1. No category

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 24. november 2016
111. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno
varstvenih prejemkih
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno
varstvenih prejemkih in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem
postopku.
Predlog ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike
varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v
lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.
Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo
zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja
potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s
pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki
si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih
padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti
samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji.
Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka
oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi
določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za
preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost
presega 120.000 evrov. Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je
do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku
presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere
ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na
nepremičnini.
Vir: MDDSZ
Seznanitev vlade s parafiranim Sporazumom o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti
v zvezi s splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov
Vlada RS je na današnji seji začela z obravnavo parafiranega sporazuma o začasni prekinitvi
stavkovnih aktivnosti v zvezi s splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada je
obravnavo prekinila in sprejela sklep, da ministrica z vladno pogajalsko skupino v najkrajšem
možnem času za obravnavo na naslednji redni seji predloži natančnejša pojasnila k
posameznim določbam parafiranega sporazuma, vključno s finančnimi posledicami.
Vir: MZ
Vlada izdala Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v
soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom
Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
Vlada z uredbo podrobneje predpisuje vrste energetskih tehnologij upravičenih do podpor,
višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve
podpore, postopek za znižanje ali odvzem podpore in način podeljevanja in koriščenja
podpore.
V skladu s smernicami za državno pomoč se bodo morali proizvajalci elektrike iz obnovljivih
virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom, ki bodo vstopili v
shemo po novi ureditvi, bolj tržno odzivati in sprejemati tveganja, ki veljajo tudi za druge
proizvajalce elektrike. Novost je, da se podpora ne bo zagotovila proizvajalcem v obdobjih, ko
so na trgu z elektriko negativne cene šest ali več zaporednih ur, manj bo proizvajalcev, ki si
bodo lahko še izbrali podporo v obliki zagotovljenega odkupa. Novost je tudi, da bodo lahko
dobili določeno podporo tudi proizvajalci elektrike iz že amortiziranih proizvodnih naprav na
lesno biomaso v obdobjih, ko so cene elektrike na trgu tako nizke, da elektrarne na lesno
biomaso s prihodki od elektrike ne morejo več pokrivati obratovalnih stroškov.
S predlagano uredbo se spreminja izvajanje podporne sheme za elektriko iz PN OVE in
SPTE, v skladu z odločbo, ki jo je izdala Evropska komisija 10.10.2016 in s katero je dovolila
zagotavljanje državne pomoči proizvajalcem elektrike. Ker je Slovenija čakala na odločbo od
maja lani, se podpore za nove naprave niso zagotavljale in ni bilo naložb.
Vlada je lani sprejela načrt za izvajanje podporne sheme za 2016, v katerem je predvidela, da
se bo na razpisu dovolil vstop v podporno shemo proizvodnim napravam, za katerih podpiranje
se nameni 10 milijonom evrov. S sprejemom uredbe pred koncem novembra 2016 ostane
Agenciji za energijo na voljo dovolj časa, da pripravi vse potrebno za izvedbo javnega poziva
za vstop novih proizvodnih naprav v podporno shemo.
Po 1.1.2017 pa bo treba pri zagotavljanju podpor spoštovati v vseh pogledih smernice
skupnosti za državno pomoč za okolje in energijo 2014-2021, kar pomeni, da razpisa v skladu
z načrtom za izvajanje podporne sheme, ne bo več možno objaviti.
Vir: MzI
Odločitev o pripravi nove strategije upravljanja državnih naložb po znanih učinkih
izpolnjevanja ciljev za leto 2016
Vlada je danes sprejela sklep, v skladu s katerim bo o morebitni pripravi nove strategije
upravljanja kapitalskih naložb države odločala na podlagi znanih učinkov izpolnjevanja ciljev iz
strategije za letošnje poslovno leto, ki bodo znani v drugi polovici prihodnjega leta.
DZ je julija lani na podlagi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in na predlog vlade
sprejel odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Omenjeni zakon namreč določa,
da predlog strategije pripravi vlada na predlog finančnega ministrstva. Slednjemu lahko SDH
predloži predlog za spremembe strategije, če to zahtevajo spremenjene gospodarske razmere.
Veljavna strategija namreč določa, da vlada v enem letu od sprejema opravi revizijo strategije
in v primeru spremenjenih gospodarskih ter drugih okoliščin na predlog finančnega ministrstva
DZ predlaga sprejem sprememb oz. nove strategije. DZ lahko namreč strategijo razveljavi ali
spremeni le s sprejetjem nove.
Ministrstvo za finance je na tej podlagi SDH pozvalo k predložitvi predlogov za morebitne
spremembe strategije, ki jih je prejelo avgusta. Prejelo je tudi predloge Kapitalske družbe.
Vse predloge je skrbno pregledala evalvacijska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov
ministrstva za finance in koalicijskih strank, ter sprejela soglasen sklep, da se bo lahko
odločitev o pripravi nove strategije verodostojno sprejela na podlagi znanih učinkov
izpolnjevanja ciljev strategije za letošnje poslovno leto, ki bodo znani v drugi polovici
prihodnjega leta.
Strategija je osnovni akt upravljanja. Po njenem sprejetju julija lani sta bila decembra sprejeta
še izvedbena dokumenta, in sicer letni načrt upravljanja kapitalskih naložb države za leto 2016
in merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države. Letni načrt
določa konkretne finančne in nefinančne cilje za vsako posamezno družbo v državni lasti, ki jih
SDH spremlja in udejanja v letošnjem letu.
Merila za evalvacijo izpolnjevanja ciljev letošnjega poslovanja bo možno ovrednotiti po oddaji
revidiranih letnih poročil, torej v drugi polovici leta 2017, ko bodo prvič znani učinki sprejete
strategije na upravljanje družb v državni lasti. Na tej podlagi bo možno sprejeti tudi odločitev o
pripravi nove strategije upravljanja državnih naložb.
Vir: MF
Vlada izdala uredbo glede dogodkov ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni
kovanci
Vlada je na današnji redni seji izdala Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018
izdajo priložnostni kovanci.
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih izdaja Republika Slovenija priložnostne kovance
ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih,
ki so splošnega pomena za Republiko Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen.
Vlada je danes izdala uredbo, s katero je določila, da bosta v letu 2018 izdana dva
priložnostna kovanca, in sicer spominski kovanec za 2 eura ob 100. obletnici konca 1.
svetovne vojne in zbirateljski kovanec ob Svetovnem dnevu čebel.
Vir: MF
Spremembe Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu
priprave načrta upravljanja voda.
S spremembami in dopolnitvami uredbe vlada opravlja prenos Direktive Komisije 2014/80/EU,
in sicer zahteve, ki se nanašajo na spremembo Priloge 2 Direktive 2006/118/ES o varstvu
podzemne vode pred onesnaženjem in poslabšanjem, in zahtev Direktive 2013/39/EU v zvezi
s prednostnimi snovmi na področju vodne politike, ki se nanašajo na vsebino načrtov
upravljanja voda. S tem se bo zagotovila uskladitev slovenske zakonodaje z zahtevami
zakonodaje EU na področju vsebine načrtov upravljanja voda za prihodnja načrtovalska
obdobja. Hkrati se črtajo določbe, ki se nanašajo na postopke priprave načrtov upravljanja
voda in predstavljajo nepotrebno podvajanje določb druge zakonodaje.
Vir: MOP
Odločbe o podaljšanju koncesij na 8-ih dimnikarskih območjih
Vlada je izdala 8 odločb, s katerimi je podaljšala koncesije za izvajanje obvezne državne
gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega
zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih:
-
Cerknica, Sodražica, Bloke, Ribnica, Loška dolina in Loški potok, podeljene podjetniku
Dimnikarstvo in sanacija dimnikov Fadil Okić s. p., Sodražica;
Duplek, podeljena družbi Dimnikarstvo kamin dimnikarske storitve d. o. o., Maribor;
na delu dimnikarskega območja Slovenska Bistrica (za naselja: KS Laporje: Razgor,
Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Laporje, Levič,
Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica, Žabljek; KS Makole: Drežno pri Makolah,
Jelovec, Ložnica, Makole, Mostečno, Prečke, Savinsko, Stari Grad, Stopno, Stranske
Makole, Štatenberg, Varoš, Strug; KS Poljčane: Čadramska vas, Ljubično, Lovnik,
Lušečka vas, Podboč, Poljčane, Spodnja Brežnica, Spodnje Poljčane, Stanovsko,
Zgornje Poljčane; KS Studenice: Brezje pri Poljčanah, Globoko, Hrastovec, Krasna,
Križeča vas, Modraže, Novake, Studenice; KS Pragersko: Gaj, Pragersko; KS
Leskovec-Stari Log: Leskovec, Stari Log; KS Črešnjevec: Brezje pri Slovenski Bistrici,
Črešnjevec, Farovec, Lokanja vas, Pretrež, Trnovec, Vrhloga), podeljena podjetniku
Dimnikarske storitve in poslovno svetovanje, Arty Rodošek s. p., Maribor.
Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku ugotovilo, da so izpolnjeni vsi
predpisani pogoji za podaljšanje koncesij, in sicer do 31. decembra 2016.
Vir: MOP
Vlada se je seznanila s četrtletnim poročilom SDH
Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega
holdinga o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. julij do 30. september 2016.
SDH mora o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati Vladi RS. Poročilo SDH v
vednost posreduje tudi Komisiji Državnega zbora RS za nadzor javnih financ.
V poročilu za obdobje od 1. julij do 30. september 2016 je navedeno, da je v tem obdobju
Republika Slovenija pridobila deleže oziroma delnice v naslednjih družbah:
- 88 delnic, kar predstavlja 0,004% delež osnovnega kapitala družbe Sava, skladno z
Zakonom o dedovanju;
- 20 delnic, kar predstavlja 0,0001% delež Zavarovalnice Triglav, skladno z Zakonom o
dedovanju;
- Polzela: pri družbi je bila izvedena dokapitalizacija s strani RS in SDH. Tako sta SDH
in RS postali 100% lastnici družbe;
- SAVA: izveden prenos terjatev in obveznic SAVE iz DUTB na KAD in SDH. V
postopku prisilne poravnave bodo delnice družbe razveljavljene, v kapital pa se bodo
konvertirale nezavarovane terjatve. Družbi SDH in KAD naj bi pri tem pridobili delež v
višini 49,50%.
Glede odsvojitev kapitalskih naložb in naložbe v postopku prodaje, ki so v imetništvu SDH
oziroma last Republike Slovenije poročilo navaja, da je SDH v postopku prodaje deleža v
družbi KDD. V zadnji fazi je prodaja deleža v družbi CIMOS, kjer so upniki in konzorcij
prodajalcev delno sprejeli ponudbo na načelni ravni. SDH je s Petrolom podpisala Pogodbo o
menjavi deleža v družbah Geoplin in Plinhold, kot bodočo novoustanovljeno družbo, katere
naloga bo upravljanje s Plinovodi. Pri prodaji NLB je bil konec junija izbran pravni svetovalec
Shermann & Sterling s strani sindikata bank, ki bo sodeloval z odvetniško pisarno Jadek &
Pensa pri prodajnem postopku delnic NLB. Pri družbi Paloma se izvaja postopek
dokapitalizacije družbe s strani družbe Eco – Invest, ki je dal zavezo, da bo podal prevzemno
ponudbo skladno z Zakonom o prevzemih.
Manjše naložbe, ki so se prodale v tretjem kvartalu so: 49,07% delež RS v družbi EKOEN,
18,91% delež v Domu upokojencev Idrija, 470 delnic v družbi MURKA 15 delnic družbe
Telemach Tabor.
V tem obdobju je bilo izvedenih 51 skupščinsko sprejetih sklepov v družbah, kjer je SDH v
svojem imenu in imenu Republike Slovenije uveljavljal pravice delničarja/družbenika.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s poročilom o delu UPPD za leto 2015
Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o delu Urada RS za preprečevanje
pranja denarja (UPPD) za leto 2015.
UPPD na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma najmanj
enkrat na leto o svojem delu poroča Vladi RS. Vlada se je danes seznanila s Poročilom o delu
UPPD za leto 2015. V poročilu so predstavljeni podatki iz vseh temeljnih področij delovanja
urada (delo na področju gotovinskih in sumljivih transakcij, preventiva in nadzor ter
mednarodno sodelovanje), podatki o poslovanju urada na finančnem in kadrovskem področju
ter na področju informatike. Prav tako so prikazani tudi nekateri statistični podatki o delovanju
drugih državnih organov, ki so prejemniki izdelkov urada oziroma urad z njimi sodeluje pri
izvajanju predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.
V letu 2015 je urad prejel podatke o 11.993 gotovinskih transakcijah, kar je za 12 % manj kot v
preteklem letu, pri tem se je za enak odstotek zmanjšala tudi skupna vrednost transakcij. K
celotnemu številu sporočenih gotovinskih transakcij so, tako kot že vsa leta prej, največ
prispevale gotovinske transakcije, sporočene iz bančnega sektorja. Konec leta 2015 je bilo v
evidenčnem sistemu urada zavedenih 566.590 gotovinskih transakcij. Po kripto zaščiteni
elektronski pošti je urad prejemal podatke o gotovinskih transakcijah od vseh bank, obeh
hranilnic, Pošte Slovenije in kazinojev družbe HIT.
V letu 2015 so organizacije uradu sporočile skupno 5.285 nakazil, izvršenih na račune fizičnih
in pravnih oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v državah, v zvezi s katerimi
obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma na račune v te
države. Skupna vrednost teh nakazil je leta 2015 znašala 899.314.039 EUR. Od tega je bilo
več kot 69 % vseh nakazil v skupni vrednosti 753.362.676 EUR izvršenih v imenu domačih
pravnih oseb, 27,5 % vseh nakazil v skupni vrednosti 128.816.022 EUR je bilo izvršenih v
imenu tujih pravnih oseb in 135 nakazil oziroma 2,5 % vseh nakazil v imenu fizičnih.
Prejemniki teh nakazil so bila v večini primerov tuja podjetja, ki so prejela 98,1 % nakazil v
skupni vrednosti 883.309.053 EUR.
Glede sumljivih transakcij je urad leta 2015 prejel 521 prijav, pri katerih so bili podani nekateri
razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zvezi z vsemi temi prijavami je
urad odprl zadeve in začel zbirati podatke. Skupno je urad v obdobju 1995–2015 v zvezi s
pranjem denarja ali financiranjem terorizma odprl že 4405 zadev. Med prijavitelji so tudi leta
2015 prevladovale banke (422 prijav ali 80,9 % vseh prijav). V letu 2015 je število prijav
naraslo za 8,5 %, struktura prijaviteljev pa je ostala enaka.
Urad je leta 2015 zaključil z obravnavo v 572 zadevah, kar je 9,4 % več kot leta 2014, pri
čemer je v 259 zadevah policiji/državnemu tožilstvu poslal obvestilo o sumljivih transakcijah
zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v nadaljnjih 107 zadevah je pristojnim
organom poslal informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih
dejanj, navedenih v 62. členu ZPPDFT, medtem ko v 206 zadevah z analizo ni potrdil v
začetku izkazanih razlogov za sum pranja denarja. Med predhodnimi kaznivimi dejanji, iz
katerih najverjetneje izvira umazan denar, je bilo tudi leta 2015 največ kaznivih dejanj davčne
zatajitve in zlorabe položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer naj bi
po ugotovitvah urada v kar 37 % zadev sredstva izvirala iz kaznivih dejanj, storjenih v tujini.
Med zaznanimi tehnikami pranja denarja prednjačijo gotovinski dvigi, prenosi sredstev med
računi in državami ter pologi gotovine.
Iz statističnih podatkov, ki jih urad prejema od policije, državnih tožilstev in sodišč, je razvidno,
da je leta 2015 Policija podala 39 novih kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve
kaznivega dejanja pranja denarja, v še 9 zadevah pa so tožilstva sama začela pregon. Skupaj
so se tako v letu 2015 začeli postopki s področja pranja denarja v 48 zadevah, kar je sicer
manj kot leta 2014, vendar še vedno v povprečju zadnjih šestih let. Navedeno kaže na
kontinuiteto obravnave tega kaznivega dejanja s strani organov pregona. Od leta 1995 so se
skupno začeli postopki v 455 kazenskih zadevah, povezanih s kaznivim dejanjem pranja
denarja, od česar se jih je več kot 77 % začelo v zadnjih šestih letih. V zvezi z vsemi temi
zadevami je postopek že končan v 206 zadevah (57 zadev se je končalo z obsodilno sodbo, v
19 zadevah so bile izrečene oprostilne sodbe, v 65 zadevah se tožilec ni odločil za pregon, v
25 zadevah je tožilec odstopil od pregona, v 17 je postopek ustavilo sodišče, šest zadev so
sodišča odstopila v reševanje tujini, medtem ko je v 12 primerih prišlo do združitev postopkov
in v petih do prekvalifikacije kaznivega dejanja), v 94 zadevah se tožilstvo še odloča o
pregonu, v eni zadevi je tožilstvo pregon odložilo, medtem ko je 154 zadev v različnih fazah
obravnave (zahteva za preiskavo, preiskava, obtožnica).
Urad ugotavlja, da se je trend povečevanja števila predkazenskih in kazenskih postopkov v
zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja pranja nadaljeval tudi v letu 2015, hkrati pa so sodišča
izrekla 12 pravnomočnih sodb zaradi storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zadnjih
šestih letih se povprečno na leto začne 59 postopkov, povezanih s kaznivim dejanjem pranja
denarja, hkrati pa so sodišča v istem obdobju izrekla 54 obsodilnih sodb. Število kazenskih
ovadb, ki jih je zavrglo tožilstvo, se je za malenkost povečalo, vendar se je po drugi strani prvič
zmanjšalo število zadev, v katerih se tožilstvo še odloča, ali bo nadaljevalo predkazenski ali
kazenski postopek, kljub navedenemu pa se je število postopkov v fazah zahteve za preiskavo,
preiskave in obtožnice (154) povečalo glede na leto 2014 za 13 %.
V zvezi s sodelovanjem urada pri odkrivanju kaznivih dejanj pranja denarja v obdobju 2010–
2015 ugotavljamo, da je 51 % od skupno 354 predkazenskih in kazenskih postopkov s
področja pranja denarja temeljilo na obvestilih urada. Med temi zadevami se je kar 35 %
odstotkov zadev s področja pranja denarja začelo na podlagi podatkov, ki so jih uradu v obliki
prijav sumljivih transakcij posredovali zavezanci iz ZPPDFT, 10 % na podlagi pobud državnih
organov, medtem ko se je 6 % zadev začelo na podlagi prijav različnih vrst prijaviteljev. Policija
ali tožilstva so v 49 % zadev preganjala kaznivo dejanje pranja denarja popolnoma
samostojno. Navedena struktura jasno kaže, da sporočene sumljive transakcije zavezancev
odločilno prispevajo k številu obravnavanih zadev policije in tožilstva. Navedeno dokazuje, da
je sistem boja proti pranju denarja prek zaznavanja sumljivih transakcij v finančnem in
nefinančnem sektorju učinkovit. Hkrati pa tudi letos ugotavljamo povečanje samostojnega dela
policije in tožilstva pri odkrivanju in preiskovanju kaznivega dejanja pranja denarja, saj sta v
letu 2015 na podlagi lastnih informacij podala ovadbe ali začela postopke v 26 zadevah,
povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja. Navedeno kaže predvsem na sistemsko delo
policije in tožilstva pri pregonu kaznivega dejanja pranja denarja.
Vir: MF
Vlada obravnavala letno
infrastrukturi
poročilo
glede priprave
predloga Zakona
o
kritični
Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom Medresorske koordinacijske skupine za
usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture za leto 2016. Skupina pripravlja predlog
Zakona o kritični infrastrukturi, ki bo konec novembra posredovan v javno obravnavo.
Medresorska koordinacijska skupina za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture,
ki deluje s ciljem priprave predloga Zakona o kritični infrastrukturi, je vladi predstavila poročilo
o delu v letošnjem letu. Ožja delovna skupina, v kateri so predstavniki ministrstev, pristojnih za
notranje zadeve, izobraževanje, znanost in šport, infrastrukturo, finance ter obrambo, je v
zadnjem letu pripravila prvi osnutek zakona, ki je bil na seji medresorske skupine obravnavan
maja letos. Na podlagi pripomb medresorske skupine, dvostranskih pogovorov s predstavniki
Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstva za pravosodje in Banke
Slovenije ter dodatnih usklajevalnih sestankov z organizacijskimi enotami in organi v sestavi
Ministrstva za obrambo je ožja delovna skupina pripravila drugi osnutek zakona. Predlog
zakona je bil 26. avgusta letos predstavljen ministrici za obrambo kot predlagateljici gradiva
Vladi Republike Slovenije.
Po dodatnem usklajevanju znotraj Ministrstva za obrambo bo predlog zakona do konca
novembra 2016 posredovan v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredb (EU) za določitev
prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredb (EU) za določitev
prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike.
Vlada RS izdaja za izvajanje predpisov Evropske unije uredbe in druge akte iz svoje
pristojnosti. Z uredbo se določajo pristojni organi, prekrški, globe in določitev ustreznega
števila točk za kršitve uredb Evropske unije s področja skupne ribiške politike.
Uredba določa prekrške, odgovorne osebe in sankcije za kršitve devetih uredb EU.
Vir: MKGP
Ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda
Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na
Primorskem, kot dosedanja članica te univerze, bo tako prenehalo delovati.
Senat Univerze na Primorskem je decembra lani podprl pobudo upravnega odbora UP
Znanstveno-raziskovalno središče Koper in znanstvenega sveta iste institucije o prenehanju
članstva UP ZRS v okviru Univerze na Primorskem.
Novoustanovljeni javni raziskovalni zavod ZRS se bo lahko povezoval z drugimi raziskovalnimi
institucijami doma in v svetu na področju znanstvenih disciplin, ki jih razvijajo njegovi inštituti. V
raziskovalnih mrežah in povezovanjih bo lahko igral aktivno vlogo kot partner v nacionalnih in
mednarodnih projektih, spodbujevalec novih politik v internacionalizaciji znanosti, kot promotor
slovenske znanstvene odličnosti in si prizadeval, da bo skupaj z drugimi raziskovalnimi zavodi
utemeljil na osnovi dosežkov ustrezno financiranje raziskovanja v državnih okvirih.
MIZŠ bo v proračunskem letu 2017 za ustanoviteljske obveznosti javnega raziskovalnega
zavoda potrebna sredstva v višini do 250.000 evrov zagotovilo iz sredstev dejavnosti visokega
šolstva, namenjenih Univerzi na Primorskem.
Vir: MIZŠ
Prerazporeditev sredstev znotraj ministrstva za delo
Vlada je danes sprejela sklep o prerazporeditvi sredstev znotraj finančnega načrta ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer v višini 3.964.328,17 evra.
Sredstva se s tistih proračunskih postavk, na katerih je ocenjena realizacija za leto 2016 nižja,
kot je bilo načrtovano, prerazporejajo na postavko transferov vojnim invalidom, veteranom in
žrtvam vojnega nasilja.
Ministrstvo za delo ima za letošnje leto ocenjen primanjkljaj za plačilo zakonskih obveznosti za
socialne transfere. V okviru letošnjega finančnega načrta so bila s prerazporeditvami v
pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika že zagotovljena dodatna sredstva na
postavki transferov vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja v skupni višini
3.660.577,83 evra za izplačilo pravic po vojni zakonodaji 28. oktobra in 2. novembra, s
prerazporeditvijo dodatnih sredstev v višini 3.964.328,17 evra pa se zagotavlja izplačilo 30.
novembra in 1. decembra. Odprto je še izplačilo 30. decembra 2016, ki ga bo potrebno
zagotoviti s prerazporeditvijo dodatnih približno 1,47 milijona evrov.
Vir: MF
Vlada sprejela sklep o prerazporeditvi pravic porabe za ministrstvo za obrambo
Vlada je sprejela sklep o prerazporeditvi pravic porabe za ministrstvo za obrambo, in sicer
znotraj finančnega načrta, zaradi nemotenega izplačila plač za mesec november 2016.
Ministrstvo za obrambo je predlagalo prerazporeditev pravic porabe znotraj finančnega načrta
zaradi nemotenega izplačila plač za mesec november 2016 v skupni višini 143.008,00 EUR.
Gre za prerazporeditev pravic porabe znotraj finančnega načrta, in sicer iz plačnih kontov
proračunskega uporabnika Uprava RS za zaščito in reševanje na plačne konte proračunskih
uporabnikov Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in Inšpektorat RS za obrambo v skupni višini 143.008,00 EUR zaradi nemotenega
izplačila plač za mesec november 2016.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Eve Irgl
Poslanka Eva Irgl je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi
s programom proslave ob 50-letnici Osnovne šole Bičevje v Ljubljani. Kot piše, je na svoj
elektronski naslov po proslavi prejela odziv zaskrbljenega in zgroženega starša, češ da je bil
poudarek proslave na preteklosti, saj so učenci igrali prizore sprejemanja v pionirsko
organizacijo, podelitve titovk in rdečih rutic, pionirske prisege, šolske ure o domovini SFRJ in
podobno.
Poslanka vlado sprašuje, ali se strinja s takšno indoktrinacijo otrok, ali se ji zdi takšno ravnanje
ravnateljice strokovno in etično vprašljivo oziroma ali bo vlada ukrepala zoper odgovorno
osebo, ki v nasprotju z ustavo poveličuje totalitarni sistem.
Vlada odgovarja, da so temeljne vrednote, na katerih temelji sistem vzgoje in izobraževanja v
Republiki Sloveniji, izražene skozi cilje zapisane v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja. Za posamezno raven izobraževanja so cilji podrobneje določeni v področnih
zakonih. Vse vzgojno-izobraževalne ustanove so dolžne pedagoško delo izvajati v skladu z
zakonskimi določbami in drugimi predpisanimi dokumenti.
Udeležbe otrok na šolskih in izvenšolskih predstavah, odgovarja vlada, niso pedagoško
neprimerne, tudi niso v neskladju z določili ZOFVI, prispevajo pa k dodatni izobrazbi in širjenju
splošne razgledanosti učencev. S spoznavanjem različnih vidikov lastne preteklosti, narodne
in svetovne zgodovine, kulture in znanosti, si namreč lažje ustvarijo lastna stališča in so
sposobni bolj kritično sprejemati družbeno in kulturno okolje, ki jih obdaja.
V zvezi z vprašanjem, kaj lahko storijo starši v navedenem primeru, pa vlada pojasnjuje, da
imajo starši, če menijo, da je šola kršila predpise, možnost s prijavo obrniti se na Inšpektorat
RS za šolstvo in šport, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede vsiljevanja migrantskih centrov
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša glede vsiljevanja
migrantskih centrov po Sloveniji, ki ga posreduje Državnemu zboru.
Vlada ne vzpostavlja migrantskih centrov, temveč sprejemno-registracijske centre ob meji s
Hrvaško. Smiselno je, da se vse osebe, ki jih je Policija zadržala pri nezakonitem prehodu
meje, obravnavajo čim bližje meji in kraju vrnitve Hrvaški. Nezakoniti migranti so le tako lahko
ustrezno registrirani, obravnavani, oskrbljeni in pod nadzorom. Posamični sprejemnoregistracijski center bo vzpostavljen samo v primeru, da ne bo več možno obvladovati razmer
na obstoječih policijskih enotah. Center bo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod
nadzorom policije, ukinjen pa bo takoj, ko ne bo več potrebe za njegovo delovanje.
Zadrževanje posameznika v centru bo največ do 72 ur, kolikor traja hitri postopek vračanja na
Hrvaško po bilateralnem sporazumu o vračanju, ki ga ima Slovenija sklenjenega z Republiko
Hrvaško.
Skladno s sklepom Vlade v pripravljenosti ostajajo začasni sprejemno-registracijski centri na
lokacijah v Dobovi, Šentilju in Lendavi, predvidena pa je vzpostavitev še dveh dodatnih
sprejemno-registracijskih centrov na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice. Strokovne službe
ministrstev pregledujejo in analizirajo možne lokacije centrov, odločitev glede točnih lokacij pa
še ni sprejeta.
Pred sprejemom odločitev o lokaciji sprejemno-registracijskih centrov se poleg logističnih in
finančnih pogojev vedno upošteva tudi vidik sprejemljivosti za lokalno skupnost, ne more pa to
biti edini pogoj. V nasprotju s splošnim prepričanjem Vlada vzpostavlja sprejemnoregistracijske centre ob državni meji ravno z namenom, da zaščiti prebivalstvo ob glavnih
migracijskih poteh in jim zagotovi varnost.
Vsekakor pa je treba razlikovati med sprejemno-registracijskimi centri in izpostavami azilnega
doma. Prvi bodo po potrebi ob meji in bodo namenjeni izključno kratkotrajni obravnavi ilegalnih
migrantov, drugi pa so namenjeni tujcem, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, in v njih bivajo
za čas trajanja postopka, kar je v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede priprav Slovenije na nov val
migrantov
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka glede
priprav Republike Slovenije na morebitni drugi val ilegalnih migrantov, ki ga posreduje
Državnemu zboru.
Razmere so se na področju migracij v zadnjih šestih mesecih močno spremenile. Države
severno od nas (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška) so uvedle nadzor na
notranjih mejah, da bi preprečile nekontroliran dotok večjega števila nedovoljenih migracij.
Države okoli nas vse bolj zaostrujejo politiko sprejema tujcev in temu ustrezno spreminjajo
zakonodajo. Nestabilnost v državah Zahodnega Balkana je še naprej velika, prav tako dogovor
EU–Turčija predstavlja precejšnje tveganje. Zato Republika Slovenija dnevno spremlja
razmere v regiji in širše in se intenzivno pripravlja na morebitno ponovitev spremenjenih
migracijskih razmer.
Policija že izvaja poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško in
izvaja izravnalne ukrepe v notranjosti države, saj je le celovit pristop pri varovanju meje
učinkovit. Policiji pri varovanju državne meje še vedno pomagajo pripadniki Slovenske vojske,
vzdržujejo se začasne tehnične ovire na posameznih odsekih južne meje, v pripravljenosti
vzdržujemo sprejemno-registracijske centre v Dobovi, Šentilju in Lendavi, po potrebi pa se
bosta aktivirala tudi dva dodatna sprejemno-registracijska centra na območju Bele krajine in
Ilirske Bistrice.
Z drugimi državnimi organi, predstavniki lokalnih skupnosti, nevladnih in humanitarnih
organizacij potekajo številni, predvsem pa redni operativni sestanki, strokovne službe pa
pregledujejo in posodabljajo obstoječe načrte ter pripravljajo nove možne scenarije, na podlagi
katerih se pripravljajo tudi ukrepi in aktivnosti za slehernega od njih.
Na večji prihod prosilcev za mednarodno zaščito se je Republika Slovenija pripravila s
Kontingentnim načrtom, ki je preventivni akcijski načrt države, kako se odzvati pri povečanem
številu prosilcev za mednarodno zaščito. V njem so opredeljeni vsi potrebni ukrepi in organi,
hkrati pa vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja na novo nastalo izredno situacijo.
Na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljamo tudi zakonodajne rešitve in ukrepe, ki bi v
spremenjenih migracijskih razmerah, ki bi ogrožale javni red in notranjo varnost, omogočili
učinkovito delovanje Policije.
Vir: MNZ
Prenos in pokop posmrtnih ostankov iz Hude jame se nadaljuje
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi s pokopom žrtev povojnih
pomorov.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da že od odkritja vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami
potekajo usklajevana med različnimi državnimi organi, Komisijo Vlade Republike Slovenije za
reševanje vprašanj prikritih grobišč, strokovnjaki različnih strok, organi lokalne skupnosti in
civilnimi združenji glede iskanja primerne rešitve za dostojen pokop žrtev. V tem času je bila
opravljena varnostna sanacija rudniških rovov, ureditev prezračevanja, električno napeljavo ter
druga vzdrževalna dela, ki so zagotovila varstvo vojnega grobišča. Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti je na območju rudnika zgradilo kostnico za
začasno shranitev posmrtnih ostankov.
V septembru 2015 je potekal sestanek s Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje
vprašanj prikritih grobišč na temo nadaljnjih aktivnosti pri ureditvi vojnega grobišča Barbara rov
v Hudi Jami. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da je potrebno čim prej pristopiti k pokopu ter k
ureditvi pokopnega polja zunaj rudnika. Na podlagi strokovnih mnenj je prevladalo stališče, da
je najprimernejša lokacija za pokop posmrtnih ostankov v pokopnem polju na območju
Spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika,
postavljenega žrtvam povojnih pobojev.
Pristojne službe in strokovnjaki Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj
prikritih grobišč veliko časa ukvarjali s primerno ureditvijo vojnega grobišča in dostojnim
pokopom. Prav poseben poudarek je bil dan pri iskanju primerne lokacije pokopa žrtev.
Ugotovljeno, je bilo, da območje Spominskega parka Teharje ne izpolnjuje tehničnih lastnosti
za ureditev tako velikega pokopnega polja. Tukaj je pomembno poudariti tudi, da je širše
območje Spominskega parka Teharje ekološko oporečno in bodo v prihodnje potrebni večji
posegi, ki bodo zagotovili sanacijo območja. Zaradi degradiranega območja, kjer se nahaja
Spominski park Teharje, so se pojavili upravičeni strokovni pomisleki glede primernosti
območja za pokop žrtev. Pri odločanju o kraju pokopa žrtev in ureditvi pokopnega polja za
žrtve iz Hude Jame je bila torej sprejeta odločitev, da je zaradi navedenih razlogov
najprimernejši kraj za pokop žrtev območje Spominskega parka Dobrava pri Mariboru.
Ker dela ureditve pokopnega polja v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru še vedno
potekajo, je bilo potrebno zaradi varnostnih in pietetnih razlogov območje primerno zavarovati.
Do končanja del, se lahko sorodniki žrtev primerno poklonijo, prižgejo svečo ali položijo cvetje
ob spomeniku žrtvam povojnih pobojev, ki je postavljen v neposredni bližini pokopnega polja.
Z navedenimi dejanji se je pristopilo k aktivnemu urejanju občutljivega področja slovenske
zgodovine in k izpolnitvi odgovornosti države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop vseh
žrtev vojn in povojnih pobojev. S številnimi koraki na poti do cilja je bil prav v zadnji letih
dosežen velik napredek.
Vir: MDDSZ
V zakonih številne varovalke za zaščito pravic delavcev
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z nadzorom nad
izplačevanjem plač in prispevkov za socialno varnost in ga pošlje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Poslanec dr. Franc Trček izpostavlja problematiko neplačevanja plač in prispevkov, ki jo je v
svojem poročilu za leto 2015 izpostavila tudi Varuhinja človekovih pravic.
V zvezi s problematiko neplačevanja plač in prispevkov za socialno varnost je vlada v
odgovoru izpostavila pomemben napredek, ki ga je prinesla reforma trga dela iz leta 2013. Z
zakonskimi spremembami je bila zagotovljena večja finančna oziroma socialna varnost
delavcev. Novi ZDR-1 je tako dodelal ureditev v zvezi s pisnim obračunom (t. i. plačilno listo),
ki je podlaga izplačilu plače.
ZDR-1 je uveljavil tudi jasnejše podlage za izredno odpoved delavca v primeru, da delodajalec
delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano
plačo ali če delodajalec delavcu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal
plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.
V skladu s prizadevanji za nadgradnjo obstoječih mehanizmov varstva in nadzora je Vlada
Republike Slovenije pristopila k projektu »Za dostojno delo«, ki je podlaga za pripravo
zakonskih sprememb, ki bodo predvidoma pripravljene do konca leta. V normativni program
dela Vlade Republike Slovenije za leto 2016 je tako uvrščen paket treh zakonov, ki bodo
naslovili problematiko prekarnosti na trgu dela s ciljem zagotavljanja dostojnega dela: Zakon o
spremembi Zakona o urejanju trga dela, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
inšpekciji dela ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih.
Z vidika sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja vlada pojasnjuje, da se obdobja, v
katerih je delodajalec obračunal prispevke, vendar jih ni plačal, štejejo v pokojninsko dobo in
se delavcem na račun tega obdobja priznavajo tudi odstotki pri odmeri pokojnine, pri določanju
pokojninske osnove pa se ne upoštevajo plače, na podlagi katerih niso bili plačani prispevki.
V Kazenskem zakoniku je inkriminirano kot kaznivo dejanje tako neplačevanje prispevkov s
področja socialne varnosti kot tudi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pravni red po eni strani omogoča kazenskopravno obravnavo in sankcioniranje storilcev, ki so
že kršili predpise o plačevanju prispevkov, po drugi strani pa odvračalno vpliva na potencialne
kršitelje v okviru generalne prevencije kazenskopravnih norm.
Vir: MDDSZ
Vlada ni seznanjena s spremembami imen otrok v rejništvu
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s spremembo
identitete koroškim dečkom in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Zakon o osebnem imenu v 11. členu določa, da se celotno osebno ime ali samo priimek ali
samo ime lahko spremeni ob spremembi nekaterih družinsko pravnih razmerij, na podlagi
prošnje državljana, ki je dopolnil osemnajst let ali na podlagi prošnje zakonitega zastopnika za
spremembo osebnega imena mladoletne osebe. Glede na navedeno je mogoče mladoletnemu
otroku spremeniti osebno ime na podlagi izjave ob priznanju očetovstva (13. čl.) in ob
posvojitvi (14. čl.) ali na podlagi prošnje, ki jo podata starša oziroma zakonita zastopnika
otroka (20. čl.). V primeru, da starša živita ločeno, lahko prošnjo za spremembo osebnega
imena poda tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma kateremu je zaupan v varstvo in
vzgojo, z navedenim pa mora soglašati drugi od staršev (če ga otrok ima). Soglasje drugega
od staršev ni potrebno, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali mu je odvzeta
poslovna sposobnost ali roditeljska pravica. Skladno z 20. členom citiranega zakona lahko
spremembo osebnega imena mladoletni osebi zahteva tudi skrbnik otroka, z navedenim pa
mora soglašati pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje koristi
otroka. Če je mladoletna oseba, ki se ji spreminja osebno ime, že dopolnila devet let in je
glede na osebnostni razvoj sposobna izraziti svojo voljo, je potrebno tudi njeno soglasje (12.
čl.).
Osebno ime služi razločevanju in identifikaciji fizičnih oseb in mora posamezniku zagotavljati
identiteto, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva. Pravica do proste izbire osebnega
imena pa se sme omejiti le izjemoma, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale in
svoboščin drugih ljudi (2.čl.). Na podlagi navedene določbe sprememba osebnega imena v
primeru mladoletnega otroka ne bi bila dopustna, če bi bilo izbrano osebno ime zanj žaljivo,
zaradi česar ne bi zagotavljalo varstva njegove osebnosti ali bi izbrano osebno ime posegalo v
pravice drugih.
S podatki o tem, koliko otrokom v rejništvu je bilo spremenjeno osebno ime, Vlada Republike
Slovenije ne razpolaga. Vlada Republike Slovenije ni seznanjena z dejstvom, da bi bilo do
sedaj kateremukoli otroku, v času namestitve v rejniško družino, spremenjeno osebno ime.
Vlada Republike Slovenije pa dodaja, kot je bilo sicer že večkrat pojasnjeno, da se do
konkretnih odločitev v zvezi s konkretnim upravnim postopkom, ki teče zaradi zaščite koristi
otrok, ne more in ne sme opredeljevati, razen v okviru odločanja na podlagi pritožbe. Ustava
namreč varuje pravico do zasebnosti, ki vsebuje tudi dolžnost varovanja osebnih podatkov in
skrbno ravnanje z njimi ter njihovo zbiranje in vodenje samo, če tako določa zakon. Še posebej
pa je potrebno varovati pravico do zasebnosti otrok, kar izhaja tudi iz 16. člena Konvencije o
otrokovih pravicah.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi s
simboli JLA
Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa,
ki je na Vlado RS naslovil vprašanje v zvezi z državno proslavo ob dnevu suverenosti in 25.
obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.
Vlada RS je v odgovoru mag. Grimsu pojasnila, da so se JLA in njeni simboli v okviru
programa proslave pojavljali v arhivskih posnetkih, ki bi jih verjetno ne bilo spodobno
spreminjati v smislu retuširanja, vsekakor pa se JLA nikoli in nikjer v programu državne
proslave ni pojavljala kot pozitivna sila, temveč prav nasprotno. Rdeče zvezde, ki jih posebej
izpostavlja mag. Grims, nosijo tudi oziroma, če odmislimo dokumentarne posnetke, samo
praporščaki ene izmed veteranskih organizacij.
Vlada RS je v nadaljevanju pojasnila, da ta veteranska organizacija združuje zagovornike in
nosilce izročila NOB in še živeče pripadnike partizanskih enot in organizacij, ki so se v letih
1941 do 9. maja 1945 borile proti okupatorjem, katerih načrt je bil, kot je splošno znano, v
veliki meri izseliti Slovence z območja sedanje Republike Slovenije in narediti to deželo "zopet
nemško" ali tudi "zopet italijansko" ali "zopet madžarsko". Kolikor so se torej rdeče zvezde
neposredno pojavljale na proslavi Dneva suverenosti v Kopru, so se potemtakem pojavljale na
"triglavkah" in praporih pripadnikov oziroma nosilcev izročila enot in organizacij, ki so se borile
za preživetje in obstanek Slovencev na območju Slovenije oziroma domovine Slovencev. To
pa, po mnenju Vlade RS, gotovo ne bi smelo biti sporno.
V odgovoru je Vlada RS nadalje zapisala, da bi strokovnjaki znali povedati tudi to, da je rdeča
zvezda simbol še česa drugega, ne samo nekdanje JLA in izrazila mnenje, da je izbira
simbolov, če ti niso prepovedani z zakonom, stvar svobodne izbire organizacij.
Vlada RS je v zaključku odgovora mag. Grimsu opozorila tudi na to, da so praporščaki istih
veteranskih organizacij sodelovali tudi na mnogih proslavah v obdobju med letoma 2004 in
2008, ko je vlado vodila stranka, katere član je in je bil tudi takrat njen poslanec.
Vir: MK
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Jožeta Tanka v zvezi z
muzejem glasbenima legendama
Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Jožeta Tanka
v zvezi z muzejem glasbenima legendama.
Vlada je s pomočjo Ministrstva za kulturo preverila pobudo poslanca Jožeta Tanka, da naj se
glasbenima legendama Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku oddolži s skupnim muzejem, najbolje
na atraktivni lokaciji v prestolnici Ljubljani. Pri presoji je Vlada RS upoštevala mnenje
strokovnjakov muzejske in konservatorske stroke, ki so poznavalci obstoječih ali nastajajočih
muzejskih zbirk Lojzeta Slaka v občini Mirna Peč in Slavka Avsenika v Begunjah na
Gorenjskem.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da strokovnjaki s področja premične dediščine že dolgo skrbno
spremljajo ustvarjalnost vidnih predstavnikov narodno-zabavne glasbe in njihovo vtkanost v
nesnovno dediščino Slovenije in širšega prostora v državi, Evropi in ZDA.
Vlada nadalje odgovarja, da obeh spoštovanih slovenskih glasbenikov in njune zapuščine ne
moremo obravnavati brez nosilcev avtorskih pravic in lastnikov njihove materialne zapuščine
ter njihovih želja. Upoštevati je potrebno, da ni šlo le za posameznika, ampak tudi za njune
sorodnike in sodelavce, ki so zaslužni za skupno zapuščino. Avsenikov brat Vilko, sinovi in
drugi potomci so še aktivni, podobno člani družine Slak. Po dostopnih podatki, ki so jih potrdili
muzejski strokovnjaki, si je Lojze Slak želel svoj spomin ohraniti med dolenjskimi griči v okolici
Mirne Peči. Lojze Slak že ima manjšo spominsko sobo in sorodniki skupaj z občino urejajo svoj
muzej. Podobno imajo urejene spominske sobe ali hiše drugi ugledni slovenski kulturni
ustvarjalci, kar spodbuja regionalni razvoj kulturnih dejavnosti in turizma.
Družina Avsenik je ustvarjalnost bratov, Slavka in Vilka, že počastila in njuno premično
dediščino zbrala ter predstavila v samostojni muzejski zbirki, ki je del njihovega posestva v
Begunjah na Gorenjskem. Muzej ob gostilni, koncertni dvorani in galeriji je redno odprt in vpet
v kraje, ki jih opevajo Avsenikove viže, od doline Drage pod Golico do Bleda. Ločevanje
Avsenikove zapuščine iz domačije njihovih prednikov in iz krajev navdiha za besedila njihovih
pesmi, iz prostorov, ki jih je uredila družina sama, strokovno zato ni utemeljeno.
Vlada RS na različne načine podpira muzejsko dejavnost v vseh regijah Republike Slovenije,
spoštuje in ceni povezanost posameznikov ter skupnosti z lokalnim okoljem. Zakonodaja v
ničemer ne omejuje lastnikov premične dediščine pri ustanavljanju muzejev in prezentiranju
zbirk, ne dopušča pa poseganja v lastninske pravice. Vlada zato ne more ustanavljati muzejev
iz zbirk, ki niso last države. Muzeji pa med seboj in z lastniki premičnin sodelujejo strokovno in
projektno. Družini Avsenik in Slak, ki vsaka s svojim muzejem oz. zbirko izkazujeta veliko
spoštovanje delu obeh glasbenikov, lahko po lastni presoji sodelujeta z različnimi institucijami
s področja kulture, vključno z muzeji, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, in
izkazujejo interes za prezentacijo.
Vir: MK
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede števila zaposlenih v javnem
sektorju in državni upravi
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi
z povečanjem števila zaposlenih v javnem sektorju in državni upravi in ga posreduje
Državnemu zboru Republike Slovenije.
V pisnem poslanskem vprašanju dr. Vinko Gorenak zastavlja naslednja vprašanja:
1. Kako Vlada Republike Slovenije in njen predsednik v luči racionalizacije jave uprave
upravičujeta povečanje števila zaposlenih na ministrstvih v letu 2016, ko je bilo glede na
leto 2015 zaposlenih, kar 212 ljudi več?
2. Kako Vlada Republike Slovenije in njen predsednik v luči racionalizacije jave uprave
upravičujeta povečanje števila zaposlenih v vseh organih državne uprave v letu 2016, ko je
bilo glede na leto 2015 zaposlenih kar 121 ljudi več?
3. Ali Vlada Republike Slovenije in njen predsednik menita, da se z večanjem števila
zaposlenih na ministrstvih in v organih državne uprave krši koalicijska pogodba? Če da,
kako bo predsednik Vlade Republike Slovenije ukrepal proti tistim ministrom, ki zaposlujejo
večje število zaposlenih v nasprotju z določili koalicijske pogodbe?
Vlada v nadaljevanju podaja odgovor na poslansko vprašanje:
Poslanec se v svojem poslanskem vprašanju sklicuje na preglednico, ki mu jo je Ministrstvo za
javno upravo posredovalo v odgovoru na pisno poslansko vprašanje. Vlada RS v okviru svojih
pristojnosti sprejme skupni kadrovski načrt (SKN), ki določa najvišje določeno število
zaposlenih v državni upravi, predlog le-tega pa temelji na predlogih posameznih ministrstev
oziroma organov državne uprave in sledi usmeritvam Vlade RS glede zaposlovanja v državni
upravi.
V zvezi z navedbami dr. Vinka Gorenaka, da se zaposlenost v državni upravi povečuje,
pojasnjujemo, da je število zaposlenih na dan 1. 9. 2016 (30.515) še vedno pod dovoljenim
številom zaposlitev po SKN, ki znaša 31.052.
Po podatkih CKEDU se zaposlenost v organih državne uprave v obdobju od februarja 2012
do septembra 2016 ves čas zmanjšuje, in sicer od 33.304 na dan 10.2.2012, do 30.814 na
18.9.2014, do 30.525 na dan 1.9.2016, kar je za 2.781 manj zaposlenih.
Delovanje določenih področij javne uprave je vezano na zagotavljanje določene ravni javnih
storitev, ki se vzpostavljajo z razvojnimi dokumenti na posameznih področjih ter zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, ki ta področja urejajo. Glede na nenehno zmanjševanje zaposlenosti v
preteklih letih v luči restriktivne politike zaposlovanja in zasledovanja učinkovite, vitke in
kakovostne javne uprave, se v nekaterih delih državne uprave kaže oteženo zagotavljanje
kakovostnega servisa državljanom. Tako Vlada RS kot posamezni resorji se pri zaposlovanju
soočajo z nenehno dilemo kako zagotavljati kvaliteten servis uporabnikom.
Organi državne uprave sklepajo delovna razmerja in upravljajo s kadrovskimi viri v skladu s
kadrovskimi načrti in kot kažejo podatki, kadrovski načrt ni bil presežen, saj je bilo število
zaposlenih za leto 2015 v okviru dovoljenega števila zaposlitev oziroma manjše.
Spreminjanje števila zaposlitev oz. povečanje novih zaposlitev v različnih ministrstvih gre
pripisati zmanjševanju števila zaposlenih v preteklih letih, razširitvi pristojnosti in povečanemu
obsegu dela, pogostim spremembam zakonodaje, nalogam in obsegu dela, ki jih nalaga
evropska zakonodaja, racionalizaciji poslovanja, povečevanju inšpekcijskega nadzora ter
pripadajočim nalogam, implementaciji zakonodaje, pripravam reform, horizontalnim nalogam in
migrantski problematiki ter posameznim reorganizacijam.
V letu 2015 izvedena funkcijska analiza je bila prva faza za sprejemanje nadaljnjih kadrovskih
ukrepov, ki pa jo želi Vlada RS nadgraditi z ustanovitvijo delovne skupine, ki bo v pomoč
resorjem pri pripravi analize organizacijske in kadrovske učinkovitosti in na tej podlagi sprejetih
ukrepov za optimizacijo delovanja. V skladu s Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020 je
glavno vodilo ukrepov sistematično zagotoviti učinkovito in kakovostno javno upravo brez
nepotrebnih administrativnih ovir, dobro strateško načrtovanje in vzpostavitev jasnih meril za
ocenjevanje dela v javni upravi, ter smernic, ciljev in prioritet, ki vodijo k boljšemu in
prijaznemu poslovnemu okolju, povečujejo zadovoljstvo državljanov ter posredno prispevajo k
širšemu družbenemu razvoju države.
Vir: MJU
Slovenija bo zagotovila nujno humanitarno pomoč Ukrajini
Vlada se je odzvala na dodatni humanitarni poziv Mednarodnega odbora Rdečega križa in
rdečega polmeseca (ICRC) in bo za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu v
Ukrajini namenila prispevek v višini 40.000 EUR.
Zaradi posledic dolgotrajnih spopadov v vzhodni Ukrajini je svoje domove moralo zapustiti
preko 1,1 milijona ljudi, pomanjkanje nujnih življenjskih potrebščin pa je povzročilo nevzdržne
razmere med prebivalstvom. Dodaten problem predstavlja dostop do pitne vode in slabšanje
higienskih razmer, kar vpliva na razširjenost nalezljivih bolezni. Situacija je še posebej težka
pred prihajajočo zimo. Pomoč potrebuje preko 3,1 milijona ljudi.
Slovenija je v preteklih letih že zagotovila nujno humanitarno pomoč ter podprla projekte
rehabilitacije v Ukrajini. Med drugim je januarja 2015 zagotovila nujno materialno pomoč
prebivalstvu v času zime ter od leta 2014 naprej, v sodelovanju z ITF Ustanovo za krepitev
človekove varnosti, omogočila psihosocialno rehabilitacijo preko 240 otrokom, žrtvam konflikta.
Slovenija bo z dodatno
humanitarno pomočjo preko ICRC prispevala k naslavljanju
najnujnejših potreb prizadetega prebivalstva.
Vir: MZZ
Slovenija bo zagotovila nujno humanitarno pomoč ob uničujočem orkanu na Haitiju
Vlada se je odzvala na poziv Pisarne Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev
(UN OCHA) in bo za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu ob uničujočem
orkanu na Haitiju namenila prispevek v višini 50.000 EUR.
Haiti je 4. oktobra 2016 dosegel uničujoč orkan Matthew, ki je zahteval preko 500 življenj ter za
seboj pustil veliko materialno škodo na bivališčih in javni infrastrukturi. Orkan je povzročil
najhujšo humanitarno krizo po letu 2010, ko je Haiti zadel uničujoč potres, in prizadel okoli 2,1
milijona ljudi. V še posebej težki situaciji je okoli 900.000 otrok, ki se soočajo s pomanjkanjem
pitne vode in hrane, nastanitve, zdravstvene oskrbe in dostopa do izobraževalnega sistema.
Več kot 1,4 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč, od tega preko 800.000 ljudi nujno
pomoč v hrani.
Slovenija se je z namenitvijo nujne humanitarne pomoči v obliki prispevka Svetovnemu
programu za hrano (WFP) pridružila drugim državam, ki so zagotovile hiter odziv. S sredstvi
nujne pomoči bo Slovenija prispevala k varnosti preskrbe s hrano na območjih, ki so bila ob
naravni katastrofi najbolj prizadeta. Hkrati bo dopolnila dosedanje aktivnosti s področja nujne
pomoči ter rekonstrukcije in rehabilitacije, ki jih je Haitiju zagotovila po katastrofalnem potresu
leta 2010.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z namero podpisa dogovora z ZDA o podpori usposabljanju na vaji
Gorski šok 2016
Vlada se je danes seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Dogovora o podpori
usposabljanju med Republiko Slovenijo in kopensko vojsko Združenih držav Amerike za
Evropo med vajo Mountain Shock/Gorski šok 2016.
Na vaji Mountain Shock 2016, ki bo od 29. novembra do 16. decembra letos v Sloveniji, bodo
oborožene sile Združenih držav Amerike in Slovenije izvedle skupno usposabljanje,
sestavljeno iz bojnega streljanja in gorskega bojevanja. Dogovor o podpori usposabljanju
opredeljuje časovni okvir skupnega usposabljanja, splošna načela, obveznosti udeležencev,
standarde, vrsto, raven ter obseg in način podpore, ki jo bo Republika Slovenija kot država
gostiteljica med skupnim usposabljanjem zagotovila približno sto pripadnikom oboroženih sil
ZDA, ki se bodo udeležili usposabljanja.
Vaja je načrtovana v letnem Načrtu vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016, predvidena finančna sredstva za izvedbo vaje, ki
so zagotovljena, pa znašajo 10.000 evrov.
Vir: MO
Prenos direktive v zaključni fazi
Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje
Evropske komisije, št. SG-Greffe(2016)D/14329 z dne 30. 9. 2016 zaradi nenotifikacije
nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in
Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji
trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0235).
Republika Slovenija je Direktivo 2013/55/EU delno že prenesla v pravni red Republike
Slovenije z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih
poklicev in na tej podlagi izdanimi pravilniki.
Za popoln prenos Direktive 2013/55/EU v nacionalni pravni red Republike Slovenije je bilo
potrebno spremeniti še predpise, s katerimi se zagotovi upoštevanje minimalnih pogojev
usposobljenosti za določene sektorske poklice s področja zdravstva.
Vlada je 3. 11. 2016 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti in ga posredovala v obravnavo in
sprejem v DZ po nujnem postopku.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnost je
podlaga za podzakonske predpise, na podlagi katerih bomo v Republiki Sloveniji v celoti
prenesli Direktiva 2013/55/EU in sicer:
- Pravilnik o poklicih, za katere se pred prvim opravljanjem storitev preverja poklicna
kvalifikacija ponudnika storitev,
- Seznam minimalnih pogojev usposobljenosti in pridobljenih pravic iz Direktive
2005/36/ES za poklic zdravnik, zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine,
doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, diplomirana
medicinska sestra, diplomirana babica in magister farmacije, in
- Pravilnik o pogojih za izdajo potrdila o pridobljenih poklicnih kvalifikacijah.
S sprejemom navedenih predpisov bodo določbe Direktive 2013/55/EU dokončno v celoti
prenesene v pravni red Republike Slovenije.
Vir: MDDSZ
Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije glede hrupa
Vlada je sprejela odgovor v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi
neizpolnitve obveznosti iz drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 8. člena ter drugega
odstavka 10. člena v povezavi s prilogama V in VI Direktive 2002/49/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
Slovenija v odgovoru navaja, da si prizadeva, da bi na osnovi javnega naročila izdelala
strokovne podlage za namen izdelave Operativnega programa varstva pred hrupom za
območji Mestne občine Ljubljana (MOL) in Mestne občine Maribor (MOM).
Ne glede na to, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila za izdelavo strokovnih podlag, ki
je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 2. 11. 2015, sprejeta meseca maja letošnjega leta,
je bila zoper odločitev o oddaji javnega naročila s strani enega od ponudnikov vložena zahteva
za revizijo z navedbo, da je bil izbor ponudnika opravljen nezakonito.
Slovenija namerava v prvi fazi zagotoviti izdelavo oziroma revidiranje strateških kart hrupa za
obe poselitveni območji na osnovi prometnih obremenitev v letu 2016 in temu primerno začeti
postopek javnega naročanja v mesecu decembru 2016. Slovenija se obvezuje, da bo lahko
realizirala izdelavo III. faze strateških kart hrupa skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz evropske
direktive, predvidoma do konca junija 2017.
Ne glede na navedeno pa namerava Slovenija takoj v začetku naslednjega leta ponovno
pristopiti k postopku javnega naročanja v zvezi z izdelavo strokovnih podlag za namen
izdelave Operativnega programa varstva pred hrupom za poselitveni območji MOL in MOM z
namenom, da bi izbrani izvajalec z aktivnostmi v zvezi s pripravo Operativnega programa
varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor lahko
začel že v juliju 2017.
Slovenija se zavezuje, da bo na osnovi zastavljenih ciljev in predvidenih aktivnosti lahko
realizirala izdelavo tako strateških kart hrupa kot tudi operativnih programov skladno z določili
direktive ter na ta način izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz nje ter v njih obravnavala prednostne
ukrepe z namenom, da bi v prihodnje zmanjšali obremenitev okolja s hrupom.
Pri izdelavi operativnega programa namerava Slovenija kot izhodišče torej uporabiti rezultate
III. faze strateških kart hrupa, saj trenutno ne razpolaga z novejšimi podatki.
Vir: MOP
Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do predloga Evropske strategije za
mobilnost z nizkimi emisijami
Vlada je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do predloga Evropske strategija
za mobilnost z nizkimi emisijami. Republika Slovenija meni, da predstavlja predlog strategije
dobro osnovo za pripravo nadaljnjih korakov k uresničevanju ciljev in zavez iz Pariškega
sporazuma.
Cilj predloga strategije je nepreklicen prehod na mobilnost z nizkimi emisijami ogljika, to
pomeni da morajo biti do sredine stoletja emisije toplogrednih plinov v prometu najmanj 60 %
nižje kot v letu 1990 in se morajo jasno približevati vrednosti nič. V akcijskem načrtu, ki ga je
predlagala Evropska komisija so navedeni ukrepi, ki jih Komisija namerava sprejeti. Ukrepi
vključujejo ključne vzvode za pravilno usmeritev prometnega sektorja ter prispevajo k večji
učinkovitosti prometnega sistema, alternativni energija z nizkimi emisijami v prometu ter
vozilom z nizkimi emisijami in brez njih.
Slovenija nadaljuje s pripravo strategij za doseganje ciljev povezanih z mobilnostjo z nizkimi
emisijami. Ta cilj je Slovenija opredelila v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa
v RS do leta 2030, ki jo je sprejel Državni zbor. Nadaljuje tudi z implementacijo evropskih
Direktiv s področja razvoja mobilnosti z nizkimi emisijami z načrtovanjem strategije razvoja
polnilne infrastrukture za alternativna goriva in akcijskim načrtom za elektromobilnost. Na
področju letalstva Strategija za letalstvo podaja jasna izhodišča, ki se posebej nanašajo na
nadaljnje raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba, nadaljnji
razvoj alternativnih goriv in nadaljnje trgovanje z emisijami za letalstvo.
V pričakovanju nadaljnjih dokumentov, ki bodo tudi na operativni ravni pripomogla k
uresničevanju strategije, s ciljem razvoja mobilnosti z nizkimi emisijami, Republika Slovenija
sporoča, da je v svoji Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030,
ki jo je sprejel Državni zbor, opredelila vizijo na področju trajnostne mobilnosti. Slovenija
nadaljuje tudi z implementacijo evropskih Direktiv s področja razvoja mobilnosti z nizkimi
emisijami z načrtovanjem strategije razvoja polnilne infrastrukture za alternativna goriva in
akcijskim načrtom za elektromobilnost. Slovenija pozdravlja tudi v prilogi k strategiji naveden
Akcijski načrt za mobilnost z nizkimi emisijami, ki med drugim predvideva obravnavo in
sprejem novih EU predpisov.
Vir: MzI
Vlada imenovala vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za energijo na
Ministrstvu za infrastrukturo
Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da mag. Jožeta Dimnika, rojenega 12. 10. 1963, z
dnem 24. 11. 2016, imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za energijo
v Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem
natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 24. 11. 2016 do najdlje 23. 5.
2017.
Vir: MzI
Brezplačni prenos zemljišč v last Občine Hoče –Slivnica
Vlada RS je s pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišč s parc. št. 288/2, k.o. 695 - Bohova,
parc. št. 1472/2, k.o. 696 - Spodnje Hoče in parc. št. 631/1, k.o. 706 - Orehova vas, brezplačno
prenesla v last Občine Hoče - Slivnica. Vlada je za podpis pogodbe o brezplačnem prenosu
zemljišč pooblastila direktorja Direkcije RS za vode, Tomaža Prohinarja.
Občina je na Agencijo RS za okolje (ARSO) in Direkcijo RS za vode (DRSV) podala pisne
vloge za brezplačen prenos lastništva zemljišč. ARSO in DRSV sta izdala odločbe s katerimi
so bila zemljišča izvzeta iz javnega dobra, ker ta zemljišča dejansko nimajo več funkcije
vodnega zemljišča in ga tudi v prihodnje ne bodo imela, saj gre za zemljišče, kjer celinska
voda ni več trajno ali občasno prisotna, zato ta zemljišča niso več vodna zemljišča.
Prav tako iz potrdila o namenski rabi zemljišča, ki ga je izdala občina izhaja, da so zemljišča
bodisi del kot stavbno zemljišče, del kot druge urejene površine, del pa kot najboljša kmetijska
zemljišča, na enem zemljišču je zgrajen pločnik in urejena bankina, nekatera pa so
opredeljena delno kot območje naselij, delno kot območja zelenih površin in delno kot površine
za oddih, rekreacijo in šport.
Zakon o vodah med drugim določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana
odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne
infrastrukture, pa zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost
predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne
skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
Vir: MOP
Vlada sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za sodelovalno
gospodarstvo
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za
sodelovalno gospodarstvo, v kateri bodo predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za
finance, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za javno upravo ter
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skupino vodi predstavnik Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
Naloge delovne skupine so identifikacija pomembnih področij sodelovalnega gospodarstva;
ponovni pregled trenutno veljavnih zahtev za dostop do trga sodelovalnega gospodarstva in
identifikacija morebitnih nepotrebnih in nesorazmernih pogojev, ki ne ščitijo javnega interesa
ter predlog za njihovo odpravo; priprava predlogov za spremembo obstoječe ureditve, z
upoštevanjem naslednjega:
a) ločevanje profitne in neprofitne storitve ter stalno poklicno opravljanje storitev od
začasnega delovanja fizičnih oseb in posledično zanje oblikovati ustrezne zahteve
oz. izjeme,
b) zagotavljanje varstva potrošnikov,
c) zagotavljanje pravic zaposlenih in samozaposlenih,
d) opredelitev pogodbene odgovornosti v primeru težav med prejemniki in ponudniki
storitev.
Vir: MGRT
Vlada v medresorsko delovno skupino za pripravo arhitekturne politike imenovala nove
članice
Vlada je na današnji seji iz medresorske delovne skupine za pripravo arhitekturne politike
razrešila Jano Mlakar in imenovala nove članice: Damjano Pečnik, predstavnico Ministrstva za
kulturo, mag. Barbaro Žižič, predstavnico Ministrstva za kulturo in Špelo Štern, predstavnico
Ministrstva za javno upravo.
Vir: MK