45,58) in ugnal slovenskega rekorderja na 800 m Žana Rudolfa (47,45). Drugi dan je slavil še na pol stadionskega kroga in bil s časom pod 21 sekundami zadovoljen (20,98). »Vesel sem, da sem 200 metrov pretekel pod 21 sekundami,« je povedal Janežič, ki je z mislimi že v Braziliji, s samim tekom na 200 metrov pa ni bil tako zadovoljen kot s tekom na 400 metrov, tudi zaradi slabega starta. »Zdaj se bom na treningih posvetil večinoma hitrosti in eksplozivnosti, pa tudi startom!« 5. avgusta, 14 dni pred svojim nastopom, odhaja v Rio de Janeiro, toliko prej tudi zato, da se bo lažje prilagoditi časovni razliki, podnebju, nadmorski višini. In da, čeprav veliko prahu dviguje politična situacija v tej latinskoameriški državi, ki je polna kriminala in korupcije, pojav Luka Janežič; gara na treningih, blesti na tekmah! virusa Zike in še kaj bi se našlo, bo Luka vse moči usmeril v dober nastop in pošteno tekmovanje. Dogodki številka 5, junij 2016 Športni uspehi naših šolarjev Anita Robar in Miha Kimovec, učitelja športa V torek, 24. 5. 2016, je na Ravnah na Koroškem potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu. Učenka 3. razreda Neža Pogačar Žun je v kategoriji učenk od 1.–5. razreda dosegla odlično 5. mesto. Simon Jakofčič Smrekar, 8. r – 2. mesto v teku na 1000 m Neža Pogačar – DP namizni tenis ATLETIKA V kraljici športov so v sredo, 11. maja, na atletskem stadionu Policijske akademije v Tacnu merili moči tudi učenci naše šole. V različnih disciplinah (teki, skoki, meti) so se borili do zadnjih atomov moči. Temu primerni so bili tudi fantastični rezultati, ki si jih lahko ogledate na spletni strani Timinga Ljubljana. Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje, ki je bilo v četrtek, 19. maja, na stadionu v Domžalah. Tudi tam so posegli po visokih uvrstitvah: Katja Babič, 7. r – 2. mesto v teku na 600 m Gašper Brišnik, 7. r 5. mesto v metu vorteksa Teja Ločniškar, 7. r 1. mesto v skoku v daljino Leja Jeraj, 7. r 7. mesto v teku na 300 m Špela Zmrzlikar, 9. r 8. mesto v skoku v višino Simon Jakofčič Smrekar in Teja Ločniškar sta se uvrstila na državno prvenstvo v Kopru. Teja je na finalnem tekmovanju zasedla 11. mesto, Simon pa žal zaradi poškodbe ni nastopil. Ajda Cencelj, 6. r – 9. mesto v teku na 60 m 29 Dogodki 30 številka 5, junij 2016 Ana Strojin, 6. r – 5. mesto v skoku v višino Martin Mlinšek, Filip Nastran (zelena majica), Anton Nino Novak (rdeče hlače) Leon Car – najhitrejši na 60 m Taja Pipan, 8. r – 8. mesto in Kaja Hotujec, 8. r – 12. mesto. Mitja Nastran – skok v daljino Gal Lunder – tek na 300 m Mark Pavlin – skok v daljino Nejc Laharnar, 9. r – 2. mesto in Nika Stopar, 9. r – 3. mesto v suvanju krogle. Koristno / Obvestila številka 5, junij 2016 Tina Jereb, univ. dipl. kom., specializantka integrativne psihoterapije www.tinajereb.com Kako komunicirati z otroki, da bodo zacveteli? – 4. del Pomemben del pozitivne komunikacije z otroki, ki krepi njihovo samospoštovanje in samozavest ter jim pomaga graditi pozitivno samopodobo, je izrekanje pohval oz. priznanj. Najprej poglejmo, kako odrasli včasih izrečemo pohvale, ki jih otroci težko sprejmejo oz. jim malo pomenijo. Otroci težko sprejmejo pohvale, v katerih pretiravamo. Npr. po tekmi rečemo otroku: »Ti si pa res odličen igralec nogometa!« Otrok bi ob tej pohvali lahko doživljal nelagodje, saj bi pomislil, kako je na prejšnjem treningu igral slabo, zaradi česar ta pohvala ne more držati. Poleg tega lahko začne doživljati strah, da na naslednji tekmi ne bo mogel ponoviti svojih dosežkov in s tem upravičiti svojega naziva »odličnega igralca nogometa«. Otroci prejmejo tudi malo informacij o svojih veščinah, če njihovo dejavnost vrednotimo z eno besedo. Npr. otrok nas vpraša: »A sem narisal lepo risbo?« mi pa odgovorimo: »O, super je!« Pri pohvalah je zato bolje, da namesto besed, ki vrednotijo (lepo, super, odlično …), opišemo, kaj natančno se nam zdi, da je otrok naredil dobro. Npr., ko opazimo, da je otrok pripravil mizo za kosilo: »O, vidim, da si se danes še posebej potrudila! Razporedila si pribor, pripravila kozarce in vsakemu dodala prtiček. S takšne mize bo pa veselje jesti!« Poleg tega otroci sklenejo pozitivne zaključke o sebi, če jim povemo, kako so njihova dejanja čustveno vplivala na nas: »Tvoja pomoč mi veliko pomeni, saj mi olajša delo. Hvala ti!« 31 Obvestila 32 številka 5, junij 2016 VSE ZA VRT IN POLJE -25% CARAKOL učinkovita vaba za polže, 250g redna cena: 5,63€ akcijska cena: 4,22€ -25% -35% ZALIVALKA, l0l redna cena: 5,98€ akcijska cena: 3,89€ NATUREN BIO, 1l gnojilo za paradižnik in ostale plodovke redna cena: 6,35€ akcijska cena: 4,76€ Naravno tekoče gnojilo, brez kemičnih dodatkov. PRODAJALNA VODICE Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 [email protected] Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00 ure ob sobotah od 7:30 do 12:00 ure Obvestila 33 številka 5, junij 2016 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA ZAHVALA V 99. letu življenja se je od nas za vedno poslovila mama, babica, prababica, praprababica in teta, V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric in svak Janez Bergant Gosarjev Ivan iz Repenj. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje in darovali za mašo in cvetje. Zahvaljujemo se župniku Francu Mervarju in pogrebni službi Pogrebnik, pevcem in gasilcem. Hvala govorniku Andreju za lepe besede ob slovesu. Hvala tudi nosačem. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Frančiška Verlič s Skaručne. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Prav tako hvala za darovano cvetje in sveče. POEZIJA Poezija ... Poezija noči ... Poezija noči, pravim, je najboljša poezija. Poezija strasti, ki se rojeva v zakotni ulici. Poezija noči, ki pade na mesto. Kriki, ki jih nihče ne sliši. Žvenket razbitega stekla. Koralni mož postave. Zibanje obešenca v podstrešnem stanovanju. Poezija noči, pravim, je najboljša poezija. Takrat nihče ne vidi solza. Takrat nihče ne sliši joka. Takrat si sam ... Tjaša Breznik Zahvala tudi Društvu upokojencev Vodice za lep govor o naši predragi mami, pogrebnemu zavodu Pogrebnik, d. o. o., in župniku Mervarju za pogrebno mašo. »TA REVOLUCIONARNA« Vsi njeni Domdomdomdomdom, Domdomdomdomdom, Strah me je prihodnosti, ZAHVALA ZAHVALA Njenega grobega stiska rok, Ob izgubi naše drage mame Ki bi lahko uničil sled dobrih duš in sanj. Ob izgubi naše drage mami, stare mame in prababice Če pojavi se nekoč mladenič z buldožerjem in denarjem, Pavle Koritnik iz Polja pri Vodicah Ki hotel bo preklati gozd in vas na pol, bi se ti tvoji najdražji radi še zadnjič zahvalili za tvojo vdanost, potrpežljivost, dobrotljivost, skrbnost, ljubezen in za vse tiste trenutke, ko si nas razvajala s svojim smehom in veseljem. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom, ter vsem ostalim občanom, ki ste se v tako množičnem številu še zadnjič poslovili na njeni zadnji poti, ter za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Gospodu župniku se zahvaljujemo za darovano sveto mašo in lep mašni obred, pogrebni službi Pogrebnik Dvorje za pomoč in izpeljano organizacijo pogreba, DU Vodice in ZB Vodice se zahvaljujemo za ganljive poslednje besede na njeni zadnji poti, PGD Polju za spremljavo na žalni slovesnosti, vokalnemu kvartetu Grm in g. Mihi Močniku za prelepo in ganljivo glasbo na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi že v času njenega življenja. Žalujoči: sin Ivo, hčerki Breda in Lidija z družinami Ko za bloke zmanjkalo bo zemljišč v L´ublani, Takrat naj horda srčnih ljudi se v bran postavi, Valentine Kmetič Da zaščitili ljubko bi oazo, arhitekturo z Dobruše 13 takrat staro, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, pogrebni službi, Društvu upokojencev Vodice. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Otroci: Jana, Marjan in France z družinami Da zatrli bi mesta razširitev, In za vodiško ohranitev tvegali prav vse. Takole upanje preveva mi srce, Zase in za rodove prihodnje, ki Vodice jim dale bodo dom. Tjaša Breznik Obvestila 34 številka 5, junij 2016 K NJ I Ž N E N OVOSTI Romani Zgodovinski romani Ivan Sivec: Kraljica s tremi kronami. O nesrečni sestri Mihelini Turnški, predvsem pa o trojni kraljici in cesarici Barbari Celjski Chris Cleave: Zlato [športniki, Manchester, kolesarstvo, olimpijske igre, ženske, prijateljstvo, levkemija] Thomas Keneally: Schindlerjev seznam [holokavst, koncentracijska taborišča, interniranci, preživetje, Oskar Schindler (19081974)] Gaston Leroux: Mož s črnim peresom Midva: David Nicholls [Anglija, zakonci, krize, očetje in sinovi, potovanja] Mladinsko leposlovje [besedilo in ilustracije] Chris Riddell: Otilija gre v šolo [deklice, domotožje, duhovi, internatske šole, nadarjenost, sošolci] Goran Vojnović: Figa [etnično mešane zakonske zveze, medgeneracijski odnosi, družbene razmere, Jugoslavija, vojna, 1991-1995, Ljubljana, Momjan] Otroško Leposlovje Biografski romani Patrick Modiano: Dora Bruder [Dora Bruder (1926-1942?), Francija, 1940-1945, Judinje, pogrešane osebe, Pariz] [napisala, ilustrirala] Rotraut Susanne Berner: Nove Karelčkove zgodbice Desa Muck: Škratovile najdejo mamo [družina, fantastična bitja, skrbi, škratje, vile] Fantastika Patrick Rothfuss: Modrijanov strah. Drugi dan Kraljemorčeve kronike Priročniki Fabianijeva Ljubljana: Portret mesta [Fabiani, Maks (1865-1962), Ljubljana, Arhitekturna dediščina, slovenska arhitektura, urbanizem] VABILO PGD POLJE vabi nas veliko vrtno veselico s srečelovom in kegljanjem. V soboto, 2. 7., ob 20. uri. Igral bo ansambel VESELI SVATJE Vabljeni! Obvestila številka 5, junij 2016 DOGODKI IN PRIREDITVE Dan Datum Ura Dogodek/prireditev Organizator Lokacija JUNIJ SOBOTA 25. 6. 2016 16:00 PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 90. OBČINA VODICE, OBLETNICI PGD ZAPOGE PGD ZAPOGE PGD ZAPOGE JULIJ 15. TEKMOVANJE STAREJŠIH GASILCEV IN SOBOTA 2. 7. 2016 14:00-18:00 GASILK ZA POKAL PGD POLJE, POKAL GZ VODICE IN GZ MEDVODE TER POKALNO PGD POLJE POLJE PGD POLJE POLJE TEKMOVANJE ZA POKAL GZ SLOVENIJE SOBOTA 2. 7. 2016 20:00 SOBOTA 16. 7. 2016 19:00-2:00 GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM VESELI SVATJE POD LIPAMI PRI VESELICA Z ANSAMBLOM KAPLJA PGD VODICE KULTURNEM DOMU VODICE AVGUST SOBOTA SOBOTA 13. 8. 2016 10:00-16:00 20. 8. 2016 20:00 LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE ZA OKOLICA KOČE SD LD ISHI VODICE SLOVENSKI 3D POKAL STRAHOVICA KOSEZE, PRI GASILSKEM GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM PGD ŠINKOV TURN SVETLIN DOMU PGD ŠINKOV TURN Naslednji Kopitarjev glas izide Prispevke pošljite najkasneje do 26. 8. 2016 8. 8. 2016 Tatvina registrskih tablic Vlom v trgovski objekt Vlom v poslovne skladiščne prostore Vlom v stanovanjsko hišo Poskus vloma v kulturni prostor Prometna nezgoda osebnega avtomobila in peške Prometna nesreča s smrtnim izidom Prometna nesreča z udeležbo dveh vozil in pobegom enega udeleženca, ki je bil pozneje izsleden črna kronika Poročilo za obdobje 5. 5. – 2. 6. 2016 Prometna nesreča dveh kolesarjev V Zapogah obravnavali drzno tatvino Sum kaznivega dejanja mučenja živali KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE OSTALI DOGODKI 35 UTRINKI MESECA
© Copyright 2024