Splošno o tipologijah pranja denarja v zadevah obravnavanih v letih 2008 in 2009 O določeni tipologiji pranja denarja govorimo takrat ko zaznamo vzorec ali serijo podobnih postopkov (metod) prikrivanja nezakonitega izvora denarja ali drugega premoženja, ki vključujejo različne mehanizme, tehnike in instrumente: - mehanizem pranja denarja je okolje oziroma sistem, kjer se delno ali v celoti izvajajo aktivnosti pranja denarja in ga predstavljajo predvsem naslednje kategorije: finančne institucije (banke, hranilnice, borzno posredniške družbe, leasing hiše), notarji, odvetniki, fizične osebe, pravne osebe oziroma gospodarske družbe (domača in tuja podjetja ter slamnata podjetja, off-shore podjetja), sistemi za prenos denarja (Western Union, MoneyGram); - instrument pranja denarja je nosilec vrednosti, ki se uporablja za aktivnosti pranja denarja kot so gotovina, čeki, vrednostni papirji, nepremičnine, vozila in plovila, podjetja; - tehnika pranja denarja je način izvajanja aktivnosti pranja denarja, ki jo predstavljajo dvigi gotovine, pologi gotovine, elektronski prenosi sredstev med računi (angl. »wire transfers«), uporaba alternativnih sistemov za prenos sredstev, prenos gotovine preko državne meje, menjava valut, drobljenje zneskov. Na podlagi opravljene analize zaključenih zadev, ki jih je Urad RS za preprečevanje pranja denarja zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja v letih 2008 in 2009 posredoval policiji/tožilstvu v obvestilih o sumljivih transakcijah1, smo zaznali tudi ponavljajoče vzorce postopkov pranja denarja oziroma tipologije pranja denarja. Najpogosteje uporabljeni mehanizmi pranja denarja v letih 2008 in 2009 so bile finančne institucije, fizične osebe ter pravne osebe (slamnata in off-shore podjetja). Med instrumenti pranja denarja se pri večini obravnavanih zadevah pojavlja denar, poleg njega smo zaznali še uporabo vrednostnih papirjev, nepremičnin, čeka in podjetja. Med najpogosteje zaznanimi tehnikami pranja denarja se v obravnavanih zadevah pojavljajo naslednje tehnike pranja, razvrščene od najpogosteje uporabljene do najmanjkrat uporabljene: dvigi gotovine iz računov, prenos sredstev med računi, prenos sredstev med državami, prikrivanje preko tretjih oseb, uporaba pooblaščencev za izvrševanje transakcij, pologi gotovine na račune, drobljenje zneskov, prenos sredstev preko državne meje, zamenjava bankovcev manjših vrednosti v večje, vezava sredstev, investiranje v vrednostne papirje, investiranje v nepremičnine, nakupi podjetij, pranje denarja v mednarodni trgovini (angl. »Trade Based Money Laundering« - TBML), uporaba sistemov za prenos denarja, menjava valut, izvajanje transakcij pri več poslovalnicah, zavarovanje najetih kreditov z umazanim denarjem ( angl. »back-to-back loan« ). Ugotavljamo, da se v posamezni zadevi običajno pojavlja več različnih tehnik, oziroma različne kombinacije tehnik pranja denarja, ki jih pogosto uporabljajo med seboj povezane pravne in fizične osebe. Poleg zgoraj navedenih tehnik pranja denarja smo v posameznih zadevah ugotovili še uporaba »cash« kurirjev, uporabo fiktivnih pogodb, investiranje v 1 Opozarjamo, da ugotovitve Urada v obvestilih o sumljivih transakcijah posredovanih policiji/tožilstvu niso kazenske ovadbe. Ugotovitve Urada nujno ne pomenijo, da je policija potrdila razloge za sum navedene v obvestilih Urada in podala kazensko ovadbo na tožilstvo zaradi pranja denarja. Upoštevati je namreč treba, da lahko policija po opravljeni kriminalistični preiskavi ne potrdi uradovih razlogov za sum pranja denarja ali pa ugotovi sume drugih kaznivih dejanj, ki niso pranje denarja. plovilo, investiranje v umetnine, lažni prikazi namena transakcij, uporaba čekov, uporaba sefa ter prikazovanje lažnih obveznosti. Ugotovljene tipologije pranja denarja v letih 2008 in 2009 so bile naslednje: a) uporaba fizičnih oseb; b) uporaba slamnatih podjetij; c) uporaba off-shore družb; d) zamenjava bankovcev manjših vrednosti v večje vrednosti; e) uporaba sistemov za prenos denarja; f) uporaba posojil. Uporaba fizičnih oseb za pranje denarja Prisotnost tipologije pranja denarja z uporabo fizičnih oseb ugotavljamo na Uradu že vrsto let, največkrat kot uporabo bančnih računov fizičnih oseb. Tipologija zlorab bančnih računov fizičnih oseb v velikem številu zadev kombinira z drugimi znanimi tipologijami pranja denarja, predvsem s tipologijo zlorab bančnih računov slamnatih podjetij. Skupne značilnosti navedene tipologije za pranje denarja so naslednje: - fizične osebe za izvrševanje transakcij običajno uporabljajo več računov odprtih pri različnih bankah in hranilnicah, - fizične osebe iz bančnih računov izvršujejo dvigi gotovine, v zneskih pod 30.000 €, ki je v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določen kot meja za sporočanje gotovinskih transakcij Uradu (uporabljena tehnika prikrivanja se imenuje »drobljenje zneskov« ), - razlog odprtja bančnega računa fizične osebe, ki ga je fizična oseba navedla ob odprtju računa, se razlikuje od kasnejše dejanske uporabe računa, - na računih fizičnih oseb, na katerih se izvajajo nakazila sredstev in dvigi gotovine, običajno ni drugega prometa, ki bi ga pričakovali na osebnem računi in ki bi kazal na redno poslovanje fizične osebe, - v fazi prikrivanja izvora denarja fizične osebe denar, ki ga prejmejo na svoje račune, nadalje nakažejo na račune pravnih ali fizičnih oseb v Sloveniji ali v tujini, od koder denar dvigujejo v gotovini, - pogosto se uporablja tehnika »slamnatih mož«, to so osebe, ki sicer odpirajo bančne račune v svojem imenu, transakcije pa izvršujejo po navodilih druge osebe, ki na ta način ostane anonimna, - kot namen nakazil na račune fizičnih oseb so običajno podatki kot so plačilo računa, posojilo, vračilo posojila, itd., vendar gre za lažne navedbe namena transakcij, saj te fizične osebe ne opravljajo nobene dejavnosti, posojila pa so fiktivna. V povezavi s tipologijo zlorab bančnega računa fizične osebe, smo v zadnjih dveh letih zaznali tudi tipologijo zlorab računov fizičnih oseb, v povezavi s predhodnim kaznivim dejanjem tatvine z vdorom v računalnike, oziroma bančne račune oseb, ki uporabljajo spletno bančništvo. Storilci teh kaznivih dejanj običajno sploh niso prisotni v Sloveniji, saj za izvršitev kaznivega dejanja potrebujejo zgolj računalnik in dostop do interneta, preko katerega nato v računalnik oškodovanca nepooblaščeno naložijo programsko opremo, ki jim omogoča, da se dokopljejo do gesel, ki jih oškodovane osebe koristijo za dostop do internetnega bančništva. Ko storilci pridobijo te podatke potrebujejo le še tretjo osebo (»slamnati mož«), ki jim »posodi« svoj osebni račun, na katerega storilci nakažejo neupravičeno odvzeta sredstva iz računa oškodovanca. Tretja oseba nato nezakonito pridobljena sredstva dvigne v gotovini ali jih z uporabo sistemov za prenos denarja nakaže storilcem kaznivih dejanj tatvine. Na ta način tretja oseba zavestno ali iz malomarnosti, običajno za določeno provizijo, za neznane storilce opere denar, ki izvira iz predhodnih kaznivih dejanj tatvine denarja iz bančnih računov. Uporaba slamnatih podjetij za pranje denarja Prisotnost tipologije pranja denarja z zlorabo bančnih računov slamnatih podjetij ugotavljamo že nekaj let in je tudi ena izmed dveh največkrat ugotovljenih tipologij pranja denarja v Sloveniji. Slamnato podjetje je največkrat uporabljeno za pranje denarja, ki izvira iz predhodnih gospodarskih kaznivih dejanj, kot sta zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ali davčne zatajitve, redkeje na predhodna dejanja sumimo kazniva dejanja klasičnega kriminala. Slamnata podjetja so torej ključni člen pri izvrševanju predhodnih kaznivih dejanj davčne zatajitve iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in v nadaljevanju kaznivega dejanja pranja denarja. Gre za neplačujoče gospodarske subjekte (angl. »missing trader«) za katere se je v Sloveniji uveljavil izraz slamnato podjetje. Za slamnata podjetja je namreč značilno, da so znotraj prazna (votla kot slama) saj nimajo premičnega ali nepremičnega premoženja, vse kar imajo je identifikacijska (davčna) številka in transakcijski račun na katerega prejemniki računov (fiktivnih) nakazujejo denar, ki se potem z računa dviga v gotovini. Slamnata podjetja zastopajo slamnati direktorji, ki so ponavadi osebe, ki v resnici ne opravljajo funkcije zakonitega zastopnika in sklepajo poslov po svoji volji ampak po navodilu organizatorjev nezakonitih poslov. Običajno so slamnati direktorji osebe iz družbenega dna, s kriminalno preteklostjo ali tujci. Uporaba off- shore podjetja za pranje denarja Podjetje off-shore je nerezidenčna gospodarska družba, ki gospodarske dejavnosti ne sme opravljati znotraj jurisdikcije, v kateri je bila ustanovljena (Sejšeli, Delaware, Deviški otoki, itd.). Postopek ustanovitve off-shore podjetja v off-shore območju v tujini je relativno enostaven, hiter in poceni ter ga je mogoče izvesti preko interneta. Značilnost večine off-shore podjetij je, da imena direktorjev in družbenikov niso zapisana v nobeni javni listini ali registru, kar velja tudi za podatke o dejanskem lastniku (angl. beneficial owner), kar znatno otežuje delo organov pregona. Off-shore podjetja in njeni bančni računi v tujini ali Sloveniji so pogosto uporabljeni pri izvrševanju različnih gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivega dejanja pranja denarja. Najpogosteje se off-shore podjetja in njeni bančni računi uporabljajo za prenose sredstev nezakonitega izvora z uporabo elektronskega bančništva, prikrivanje dejanskih lastnikov, ki razpolagajo s sredstvi in za dvige gotovine iz računov teh podjetij. Zamenjava bankovcev manjših vrednosti v bankovce večjih vrednosti Navedena tipologija je prisotna predvsem pri storilcih tistih kriminalnih dejavnostih, kjer nezakonita sredstva izvirajo iz ponavljajočih aktivnosti, kot so promet z nedovoljenimi drogami, ukradenim blagom, tihotapskim blagom, prostitucija, ilegalne stave, itd.. Pri tej tipologiji gre za izvrševanje prve faze pranja denarja, ko storilci sami ali preko tretjih oseb, nezakonito pridobljene količine denarja v obliki bankovcev v manjših vrednostih (10 €, 20 € ali 50 €), položijo na bančne račune v več poslovalnicah in kasneje ta denar dvignejo v bankovcih večjih vrednosti. Uporaba sistemov za prenos denarja S pomočjo sistemov za prenos denarja (npr. Western Union) se lahko učinkovito prenaša denar nezakonitega izvora različnim osebam po celem svetu. Sistem namreč omogoča vplačilo denarja na enem mestu in dvig denarja nekje drugje po svetu, pri čemer mora oseba, ki ji je denar namenjen, imeti pravilno geslo ter osebni dokument za dvig teh sredstev. Ravno potencialna anonimnost prejemnika teh sredstev (preko ponarejenih dokumentov), razširjena mreža poslovalnic, ki omogoča prenos denarja skoraj po celem svetu (v nekaterih državah mimo strogih pravil, ki veljajo za finančno bančne sisteme), so glavni dejavniki za razširjenost te tipologije pranja denarja. Uporaba posojil za pranje denarja Med tehnikami pranja denarja v zvezi s posojili je najbolj znana tehnika »loan back«. Lastnik umazanega denarja se z neko osebo, s katero ima zaupen odnos dogovori o sklenitvi posojilne pogodbe v kateri je lažno navedeno, kot da posojilodajalec lastniku umazanega denarja posoja svoj denar. Na ta način prejemnik posojila pridobi dokument o izvoru denarja (posojilo), v resnici pa gre za umazan denar, ki ga je posodil sam sebi ali svojemu podjetju. Največkrat je posojilodajalec denarja kriminalnega izvora off-shore podjetje z zakritim lastništvom in z bančnim računom v tuji državi. Pogosto se uporablja tudi tehnika »back-to-back loan«, kjer gre za pridobitev bančnega posojila, ki je zavarovan z depozitom kriminalnega izvora. Storilec na ta način od banke pridobi posojilno pogodbo s katero lahko dokazuje, da je izvor denarja čist, v resnici pa je posojilo zavarovano z umazanim denarjem.