1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 19. oktober 2016
(OR. en)
13480/16
FIN 687
SPREMNI DOPIS
Pošiljatelj:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
Datum prejema:
Prejemnik:
19. oktober 2016
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2016) 674 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o
nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014
(povzetek)
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 674 final.
Priloga: COM(2016) 674 final
13480/16
ka
DG G 2 A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2016
COM(2016) 674 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (povzetek)
{SWD(2016) 338 final}
{SWD(2016) 339 final}
SL
SL
POROČILO O NADALJNJEM UKREPANJU NA PODLAGI ZAHTEV EVROPSKEGA PARLAMENTA,
NAVEDENIH V RESOLUCIJAH O RAZREŠNICI, IN ZAHTEV SVETA, NAVEDENIH V PRIPOROČILU
1
O RAZREŠNICI ZA PRORAČUNSKO LETO 2014
UVOD
Razrešnico za proračunsko leto 2014 je zaznamovalo usklajeno stališče najbolj relevantnih
evropskih institucij – Evropskega parlamenta (EP), Sveta, Evropskega računskega sodišča
(Računsko sodišče) in Komisije – glede pomembnosti osredotočenja na uspešnost proračuna
EU. V postopku podelitve razrešnice je bilo zato ustvarjeno novo ravnovesje med vprašanji v
zvezi z rezultati proračuna EU in vprašanji v zvezi z formalnim upoštevanjem pravil.
Komisija pozdravlja ta novi pristop, ki je v skladu z zavezo o krepitvi kulture uspešnosti v
zvezi s proračunom EU, ki jo je Junckerjeva Komisija predložila na začetku svojega mandata.
Tej zavezi je leta 2015 sledila uvedba pobude „Proračun, usmerjen v rezultate“, ki zajema
širok spekter dejavnosti, med drugim tudi poenostavitev pravil, izboljšanje informacij o
uspešnosti politik in zagotavljanje stroškovno učinkovitih kontrol.
V letu 2015 je bil pri pobudi „Proračun, usmerjen v rezultate“ med drugim dosežen napredek
v zvezi z oblikovanjem konceptualnega okvira, krepitvijo izjav o programih v letnem
proračunu in nadgradnjo ciklusa strateškega načrtovanja in priprave programov Komisije.
Prizadevanja se nadaljujejo tudi v letu 2016, npr. s sestanki skupine strokovnjakov za
oblikovanje proračuna na podlagi uspešnosti, racionalizacijo poročanja o uspešnosti in
skladnosti v novem letnem poročilu o upravljanju in izvrševanju ter pregledom finančne
uredbe.
Poleg tega je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za proračunsko leto 2014 poudarilo
potrebo po prenovljenem ravnovesju med vprašanji uspešnosti in skladnosti ter pozvalo k
„popolnoma novemu pristopu k naložbam in izdatkom“. Nosilce odločanja EU, zakonodajalce
EU in finančne vodje je pozvalo, naj zagotovijo porabo sredstev EU v skladu s strateškimi
prednostnimi nalogami in dosežejo načrtovane rezultate.
O teh vprašanjih je potekala obsežna razprava v postopku podelitve razrešnice v EP in Svetu.
Zlasti poročevalka EP za podelitev razrešnice Komisiji Martina Dlabajová je poudarila
potrebo po zagotovitvi „kontinuitete in inovacij“ pri podelitvi razrešnice. Poleg tega, da je več
poudarka namenila vprašanjem v zvezi z uspešnostjo, se je poročevalka odzvala tudi na
nadaljnje ukrepanje Komisije na podlagi zahtev EP v preteklih postopkih podelitve razrešnice.
Podpredsednica Georgieva je ta pristop podprla in izjavila: „Pri ustvarjanju boljše prihodnosti
bi se morali učiti iz preteklih izkušenj in razrešnica je v tem smislu odlična“ 2.
V skladu s členom 319(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 166 finančne uredbe. Resolucije o
razrešnici in priporočila Sveta so na voljo na http://www.europarl.europa.eu/committees/sl/cont/discharge-2014.html.
1
2
Izjava podpredsednice Georgieve med razpravo na plenarnem zasedanju EP (27.4.2016).
1
V dopisih podpredsednice Georgieve Evropskemu parlamentu v postopku podelitve
razrešnice 3 so bili predloženi dokazi o formalni zavezanosti Komisije k celovitemu in
pravočasnemu izvajanju sklopa dejavnosti in ukrepov v zvezi z opredeljenimi vprašanji.
To poročilo upošteva te zaveze in obenem, kjer je ustrezno, prikazuje zadnje stanje s
pregledom doslej sprejetih nadaljnjih ukrepov. Poročilu sta priložena dva delovna dokumenta
služb Komisije, ki vsebujeta odgovore na 350 posebnih zahtev EP v zvezi z razrešnico in
57 posebnih zahtev Sveta v zvezi z razrešnico.
Komisija je pripravljena sprejeti nove ukrepe v zvezi s 100 zahtevami (88 zahtevami EP in
12 zahtevami Sveta). Meni, da so bili zahtevani ukrepi za 272 zahtev (227 zahtev EP in
45 zahtev Sveta) že sprejeti ali se izvajajo, čeprav bo treba v nekaterih primerih njihove
rezultate še oceniti. Komisija iz razlogov, povezanih z obstoječim pravnim in proračunskim
okvirom ali njeno institucionalno vlogo ali pooblastili, ne more sprejeti 35 4 zahtev EP.
Podrobna utemeljitev je navedena v dveh priloženih delovnih dokumentih služb Komisije 5.
1.
OBVEZNOSTI KOMISIJE GLEDE PREDNOSTNIH NALOG RAZREŠNICE
V postopku podelitve razrešnice so poročevalka in drugi člani Odbora za proračunski nadzor
postavili več vprašanj, ki so izražena v zahtevah v resoluciji EP o razrešnici.
Nekatera od teh vprašanj so bila postavljena tudi v postopku podelitve razrešnice v Svetu.
V dopisih podpredsednice Georgieve so bili predloženi dokazi o formalni zavezanosti
Komisije k celovitemu in pravočasnemu izvajanju sklopa dejavnosti in ukrepov v zvezi s temi
vprašanji, in sicer:
– Kako uskladiti dolgoročne politične cilje z večletnim finančnim okvirom. Komisija je trdno
zavezana iskanju finančnega načrtovanja z ustreznimi proračunskimi sredstvi za
dolgoročnejše prednostne naloge politike, kot so rast in delovna mesta, obenem pa ohranja
zadostno prožnost za uspešno soočanje z novimi izzivi ob podpori EP in Sveta v njunih
vlogah proračunskega in zakonodajnega organa. Pri vmesnem pregledu je bilo pregledano
delovanje večletnega finančnega okvira, pripravljeni pa so bili tudi predlogi za uresničevanje
prednostnih nalog EU, vključno z njeno zmožnostjo za odzivanje na glavne izzive, s katerimi
se sooča EU. Ta pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 je priložnost za
razpravo na politični ravni o tem, kako najbolje uravnotežiti proračunska sredstva s
političnimi prednostnimi nalogami.
– Kako zagotoviti močnejšo povezavo med cilji na ravni Unije, sporazumi o partnerstvu in
operativnimi programi. Komisija je trdno zavezana izvajanju zakonodajnega okvira, ki sta ga
uvedla EP in Svet, da bo izpolnila svoje obveznosti poročanja glede prispevka evropskih
strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) k uresničevanju strategije Unije za pametno,
trajnostno in vključujočo rast.
3
Ares(2016)899463 (22.2.2016), Ares(2016)1254065 (11.3.2016).
4
Glej odstavke 3, 15, 16, 34, 35, 39, 40, 46, 48, 75, 76, 79, 80, 83, 125, 142, 148, 150–152, 154, 156–158, 164,
176, 185, 195, 205, 233, 241, 282, 309, 335 in 336 delovnega dokumenta služb Komisije o resolucijah EP.
5
2
– Poročanje GD AGRI o porazdelitvi neposredne podpore kmetom. GD AGRI načrtuje
postopni razvoj poročanja v naslednjih letih za oceno učinkov reforme skupne kmetijske
politike (SKP) iz leta 2013. Takšno poročanje bi nudilo trdno podlago za vse prihodnje
politične odločitve. Komisija se je zavezala, da bo začela poročati o porazdelitvi podpore SKP
že v letnem poročilu GD AGRI o dejavnostih za leto 2015.
– Pristop za revizije bruto nacionalnega dohodka. Komisija je ustanovila dve projektni
skupini na področju revizij saldov bruto nacionalnega dohodka. Eno projektno skupino so
ustanovili direktorji za makroekonomsko statistiko, skupina pa se osredotoča na politiko
revizije referenčnih meril. Drugo je ustanovil Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, skupina pa je zadolžena za preučitev usklajene evropske revizijske
politike. Cilj je razviti skupne evropske smernice pred koncem leta 2016.
– Dolgoročna napoved denarnih tokov za proračun EU. Komisija je v svojem sporočilu o
vmesnem pregledu predstavila napoved plačil, ki vsebuje oceni vzdržnosti sedanjih gornjih
mej ter razveljavitve in gibanja neporavnanih obveznosti do konca sedanjega večletnega
finančnega okvira.
– Revizija kodeksa ravnanja komisarjev. Komisija je zavezana vodenju z zgledom in mora
zagotoviti, da je njen kodeks na najvišji možni ravni. Glede dejavnosti njenih nekdanjih
članov po izteku mandata kodeks ravnanja v obdobju 18 mesecev določa obveznost
priglasitve načrtovanih dejavnosti in prepoved lobiranja ali zastopanja interesov v zadevah, za
katere so bili člani Komisije pristojni v času trajanja mandata. Poleg tega drugi odstavek
člena 245 PDEU določa, da se obveznosti poštenega in diskretnega ravnanja nadaljujejo tudi
po izteku njihovega mandata.
– Spremljanje izvajanja priporočil Računskega sodišča za Evropske šole. Komisija bo še
naprej proaktivno podpirala Evropske šole, pri tem pa spoštovala njihovo popolno
neodvisnost. Komisija bo v svetu guvernerjev Evropskih šol brez oklevanja glasovala proti
podelitvi razrešnice šolam, če bo mnenja, da predlagani ukrepi ne zadoščajo za ublažitev
tveganj.
– Objava zadevnih generalnih direktoratov v njihovih letnih poročilih o dejavnostih o
njihovem prispevku k doseganju priporočil za posamezne države, sprejetih v okviru
evropskega semestra. Zadevni generalni direktorati bodo še naprej poročali o svojem
prispevku k doseganju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra v svojih
letnih poročilih o dejavnostih za leto 2015 in naslednja leta.
– Delovni dogovor med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom. Komisija je
sozakonodajalcema predstavila svoj predlog 4. marca 2016.
– Sporazumi o tobaku (posebne ugotovitve so podane v točki 5.3 v nadaljevanju).
– Azil in migracije. Komisar Avramopoulos je 13. julija 2016 nastopil pred Odborom EP za
proračunski nadzor in predstavil stanje financiranja in izvajanja ukrepov, ki jih je sprejela
Unija na tem področju, s posebnim poudarkom na kontrolnih sistemih in sistemih poročanja.
Komisija je odgovorila tudi na posebno zahtevo EP, naj ne sprejme novega okvira za
strokovne skupine Komisije pred sestankom prvega podpredsednika Fransa Timmermansa,
evropskega varuha človekovih pravic, ključnih poslancev EP in civilne družbe. Komisija
potrjuje, da so pri pripravi novih pravil potekala srečanja prvega podpredsednika in njegovega
kabineta z vsemi zadevnimi akterji, kot je navedeno v resoluciji EP, v različnih oblikah in ob
različnih priložnostih, predlagana pa so bila dodatna srečanja na politični ravni. Komisija zato
meni, da je to zahtevo EP izpolnila.
3
2. USPEŠNOST KOT DRUGI STEBER RAZREŠNICE
EP in Svet podpirata uvedbo uspešnosti kot drugega stebra razrešnice, ki dopolnjuje
„tradicionalni steber“ skladnosti. Ta novi pristop se zato odraža v ključnih zahtevah obeh
institucij glede razrešnice za leto 2014.
EP je navedel dve glavni zahtevi, in sicer glede uskladitve večletnega finančnega okvira in
političnih programskih obdobij ter močnejše povezave med cilji strategije Evropa 2020 in
sporazumi o partnerstvu in operativnimi programi.
Podpredsednica Georgieva je v prej navedenih dopisih poudarila, da je Komisija trdno
zavezana k: a) iskanju finančnega načrtovanja z ustreznimi proračunskimi sredstvi za
dolgoročnejše prednostne naloge politike in b) izvajanju zakonodajnega okvira, ki sta ga
uvedla EP in Svet, da se bo izboljšalo poročanje o prispevku skladov ESI k uresničevanju
strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Poleg tega EP Komisijo poziva k boljši izrabi možnosti, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja,
glede rezerve za uspešnost. Komisija bo izkoristila možnosti, ki jih ponuja pravna podlaga, in
meni, da veljavni pravni okvir države članice že dovolj spodbuja k izboljšanju uspešnosti. Če
je potrebna nadaljnja krepitev pravil o rezervi za uspešnost, bo vključena v priprave za
obdobje po letu 2020.
EP Komisijo poziva, naj izboljša poročanje o vprašanjih glede uspešnosti. Komisija je
predstavila novo letno poročilo o upravljanju in izvrševanju proračuna EU za leto 2015 6, ki
združuje dve prejšnji poročili: letno ocenjevalno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 318
PDEU, in zbirno poročilo, ki ga zahteva člen 66(9) finančne uredbe. To poročilo, ki združuje
informacije o uspešnosti in upravljanju proračuna EU, predstavlja celovit pregled o tem, kako
proračun EU podpira politične prednostne naloge Unije, in vlogo Komisije pri spodbujanju
kulture uspešnosti ter zagotavljanju in spodbujanju najvišjih standardov upravljanja
proračuna. Poročilo je pomemben prispevek Komisije k letnemu postopku podelitve
proračunske razrešnice.
„Osredotočenost, hitrost in rezultati“ so vodilna načela mnogih pobud, ki spadajo na štiri
različna področja, kot je prikazano v novem letnem poročilu o upravljanju in izvrševanju. Ta
pristop kaže zavezanost Komisije k racionalizaciji poročanja o uspešnosti proračuna.
Pobuda „Proračun, usmerjen v rezultate“ si prizadeva za stalen napredek na tem področju.
Posamične izboljšave so bile že v letu 2015 uvedene v ciklus strateškega načrtovanja in
priprave programov Komisije ter v proračunski postopek. Te spremembe izboljšujejo
načrtovanje učinkovitosti, spremljanje in poročanje za vse programe.
3.
OBRAVNAVANJE STOPNJE NAPAKE
EP in Svet sta izrazila zahteve glede skladnosti na podlagi ugotovitev Računskega sodišča,
navedenih v njegovem letnem poročilu za leto 2014, ter informacij, ki jih je navedla Komisija
v poročilih, povezanih z razrešnico, kot sta zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri
upravljanju v letu 2014 in sporočilo o zaščiti proračuna EU do konca leta 2014.
V odgovor na zahtevo EP in Sveta po dosledni uporabi člena 32(5) finančne uredbe bo
Komisija opravila analize „področij s stalno visokimi stopnjami napak“ in poročala o
6
COM(2016) 446 final.
4
temeljnih vzrokih ter ukrepih, sprejetih za njihovo odpravo, obenem pa zagotovila stroškovno
učinkovite kontrole.
V zvezi s tem se je Komisija obvezala, da bo še naprej tesno sodelovala z državami članicami
in drugimi subjekti, ki so odgovorni za izvajanje proračuna EU, da se določijo področja, kjer
je potrebno ali priporočljivo usklajeno delovanje. Po potrebi bodo uvedeni preventivni ukrepi,
kot so zagotavljanje smernic državam članicam ali začasna ustavitev ali prekinitev
financiranja.
Kot sta zahtevala EP in Svet, bo Komisija v sodelovanju z državami članicami še naprej
uporabljala vse razpoložljive informacije za preprečevanje, odkrivanje in odpravo morebitnih
napak. Prizadevala si bo tudi za nadaljnjo poenostavitev pravil v okviru pregleda finančne
uredbe, spremljala bo postopek poenostavitve SKP, ki ga je uvedel komisar Hogan, ter sklepe
in priporočila skupine na visoki ravni, ki spremlja poenostavitev za upravičence skladov ESI.
EP je zahteval, da Komisija za posamezna področja politik in za proračun Unije kot celoto
oceni stopnjo napak, ki je ostala po korektivnih ukrepih, pri tem pa upošteva večletno naravo
programov. Poleg tega je zahteval, da Komisija pravočasno preuči način izračuna popravne
zmogljivosti za postopek razrešnice za leto 2015.
Komisija je predstavila ukrepe glede obeh zahtev v letnem poročilu o upravljanju in
izvrševanju proračuna EU za leto 2015, v katerem je predstavila svojo najboljšo oceno tako
imenovanega „tveganega zneska ob zaključku“ za vsako področje politike in za proračun kot
celoto. Tvegani znesek ob zaključku je ocena odredbodajalca Komisije glede stopnje napake
po izvedbi vseh korektivnih ukrepov ob zaključku programov 7 in se izračuna na podlagi vseh
ustreznih podatkov in s strokovno presojo. Ta ustrezno odraža dejstvo, da cikel kontrol
zajema več let in da bodo izvedeni nadaljnji korektivni ukrepi, ko bodo ugotovljene napake.
Namen ni nadomestiti oceno Računskega sodišča, temveč ponuditi dodatni vpogled.
EP je Komisijo pozval, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi celovite,
točne in zanesljive podatke, pri tem pa upošteva, da je cilj polno izvajanje enotnega
revizijskega pristopa.
Komisija izvaja preglede doslednosti podatkov držav članic, kot so kontrolni statistični
podatki o porabi SKP in letni izkazi finančnih popravkov za vse države članice in operativne
programe na področjih kohezijske politike. Poleg tega Komisija z letno oceno tveganja
opredeljuje ciljne revizijske misije in spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti. Rezultatom
revizij sledijo popravki pri poročanju nacionalnih organov in izboljšanje osnove za oceno
stopnje napake. Več informacij o teh vprašanjih je na voljo v letnem poročilu o dejavnostih
zadevnih generalnih direktoratov.
Za porabo v kmetijstvu morajo od proračunskega leta 2015 certifikacijski organi držav članic
vzorčiti in ponovno preveriti kontrole, ki jih prvotno opravijo plačilne agencije. Komisija je
pripravila podrobne smernice za podporo in navodila certifikacijskim organom pri izvajanju
te nove vloge.
Za kohezijo bo v času izvajanja programskega obdobja 2014–2020 točnost podatkov o
finančnih popravkih vključena v letno mnenje revizijskih organov o računovodskih izkazih.
Za letne programe se to nanaša na trenutek, ko so vse korektivne kontrole izvedene. Ta običajno nastopi več let po plačilu,
odvisno od načina izvajanja programa.
7
5
4.
PRITISKI NA PRORAČUN
EP zahteva, da se ocenijo vse določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira in
predlagajo ukrepi za odpravo nezadostne absorpcijske sposobnosti. Kot je bilo že omenjeno,
je Komisija v svojem sporočilu o vmesnem pregledu predstavila napoved plačil, ki vsebuje
oceni vzdržnosti sedanjih gornjih mej ter razveljavitve in gibanja neporavnanih obveznosti do
konca sedanjega večletnega finančnega okvira.
Poleg tega je Komisija v celoti upoštevala priporočila Računskega sodišča glede omejitev
zmogljivosti v nekaterih državah članicah, zlasti na področju skladov ESI.
Kar zadeva SKP, EKSRP 8 državam članicam zagotavlja predhodno financiranje za izvajanje
programov za obdobje 2014–2020. Za programsko obdobje 2014–2020 je Komisija za eno
leto podaljšala obdobje, v katerem morajo države članice izvesti proračunske obveznosti.
Trenutno velja pravilo N + 3, kar pomeni, da imajo države članice štiri leta časa za uporabo
sredstev EKSRP. To novo pravilo bo izboljšalo izkoriščenost sredstev s strani držav članic.
Na področju kohezijske politike je Komisija prevzela pobudo in se prožno lotila absorpcijskih
težav z ustanovitvijo projektne skupine za boljše izvajanje. Ta projektna skupina je sprejela
akcijske načrte, ki zagotavljajo izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Nekaterim državam
članicam je pomagala pri pregledu stanja njihovih programov in aktivnem iskanju rešitev za
nekatere izzive, s katerimi se soočajo, ob nadaljnjem zagotavljanju popolne skladnosti z
veljavnimi pravili.
Komisija bo celotni učinek projektne skupine na uporabo proračunskih sredstev za obdobje
2007–2013 s strani držav članic lahko ocenila po zaključku vseh zadevnih programov. Za
obdobje 2014–2020 je zelo zaželeno, da vsi nacionalni organi nemudoma začnejo izvajati
programe.
5.
5.1.
POSEBNA VPRAŠANJA
GLOBALNA EVROPA – POROČILA O UPRAVLJANJU ZUNANJE POMOČI
Na Komisijo je bilo naslovljenih več zahtev v zvezi s poročili o upravljanju zunanje pomoči,
pozvana je bila na primer k predložitvi najnovejšega poročila o sistemu za spremljanje
tekočih projektov in predložitvi informacij o korektivnih ukrepih za odpravo težav, ki so bile
ugotovljene pri projektih.
Komisija poudarja, da je ocena projekta v poročilih o upravljanju zunanje pomoči pregled
stanja posameznih projektov ob koncu leta. Rdeča in oranžna luč na semaforju označujeta
tveganja, ki so jih ugotovili vodje projektov v zvezi z izvajanjem dejavnosti ali doseganjem
ciljev ob koncu leta. Ta sistem opozarja vodstvo v delegacijah in na sedežu, da se sprejmejo
potrebni korektivni ukrepi. Dejanske razsežnosti ugotovljenih težav je mogoče oceniti šele, ko
je projekt končan. Finančni vpliv težav in zamud pri izvajanju projektov je treba oceniti
previdno.
8
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
6
Kot odziv na zahtevo EP po poročilu o stanju projektov, vključno s programi pomoči v okviru
sosedske politike, Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja načrtuje uvedbo te
ocene za leto 2016.
EP prav tako poziva k izvajanju postopkov notranje kontrole, da se zagotovi obračunavanje
predhodnega financiranja na podlagi dejansko nastalih odhodkov in ne na podlagi pravnih
obveznosti. V odziv na to zahtevo je Komisija še nadalje pojasnila zadevna pravila.
Od januarja 2016 morajo delegacije EU in operativne službe Generalnega direktorata za
mednarodno sodelovanje in razvoj izpolnjevati in posodabljati „načrt spremljanja in
ocenjevanja“ v zvezi z upravljanjem svojih portfeljev, vključno s ključnimi dogodki in
dejavnostmi spremljanja, in sicer na letni ravni za spremljanje in na večletni ravni za
ocenjevanje. Načrtovanje bi moralo temeljiti na analizi tveganja, ki jo izvaja delegacija EU ali
operativna enota na sedežu za celotni portfelj projektov in programov. Metodološka navodila
v zvezi z upravljanjem tveganja so bila določena v smernicah za proračunsko podporo za
leto 2012. Glede načina izvajanja projektov bodo navodila določena v smernicah o
upravljanju projektnih in programskih ciklov.
V državah, ki se pripravljajo na pristop, in državah evropskega sosedstva ključna prednostna
naloga ostaja potreba po obravnavanju učinkov begunske in migracijske krize. Komisija je
povečala financiranje in prožnost za to prednostno nalogo, da bi tako omogočila hiter in ciljno
usmerjen odziv.
Poleg tega Komisija kot odziv na hitro spreminjajoče se prednostne naloge zagotavlja tudi
možnost prerazporeditve sredstev znotraj instrumenta za predpristopno pomoč II, da se v
letu 2016 omogoči hitro financiranje intervencij za reševanje migracijske krize, vključno s
prispevki v skrbniški sklad za Sirijo, da se podpre ustanovitev sprejemnih objektov za
begunce na Zahodnem Balkanu.
Komisija mora EP vsako leto predložiti celovito presojo poročil o upravljanju zunanje pomoči
in v letnih poročilih o dejavnostih Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in
razvoj ter Generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja poročati o sprejetih
ukrepih za izboljšanje stanja v delegacijah, ki imajo težave pri izvajanju.
Akcijski načrti za 22 delegacij Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj,
ki so v letu 2014 dosegle manj kot 60 % svojih ključnih kazalnikov uspešnosti, so bili
5. novembra 2015 uradno posredovani EP. Poleg tega je podrobna analiza rezultatov ključnih
kazalnikov uspešnosti za proračunsko leto 2015 vključena v letno poročilo o dejavnostih
Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj.
Kar zadeva Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja, so bila poročila o
upravljanju zunanje pomoči uvedena leta 2015. Ključni kazalniki uspešnosti v zvezi z
ocenjevanjem projektov bodo uvedeni v poročilih o upravljanju zunanje pomoči za leto 2016
in bodo dodatno preučeni v okviru letnega poročila o dejavnostih za leto 2016.
5.2.
OLAF
Kar zadeva zahteve EP glede izvajanja priporočil nadzornega odbora urada OLAF, slednji
poudarja, da je vedno upošteval priporočila nadzornega odbora. Vsa priporočila, ki jih je izdal
nadzorni odbor, je OLAF skrbno ocenil in obravnaval znotraj urada ter jih izvedel, kjer je bilo
to mogoče. Odgovori urada OLAF so na voljo javnosti na njegovi spletni strani.
Kar zadeva dostop nadzornega odbora do dokumentov urada OLAF, Komisija meni, da bi
nadzorni odbor moral imeti tak dostop v skladu z veljavnim pravnim okvirom. Glede na to, da
7
obstajajo razlike v razlagi pravnih določb urada OLAF in nadzornega odbora, pravne službe
EP, Sveta in Komisije sodelujejo, da bi pojasnile, kako je treba razlagati določbe glede
dostopa nadzornega odbora do dokumentov urada OLAF.
Kar zadeva zahtevo, da mora urad OLAF pripraviti interna pravila o prijavljanju
nepravilnosti, Komisija meni, da ustrezni ukrepi že obstajajo. Smernice Komisije za
prijavljanje nepravilnosti 9 veljajo tudi za OLAF. Zajemajo zaupnost, načine poročanja,
zaščito prijaviteljev nepravilnosti, povratne informacije ter navodila in podporo za prijavitelje
nepravilnosti. Poleg tega je OLAF 27. julija 2015 sprejel poseben postopek v okviru
poročanja za osebje institucij EU v skladu s členoma 22a in 22b kadrovskih predpisov. Na
podlagi tega so bili pojasnjeni interni postopek urada OLAF (vključno z zaupnostjo), varstvo
pred povračilnimi ukrepi in vloga pooblaščenca za poklicno etiko.
Glede zahteve, da bi moral OLAF v svojem letnem poročilu navesti informacije o vrsti
preiskav in rezultatih za vse sektorje, si OLAF prizadeva zagotoviti, da informacije v poročilu
ustrezajo potrebam bralcev, in bo preučil načine za vključitev zahtevanih podatkov v
naslednje letno poročilo na podlagi dokazov iz poročila urada OLAF za leto 2015,
objavljenega 31. maja 2016.
5.3.
SPORAZUMI O TOBAKU
Po izteku veljavnosti sporazuma s podjetjem Philip Morris International (v nadaljnjem
besedilu: PMI) si bo Komisija še naprej prizadevala za boj proti nezakoniti trgovini s
tobačnimi izdelki, pri čemer se bo osredotočila na cigarete brez blagovne znamke, okrepljeno
mednarodno sodelovanje in izvajanje Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi
izdelki k Okvirni konvenciji SZO za nadzor nad tobakom (Protokol FCTC).
EP poziva k pripravi akcijskega načrta, v katerem bodo določeni novi ukrepi za odpravo
nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki (t.i. cigaretami brez blagovne znamke oziroma „cheap
whites“). Komisija se zaveda naraščajočega problema cigaret brez blagovne znamke, tako
imenovanih „cheap whites“, na nezakonitem trgu tobačnih izdelkov v EU. To vprašanje je
bilo med osrednjimi tudi v strateškem dokumentu Komisije za leto 2013 o okrepitvi boja proti
tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki 10. Komisija
bo v drugi polovici tega leta predstavila poročilo o izvajanju strategije iz leta 2013.
Glede poziva EP, naj Komisija pripravi še dodatno uredbo o vzpostavitvi neodvisnega sistema
spremljanja in sledenja, pri čemer bi se določbe te uredbe uporabljale tudi za surovi tobak,
filtre in papir, ki se uporabljajo v tobačni industriji. Komisija meni, da bi se bilo treba
osredotočiti predvsem na izvajanje nove direktive o tobačnih izdelkih in njenih določb o
spremljanju in sledenju, ki se bo uporabljala od maja 2019 (za cigarete in tobak za zvijanje)
oziroma od maja 2024 (za druge tobačne izdelke). Komisija trenutno preučuje pravno in
praktično izvedljive načine za upoštevanje zahteve EP glede spremljanja in sledenja tobačnih
izdelkov PMI po izteku veljavnosti sporazuma z družbo PMI.
9
SEC(2012) 679.
10
COM(2013) 324 final.
8
Glede ocene sporazumov o tobaku Komisija opozarja, da je bila ocena sporazuma o tobaku z
družbo PMI objavljena 24. februarja 2016 11 in predložena EP.
Kar zadeva izvajanje člena 5.3 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom ter objavo
„sporazumov o oceni“ s tobačnimi družbami in oceno učinka v zvezi z izvajanjem Okvirne
konvencije SZO za nadzor nad tobakom, Komisija poudarja, da so EU in vse države članice
pogodbenice Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom in jo izvajajo v skladu s
svojimi področji pristojnosti. Ocena učinka izvajanja Okvirne konvencije SZO za nadzor nad
tobakom ni predvidena.
***
11
SWD(2016) 44 final.
9