EU odobrila nova pravila za drastično zmanjšanje

Evropska komisija - Sporočilo za medije
EU odobrila nova pravila za drastično zmanjšanje onesnaženosti zraka v
državah članicah
Bruselj, 14. decembra 2016
Evropski parlament in Svet sta danes na podlagi predloga Evropske komisije sprejela novo
direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki določa strožje omejitve za pet glavnih
onesnaževal v Evropi. V veljavo bo stopila 31. decembra 2016.
© European Union 2016
Ko se bo Direktiva v celoti izvajala, bo do leta 2030 za skoraj 50 % zmanjšala negativne zdravstvene
posledice onesnaženosti zraka, kot so bolezni dihal in prezgodnja smrt. Čeprav so onesnaževala zraka
tihi ubijalci, se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti kakovosti zraka, ki ga vdihavajo, in so zaradi
tega zaskrbljeni, sporazum o strožjih mejnih vrednostih emisij pa je zato pomemben dosežek.
Direktiva bo prav tako prinesla bistvene pozitivne spremembe za kakovost sladke vode, tal in
ekosistemov ter pomagala odpraviti učinke škodljivih delcev, ki povzročajo podnebne spremembe, kot
je na primer črni ogljik. Direktiva je osrednji element celovitejšega programa Komisije Čisti zrak za
Evropo.
Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal: „Nova evropska
pravila o kakovosti zraka so pomemben mejnik v boju proti temu tihemu ubijalcu – onesnaženemu
zraku. Onesnaženost zraka je vsako leto vzrok za več kot 450 000 smrti v Evropi. To je več kot
desetkrat toliko kot prometne nesreče. Zdaj je štafetna palica v rokah nacionalnih vlad. Začeti morajo z
izvajanjem ukrepov, da bodo vsi lahko uživali koristi čistejšega zraka. Države članice bomo podpirali pri
tem izzivu, s katerim se bo izboljšalo zdravje državljanov EU.“
Izvajanje novih pravil v praksi
Vloga držav članic pri usklajevanju in izvajanju Direktive na nacionalni ravni je zelo pomembna. Države
članice morajo Direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 30. junija 2018 ter do leta 2019 pripraviti
nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki določa ukrepe za zmanjšanje emisij petih
glavnih onesnaževal zraka do leta 2020 in leta 2030, in sicer za dogovorjene odstotne vrednosti. Prav
tako morajo ukrepe usklajevati z načrti na področjih, kot so promet, kmetijstvo, energija in podnebje.
To zahteva naložbe, vendar bodo prihranki, zlasti zaradi manjših stroškov zdravstvene oskrbe in
bolezni pri delu, nekajkrat večji od stroškov. Pred kratkim objavljeni predlog Komisije za uredbo o
upravljanju energetske unije poudarja pomen sinergij med kakovostjo zraka ter podnebnimi in
energetskimi politikami in novo direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij.
Komisija bo sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila dosledno izvajanje, na primer z
vzpostavitvijo novega foruma za čisti zrak do jeseni 2017. Tako se bodo deležniki povezali, da
izmenjajo izkušnje in dobre prakse. Komisija bo prav tako olajšala dostop do finančnih instrumentov
EU.
Nazadnje bo Direktiva bo utrla pot za ratifikacijo revidiranega Göteborškega protokola, katerega so
države članice sprejele leta 2012 na mednarodni ravni pod okriljem Ekonomske komisije Združenih
narodov za Evropo. To bo zmanjšalo onesnaževanje v državah vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje
Azije, kar bo koristilo tako samim državam kot tudi državljanom EU, ki so najbolj neposredno
izpostavljeni čezmejnemu onesnaževanju.
Ozadje
Komisija je decembra 2013 objavila program Čisti zrak za Evropo, s katerim so bili posodobljeni cilji
politike kakovosti zraka za leti 2020 in 2030. Program je vključeval predlog direktive o srednje velikih
kurilnih napravah (Direktiva 2015/2193), predlog nove direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in
predlog za ratifikacijo nedavno spremenjenega Göteborškega protokola.
Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni ravni za vsako državo
članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5), žveplov dioksid, dušikove
okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak.
Obveznosti glede zmanjšanja emisij za leto 2020 so enake tistim, ki so jih države članice že potrdile na
mednarodni ravni leta 2012 z revizijo Göteborškega protokola. Obveznosti za leto 2030 zahtevajo
bistveno večja zmanjšanja. To bo prispevalo k zmanjšanju čezmejnega onesnaževanja in koncentracije
ozadja po vsej Evropi.
Tako sektorji kot tudi nekatere snovi, relevantne za politiko na področju zraka, so pomembni tudi za
podnebno in energetsko politiko. Storjeno je bilo vse za zagotovitev tesnega usklajevanja med predlogi
o kakovosti zraka ter predlogi za izvajanje ciljev Unije na področju toplogrednih plinov (TGP) in
energije.
Vsi sektorji morajo prispevati k učinkovitemu izvajanju politike, vključno s tistimi, ki so v preteklosti k
zmanjšanju prispevali manj, kot na primer kmetijstvo. Komisija bo tesno sodelovala z državami
članicami in deležniki, da se dosežejo zdravstvene in okoljske koristi.
Več informacij
Vprašanja in odgovori o novi direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij
Pregled politike EU na področju kakovosti zraka
IP/16/4358
Kontakti za stike z mediji:
Enrico BRIVIO (+32 2 295 61 72)
Iris PETSA (+32 2 299 33 21)
Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti
Photos & Videos
2016 IP/16/4358
2016 IP/16/4358
2016 IP/16/4358
2016 IP/16/4358
2016 IP/16/4358
EU
EU
EU
EU
EU
approves
approves
approves
approves
approves
new
new
new
new
new
rules
rules
rules
rules
rules
for
for
for
for
for
Member
Member
Member
Member
Member
States
States
States
States
States
to
to
to
to
to
drastically
drastically
drastically
drastically
drastically
cut
cut
cut
cut
cut
air
air
air
air
air
pollution
pollution
pollution
pollution
pollution