COM(2016) 960 final
Svet Evropske unije Bruselj, 14. december 2016 (OR. en) 15593/16 ASIM 171 ACP 186 DEVGEN 285 COAFR 323 RELEX 1078 CO EUR-PREP 52 CSDP/PSDC 714 ECOFIN 1188 MAMA 254 COASI 240 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: Prejemnik: za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi AYET PUIGARNAU 14. december 2016 generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Št. dok. Kom.: COM(2016) 960 final Zadeva: SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU Drugo poročilo o napredku: prvi rezultati partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2016) 960 final. Priloga: COM(2016) 960 final 15593/16 nr DG D 1B SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 14.12.2016 COM(2016) 960 final SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU Drugo poročilo o napredku: prvi rezultati partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah SL SL 1. Uvod Sodelovanje s petimi prednostnimi in drugimi državami se je od zadnjega oktobrskega poročila 1 intenzivno nadaljevalo na podlagi oktobrskih sklepov Evropskega sveta. V teh sklepih sta bili poudarjeni dve področji, na katerih so se pričakovali rezultati do decembrskega zasedanja Evropskega sveta: napredek pri sodelovanju s petimi izbranimi prednostnimi državami ter prvi rezultati pri zmanjševanju števila neregularnih prihodov in povečanju števila vrnjenih oseb. Poudarjen je bil tudi pomen ukrepanja na nacionalni ravni za pospešitev postopkov vračanja in dogovorjeno je bilo, da se preuči možnost razširitve seznama prednostnih držav. V tem drugem poročilu o napredku so predstavljeni ukrepi, sprejeti na podlagi partnerskega okvira, in napredek, dosežen od oktobra. Izvedenih je bilo dvajset obiskov ministrov držav članic, visoke predstavnice in komisarjev na visoki ravni, ki so jih podprla srečanja na tehnični ravni za povečanje operativnih rezultatov. Celo v kratkem času po oktobrskem zasedanju Evropskega sveta je bil v večini prednostnih držav dosežen konkreten napredek. Dogovorjeni so bili pomembni gradniki novega sodelovanja pri vračanju in ustavljeni postopki vračanja so ponovno stekli. V okviru skrbniškega sklada EU za Afriko 2 je bila mobilizirana 1 milijarda EUR za podporo ciljem, predvidenim v Valletti. V letu 2017 bo proračunu EU dodanega 726,7 milijona EUR za nadaljnjo podporo razvoju zunanje razsežnosti migracij. Določena je bila podlaga za izvajanje storitve „vse na enem mestu“ za zbiranje podatkov o vračanju na ravni EU ter okrepitev upravnega sodelovanja na področju vračanja. Kar zadeva operativne rezultate, so bili migracijski tokovi čez Saharo prek Nigra najnižji doslej, in sicer so se od maja do novembra zmanjšali s 70 000 na 1 500 oseb. V Nigru je bilo zaseženih 95 vozil, 102 tihotapca pa sta bila postavljena pred sodišče. S pomočjo Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo repatriiranih 4 430 migrantov, prestreženih v neregularnem tranzitu. Poleg tega se je v letu 2016 približno 2 700 migrantov iz petih prednostnih držav vrnilo iz EU v svojo izvorno državo. Vendar se zaradi teh zmanjšanih tranzitnih tokov v Afriki število prihodov v Evropo še ni zmanjšalo. V letu 2016 se je število prihodov iz petih prednostnih držav po osrednji sredozemski poti povečalo na skoraj 59 000 od skupno več kot 173 000 prihodov po tej poti, kar kaže na potrebo po nadaljevanju in razširitvi izvajanja partnerskega okvira. Celoten potencial partnerskega okvira še ni v celoti izkoriščen. Prvič, povezave z drugimi politikami, kot so zakonite migracije, trgovina, energetika, kmetijstvo in izobraževanje, so še vedno omejene. To je lahko temelj za pristna partnerstva s tretjimi državami in priprava teh politik na to, da bodo učinkovite v kontekstu partnerskega okvira, bo eden glavnih ciljev v prihodnjih mesecih. Drugič, podpora držav članic, vključno z notranjo razsežnostjo migracijskih politik, se je izkazala kot ključna za uspeh. Ta podpora se mora nadaljevati in se okrepiti med poglabljanjem in širjenjem procesa. Tretjič, proces iz Vallette, ki ostaja temelj našega pristopa k migracijam v Afriki, bo treba ponovno oživiti na srečanju visokih uradnikov naslednjega februarja. Da bo intenzivno sodelovanje s tretjimi državami v partnerskem okviru prineslo vse rezultate, bosta potrebna določen čas in predanost. Zagon projektov, ki odpravljajo temeljne vzroke neregularnih migracij, novi postopki za identifikacijo in uspešno vračanje ter ciljno usmerjeni 1 2 COM(2016) 700 final z dne 18. oktobra 2016. Nujni skrbniški sklad za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za neregularne migracije in razseljevanje v Afriki. 2 ukrepi proti tihotapljenju na ključnih točkah poti, ki vodijo v Evropo, so temelj zagotavljanja vidnih rezultatov v naslednjih mesecih. 2. Napredek pri prednostnih državah in prvi rezultati pri prihodih in vračanju 2.1 Prednostne partnerske države – dosežen napredek Niger Niger je ključnega pomena kot tranzitna država na poti iz podsaharske Afrike do Sredozemlja. Poleg tega je država, ki se sooča z velikimi izzivi pri svojem upravljanju in razvojnih potrebah. Sooča se z lastnimi begunskimi problemi zaradi učinka prelivanja kriz na območju Čadskega jezera in v Maliju. Niger je kljub temu ohranil tesno sodelovanje z EU, zlasti v boju proti tihotapljenju migrantov in pri zmanjšanju toka migrantov brez urejenega statusa, s čimer je postal zgled, kako lahko EU in njene države članice celostno združujejo različne instrumente in orodja, ki so na voljo. Zagon so ohranili številni obiski predstavnikov EU na visoki ravni; oktobra je državo obiskala nemška kanclerka, za njo pa še italijanski minister za zunanje zadeve v začetku novembra in nizozemski minister za zunanje zadeve decembra. To leto zelo intenzivnih izmenjav bo zaključil obisk predsednika Nigra v Bruslju 15. decembra, ki bo omogočil tudi dogovor o naslednjih korakih. Na podlagi tega sodelovanja je bilo ključno ukrepanje na terenu osredotočeno na regijo Agadez. Po eni strani to pomeni zatiranje tihotapcev migrantov in trgovine z ljudmi. Vendar mora trajna rešitev vključevati tudi pomoč migrantom, da se vrnejo na svoje domove, in zagotavljanje alternativnih gospodarskih priložnosti za lokalne prebivalce. Preprečiti je treba tudi preusmerjanje migrantov na druge poti. Ukrepi so bili sprejeti na vseh teh področjih. Število oseb, ki so zapustile Niger, da bi poskusile prečkati Saharo, se je od maja do novembra zmanjšalo z več kot 70 000 na približno 1 500 3. Poleg tega se je število migrantov, napotenih na Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) za repatriacijo, postopno povečevalo, in sicer s povprečnih 350 na mesec pred poletjem na 1 100 novembra. 4 430 od teh je že bilo deležnih prostovoljne vrnitve s pomočjo v svojo državo. Trend se je nadaljeval tudi pri zasegih opreme in aretaciji tihotapcev. Od sredine julija do konca oktobra je bilo zaseženih 95 vozil, 102 tihotapca sta bila postavljena pred sodišče in aretiranih 9 policistov zaradi korupcije, povezane z migracijami. Neposredna podpora EU je bila pri tem ključnega pomena. Ta vključuje tudi praktično podporo na terenu pri zasnovi in izvajanju kratkoročnega akcijskega načrta za boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi. Področni urad misije SVOP 4 Evropske unije Sahel Niger v Agadezu je operativen in je od aprila izvedel vrsto usposabljanj, vključno z 20 usposabljanji o migracijah, obveščevalnih podatkih in tehnikah aretacije, ki se jih je udeležilo 360 članov notranjih varnostnih sil. Urad bo še dodatno okrepljen z dvema uslužbencema Komisije in ESZD, Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa bo napotila uradnika za zvezo. Sredstva EU so namenjena tudi ohranjanju in povečevanju rezultatov. Skrbniški sklad EU za Afriko bo v šestih centrih podprl 30 000 ranljivih migrantov, prestreženih ob migracijski poti, in vrnitev skupno 12 000 migrantov v njihove izvorne skupnosti. Poleg tega bo zagotovljena podpora iz gospodarskih programov držav članic, ki bo namenjena podpiranju samozaposlovanja 1 400 Nigrcev s tranzitnih območjih ter izboljšanju znanja in spretnosti 6 000 mladih, da bi se olajšalo njihovo vključevanje na trg dela. Komisija je za doseganje 3 4 Niger Flow Monitoring Points, IOM Statistical Report Overview, november 2016. SVOP: skupna varnostna in obrambna politika. 3 takojšnjega učinka v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko razvila tudi projekt s kratkoročnimi učinki 5, ki je neposreden odgovor na zahtevo Nigra po vidni in hiti vzpostavitvi alternativnih virov dohodka, da se nadomesti „migracijski posel“. Dolgoročneje gledano pa si EU in države članice prizadevajo za odpravljanje temeljnih vzrokov in zagotavljanje trajnostnih alternativ za lokalno gospodarstvo s svežnjem proračunske podpore. Glede na resne izzive na področju zaščite, s katerimi se sooča Niger pri gostitvi razseljenih prebivalcev, se mu podpora zagotavlja tudi prek regionalnih ukrepov, ki podpirajo dostop do postopkov za določitev statusa, pogoje za sprejem in pomoč prosilcem za azil v Nigru. Pomembno pa je tudi, da so rezultati merljivi. EU si v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije prizadeva za izboljšanje zbiranja podatkov, pri čemer deluje na 40 strateških lokacijah vzdolž migracijskih poti, da bi spremljala migracijske tokove in poti, demografsko strukturo migrantov in dejavnike, ki sprožajo migracije. Naslednji koraki • • • • • nadaljnje izvajanje ukrepov za boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi na podlagi doseženih rezultatov, priprava srednje- in dolgoročnega akcijskega načrta, osredotočenega na temeljne vzroke migracij in ustvarjanje alternativnih gospodarskih možnosti v regijah, ki so jih neregularne migracije najbolj prizadele, spremljanje možne preusmeritve migracij na druge poti, napotitev uradnika za zvezo iz Evropske agencije za mejno in obalno stražo, polno delovanje osebja EU in urada EUCAP v Agadezu, tudi za namene usposabljanja. Nigerija Nigerija je ključna partnerica v regiji in je razvila odnose z EU na zelo različnih področjih politik. Med njima zato obstajajo številni stiki na visoki ravni; oktobra je Nigerijo obiskal nemški minister za zunanje zadeve, nigerijski minister za notranje zadeve pa je obiskal Italijo. Ta delovna področja bodo skupaj obravnavana na srečanju ministrov EU in Nigerije spomladi naslednje leto. Nigerija je še naprej pomembna izvorna država neregularnih migracij v EU s 35 998 prihodi po osrednji sredozemski poti v letu 2016. V Evropi zakonito prebiva več kot 200 000 njenih državljanov, vsako leto pa je izdanih povprečno 30 000–40 000 novih dovoljenj za prebivanje. Migracije so že osrednji vidik odnosov Nigerije z EU. Praktično sodelovanje na področju ponovnega sprejema z Nigerijo je boljše od sodelovanja z drugimi prednostnimi državami in se še izboljšuje. Do sredine novembra je bilo v letu 2016 skupaj vrnjenih skoraj 2 000 6 nigerijskih državljanov, ki so neregularno bivali v EU. Stopnja uspešno vrnjenih migrantovv Nigerijo se je v letu 2016 izboljšala, vendar ostaja razmeroma nizka, kar kaže na omejitve znotraj držav članic. Nigerijski organi so predložili 65 % potnih listin za vrnitev, ki so jih zahtevale države članice. Sodelovanje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo je še naprej uspešno; novembra je bila v treh evropskih državah izvedena misija za identifikacijo za ugotavljanje državljanstva kandidatov za vračanje. Pred koncem leta sta načrtovani še dodatni misiji v državah članicah, ki naj bi pomagali pri identifikaciji nigerijskih državljanov. 5 6 Ta „Plan d'Action à impact économique rapide à Agadez“ je bil predložen v sprejetje operativnemu odboru skrbniškega sklada EU za Afriko. Podatki o vračanju temeljijo na odgovorih 27 držav članic in 2 pridruženih schengenskih držav na poseben vprašalnik. 4 Uradniki za zvezo, napoteni iz Nigerije v države članice, podpirajo identifikacijo ob prihodu na osrednjo sredozemsko pot. Oktobra so se začela pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu med EU in Nigerijo, da bi nadgradili to pozitivno sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema ter vzpostavili enake pogoje na ravni celotne EU. Naslednji krog pogajanj naj bi potekal v Bruslju v začetku leta 2017 z namenom, da se pogajanja čim prej zaključijo. Krepi se tudi praktično sodelovanje. Sodelovanje na področju boja proti tihotapljenju bo dodatno okrepljeno s pomočjo oktobra vzpostavljene platforme za sodelovanje med EU in Nigerijo pri boju proti tihotapljenju migrantov. Izzivi na področju zaščite v Nigeriji se obravnavajo z uporabo različnih oblik podpore. Pomisleki glede zaščite se na primer upoštevajo pri humanitarnem odzivu EU in zagotovljena je posebna podpora, zlasti v zvezi z zaščito otrok. Nigerija je trenutno še vedno relativno mala upravičenka skrbniškega sklada EU za Afriko s petimi odobrenimi projekti. V kriznih razmerah zaradi skupine Boko Haram zagotavlja odziv skrbniškega sklada EU za Afriko celosten pristop na področju stabilnosti in odpornosti. Projekti se osredotočajo na severovzhodni del države in imajo približno 280 000 neposrednih upravičencev (notranje razseljene osebe, povratniki in gostiteljske skupnosti). Pomoč zagotavlja dostop do osnovnih storitev ter izboljšanih družbeno-gospodarskih priložnosti in možnosti za preživljanje ter za krepitev skupnosti, vključno s preprečevanjem in reševanjem konfliktov. V pripravi so še trije projekti za obravnavanje vračanja in reintegracije migrantov brez urejenega statusa ter preprečevanje radikalizacije. Evropska komisija bo pripravila dodatne projekte, zlasti v podporo dejavnostim na področju reintegracije povratnikov in upravljanja migracij. V okviru Evropskega razvojnega sklada 7 se sklepajo pogodbe za številne projekte ERS, povezane z migracijami. Naslednji koraki priprava dodatnih projektov in pobud za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov, tudi ob podpori Europola in Evropske agencije za mejno in obalno stražo, • zaključek pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu med EU in Nigerijo ter spodbujanje dobrih praks na področju vračanja, tudi z odpravo notranjih omejitev, • priprava pobud za odpravo temeljnih vzrokov migracij in spodbujanje naložb. • Senegal Dialog s Senegalom se je od oktobra še poglobil glede na 9 548 državljanov, ki so v letu 2016 doslej prišli po osrednji sredozemski poti. Državo je obiskal komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj, nato pa še italijanski minister za zunanje zadeve. Poleg tega se je visoka predstavnica EU/podpredsednica decembra v Dakarju udeležila tretjega mednarodnega foruma o miru in varnosti v Afriki, ki je bil še ena priložnost za dvostransko sodelovanje. Krepijo se tudi tehnični stiki; pogajanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in senegalskimi organi o sklenitvi delovnega dogovora napredujejo. Vzpostavljeni sta tudi uradni kontaktni točki na ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za notranje zadeve. 7 http://ec.europa.eu/europeaid/funding/funding-instruments-programming/funding-instruments/europeandevelopment-fund_en. 5 Od začetka leta do sredine novembra se je v Senegal vrnilo samo 435 Senegalcev, ki so neregularno bivali v EU. Senegal je pred kratkim ponudil, da okrepi pomoč pri obravnavanju prihodov na osrednji sredozemski poti. Sodelovanje pri identifikaciji in dokumentiranju se mora izboljšati, saj sta še vedno dolgotrajna in zapletena, prav tako pa še niso bile izvedene načrtovane misije. Potrebno bo dodatno delo za tesno spremljanje in ohranitev tega novega zagona, da se zagotovijo operativni rezultati. Sodelovanje na področju vračanja je treba obravnavati v okviru znatnih že vzpostavljenih zakonitih poti, saj je v letu 2015 v EU zakonito prebivalo več kot 230 000 Senegalcev, države članice pa vsako leto senegalskim državljanom v povprečju izdajo od 15 000 do 20 000 novih dovoljenj za prebivanje 8. Sredstva EU prav tako pomagajo pri odpravljanju temeljnih vzrokov za neregularne migracije, in sicer prek projektov, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest za mlade in so bili sprejeti v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko. Projekti podpirajo 600 lokalnih podjetij in kmetij s prilagojeno tehnično pomočjo, neposredno ali posredno ustvarjajo do 24 000 delovnih mest ter 12 000 mladim nudijo dostop do strokovnega usposabljanja v sektorjih, kot so agroživilska industrija, gozdarstvo, turizem in ribištvo. Senegal ima koristi tudi od regionalnega projekta, ki je namenjen podpori organom kazenskega pregona. Novi projekti, ki so trenutno še v fazi razvoja, bi razširili obseg dejavnosti z vključevanjem boljšega upravljanja migracij in lajšanja reintegracije 3 000 Senegalcev ter ozaveščanja 200 skupnosti in 30 000 potencialnih migrantov, pa tudi s podpiranjem utrjevanja sistemov matičnih registrov ter ustvarjanjem gospodarskih in zaposlitvenih možnosti v regijah z velikim migracijskim potencialom. Poleg tega je bil oktobra 2016 sprejet projekt ERS na področju notranje varnosti in upravljanja meja, namenjen izboljšanju zmogljivosti notranjih varnostnih služb v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, pri upravljanja meja ter v boju proti neregularnim migracijam. Naslednji koraki nadaljnje spodbujanje praktičnega sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema, tudi z namenskimi misijami v državah članicah, • okrepitev sodelovanja na področju boja proti tihotapljenju migrantov in pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij, vključno s hitrim izvajanjem projektov, sprejetih v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko. • Mali Mali je pomembna država izvora in tranzita migrantov, sooča pa se z znatnimi političnimi in razvojnimi izzivi. V letu 2016 je v Evropo po osrednji sredozemski poti iz Malija neregularno prispelo 9 305 oseb, kar je več kot leta 2015. V Evropi zakonito prebiva več kot 100 000 državljanov Malija, vsako leto pa se jim izda povprečno od 6 000 do 8 000 novih dovoljenj za prebivanje. Dialog in sodelovanje, tudi na visoki ravni, sta se ponovno okrepila z obiskom ministrov za zunanje zadeve Nizozemske in Italije. Mali trenutno predseduje Usmerjevalnemu odboru procesa iz Rabata in bo imel zato pomembno vlogo pri pripravah na srečanje visokih uradnikov v Valletti februarja 2017. To okrepljeno sodelovanje je bilo zapisano v obliki skupne izjave, ki je bila objavljena ob obisku nizozemskega ministra za zunanje zadeve v Maliju v imenu visoke predstavnice in podpredsednice Evropske komisije 10. in 11. decembra. 8 Podatki Eurostata. 6 Razmere na področju zaščite so še vedno zelo zaskrbljujoče, saj je v sosednjih državah zahodne Afrike približno 135 000 malijskih beguncev. Evropska komisija zagotavlja osnovno humanitarno pomoč malijskim beguncem v Burkini Faso, Mavretaniji in Nigru. Skrbniški sklad EU za Afriko bo podpiral odpornost in samozadostnost tega begunskega prebivalstva, skupaj z UNHCR prispeval k ohranjanju mirnega sobivanja razseljenega prebivalstva in skupnosti ter olajševal prostovoljno repatriacijo beguncev. Stopnja vračanja migrantov iz Malija še naprej ostaja zelo nizka. Od začetka tega leta se je v izvorno državo vrnilo skupno 119 Malijcev. Prakse pri sodelovanju na področju ponovnega sprejema, vključno z izdajo potnih listin za vrnitev, se močno razlikujejo med konzulati, pri čemer več držav članic poroča o težavah in zamudah. Mali je pri reševanju teh izzivov sodeloval z EU, da bi se osebe, ki neregularno bivajo v Uniji, vračale na podlagi standardnih postopkov, dokončno dogovorjenih med obema stranema ob upoštevanju njunih vzajemnih obveznosti. V ta namen so bile izvedene tudi misije. Mali je pomembna tranzitna država za migrante iz držav zahodne Afrike, ki potujejo proti Sredozemlju. Zaradi dejavnosti, ki se izvajajo v Nigru za preprečevanje tihotapljenja, obstaja nevarnost, da se bo Mali vse bolj uporabljal kot alternativna tranzitna država. To nevarnost povečujejo tudi zelo nestabilne varnostne razmere v osrednjem in severnem delu države. Mali je izrazil trdno zavezanost zajezitvi nezakonite dejavnosti tihotapljenja ljudi in boju proti kriminalnim združbam. Na tem področju sodelovanja bodo v prihodnjih mesecih potekala intenzivna prizadevanja za obravnavo tranzitne razsežnosti migracij v Maliju, in sicer ob popolnem spoštovanju okvira ECOWAS 9. Mali je še vedno med najpomembnejšimi upravičenci sredstev skrbniškega sklada EU za Afriko. Poleg projektov, ki so že bili odobreni v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko od januarja 2016, naj bi bili po pričakovanjih kmalu sprejeti še trije projekti, med drugim v zvezi z biometričnim registrom prebivalstva, reintegracijo povratnikov, kampanjami za ozaveščanje glede nevarnosti neregularnih migracij ter zaposlovanjem mladih za 8 000 mladih na podeželju in v mestih. Ti projekti bodo zagotovili pomoč 16 000 migrantom v brezizhodnem položaju, olajšali vrnitev skupno 4 000 migrantom v tranzitu v sosednje države in podprli trajnostno reintegracijo 4 000 Malijcev v njihove izvorne skupnosti. Naslednji koraki vzdrževanje tesnega dialoga z Malijem kot državo, ki predseduje procesu iz Rabata, v pripravah na srečanje visokih uradnikov v Valletti februarja 2017, • spremljanje in obravnavanje razmer z vidika zaščite in razseljenosti, • izboljšanje sodelovanja z Malijem na področju tranzita kot prednostne naloge, • okrepitev sodelovanja v smislu uspešnega vračanja. • Projekt Mednarodne organizacije za migracije za zahodno Afriko in Libijo EU je skupaj z Nemčijo in Italijo kot del pristopa partnerskega okvira v 14 državah razvila inovativno regionalno pobudo z Mednarodno organizacijo za migracije. Nova pobuda za zaščito in reintegracijo migrantov v Afriki je vredna 100 milijonov EUR ter bo: 1. podpirala prostovoljno vrnitev in reintegracijo 24 000 migrantov iz držav tranzita v Afriki ter reintegracijo povratnikov iz Evrope v njihove domače skupnosti; 2. oblikovala središča za odziv na migracije in obveščanje vzdolž migracijskih poti v Nigru, 9 Protokol Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) o prostem gibanju oseb, prebivanju in ustanovitvi navaja, da „imajo državljani Skupnosti pravico do vstopa, prebivanja in naselitve na ozemlju držav članic [ECOWAS]“. 7 Maliju in Burkini Faso, pri čemer je cilj nuditi pomoč 58 000 ranljivim migrantom v stiski; 3. obveščala 200 000 migrantov, ki so obtičali na poti, in 2 000 potencialnih migrantov v skupnostih o tveganjih v zvezi z neregularnimi migracijami, alternativah, kot so zakonite in varne migracije, pravicah in obveznostih ter možnostih za prostovoljno vrnitev in reintegracijo; 4. omogočala vzpostavitev sistematičnega zbiranja podatkov na strateških lokacijah vzdolž migracijskih poti. Zbrani podatki bodo osredotočeni na demografske podatke o migrantih, migracijske tokove in poti, hkrati pa se bo zbralo več podrobnih informacij o dejavnikih, ki sprožajo migracije. Za povečanje trajnosti in usklajevanja ukrepov bo v vse ukrepe, ne glede na to, ali se osredotočajo na zaščito, vračanje in reintegracijo, kampanje obveščanja in ozaveščanja ali zbiranje in analizo podatkov, vključena krepitev zmogljivosti nacionalnih organov in glavnih interesnih skupin. Etiopija Po osrednji sredozemski poti je v letu 2016 v Evropo prispelo 3 363 etiopskih državljanov, v Evropi pa zakonito prebiva več kot 30 000 državljanov Etiopije. Vsako leto se jim izda tudi povprečno od 4 000 do 5 000 novih dovoljenj za prebivanje. Največji izziv za to državo predstavljajo težke politične razmere. Stalno sodelovanje EU z etiopsko vlado bo ključnega pomena za podporo nujnim političnim reformam, osredotočenim na reševanje težav, ki so vzrok za nemire od novembra 2015. Notranja stabilnost Etiopije in širše regije je ogrožena, zato bi ukrepi EU morali prispevati k preprečevanju obsežne krize v regiji in njenih neizogibnih posledic. Od oktobra je napredek na področju vračanja in ponovnega sprejema zelo počasen tudi zaradi političnih razmer. Od začetka leta se je v Etiopijo vrnilo 172 Etiopijcev, ki so neregularno bivali v državah EU. Kljub težavam se tehnični dialog nadaljuje in položaj na tem področju je vse bolj spodbuden. Za začetek leta 2017 se pripravlja delavnica o ponovnem sprejemu. Etiopija bo 15. decembra 2016 prevzela tudi predsedovanje procesu iz Kartuma. Sodelovanje na področju ponovnega sprejema je del širših prizadevanj EU na področju migracij. Etiopija je za Ugando na drugem mestu med afriškimi državami, ki gostijo največje število beguncev (783 000). Podpora EU za razvoj in zaščito beguncev v Etiopiji se je nadaljevala z izvajanjem regionalnega programa za razvoj in zaščito za Afriški rog z usmerjeno podporo več kot 100 000 beguncem od 415 000 somalskih in eritrejskih beguncev, ki so po ocenah trenutno v Etiopiji, ter njihovim gostiteljskim skupnostim, vključno s posebnimi ukrepi za zaščito otrok. Etiopija je ena od glavnih upravičenk skrbniškega sklada EU za Afriko – prek enega od projektov skrbniškega sklada na primer potekajo prizadevanja za vzpostavitev odpornosti milijona kmetov na ranljivih območjih, ki so izpostavljeni pogostim nasilnim konfliktom. Pripravljajo se tudi nadaljnji programi za podporo ustvarjanju delovnih mest, zlasti za begunce, ter za podporo oblikovanju enotnega nacionalnega sistema za identifikacijo in registracijo prebivalstva. EU je izrazila svojo pripravljenost, da zagotovi finančno podporo za novonačrtovane industrijske parke, ki naj ne bi ustvarili delovnih mest le za Etiopijce, temveč naj bi bilo približno 30 000 delovnih mest rezerviranih tudi za begunce. Naslednji koraki • vzdrževanje tesnega dialoga z Etiopijo kot državo, ki predseduje procesu iz Kartuma, v pripravah na srečanje visokih uradnikov v Valletti februarja 2017, 8 nadaljnja nadgradnja prvih korakov za izboljšanje sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema, • okrepitev podpore Etiopiji kot tranzitni in namembni državi migrantov in beguncev. • 2.2 Razvoj sodelovanja na področju upravljanja migracij z drugimi državami Iz tega poročila o napredku je razvidno, da je napredek pri pristopu partnerskega okvira s petimi prednostnimi državami še vedno neenakomeren in da so potrebna nenehna prizadevanja. Posebne finančne in politične zaveze, potrebne za napredek pri sodelovanju s prednostnimi državami, pomenijo, da prizadevanj ne bi smeli zmanjšati. Hkrati se tudi zunaj prednostnih držav še naprej spodbuja krepitev sodelovanja na področju migracij v duhu partnerskega okvira. S tem se bo pripravila podlaga za morebitno razširitev prednostnih nalog v bližnji prihodnosti. Jordanija, Libanon Prednostne naloge partnerstva med EU in Libanonom ter priložen „dogovor“ (ki opredeljuje vzajemne obveznosti pri soočanju s posledicami begunske krize) so bili sprejeti 11. novembra 2016. Sporazum je bil dosežen tudi o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Jordanijo, ki prav tako vključujejo dogovor, uradno pa naj bi bile sprejete pred koncem leta na prihodnjem srečanju Pridružitvenega sveta. Prednostni ukrepi dogovora se bodo financirali iz dodatnih sredstev za Libanon in Jordanijo, h katerim se je EU zavezala na konferenci v Londonu, vključno z vsaj 1 milijardo EUR, ki se bo dodelila v letih 2016 in 2017. EU je s 1. novembrom 2016 že odobrila 666 milijonov EUR za Libanon in Jordanijo prek različnih instrumentov, med drugim tudi prek regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji in humanitarne pomoči. Na podlagi tega bo EU začela pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Jordanijo ter nadaljevala pogajanja o partnerstvu za mobilnost med EU in Libanonom. Afganistan, Pakistan, Bangladeš, Iran Kar zadeva Afganistan, se je nadaljevalo izvajanje skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj, saj je 30. novembra potekalo prvo srečanje skupne delovne skupine. Kar zadeva Pakistan, se je o migracijah razpravljalo 24. novembra v okviru skupnega odbora EU in Pakistana s posebnim poudarkom na izvajanju sporazuma med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu. Ta prizadevanja so na področju vračanja že dala rezultate. Poleg tega je Komisija okrepila prizadevanja v zvezi z vzpostavitvijo elektronske platforme, namenjene zmanjšanju težav pri obravnavi zadev o ponovnem sprejemu. Tesnejše sodelovanje na področju vprašanj v zvezi z migracijami se bo nadaljevalo z Iranom, ki je izvorna, tranzitna in namembna država ter država gostiteljica velikega števila beguncev, pri čemer naj bi se celovit dialog o migracijah začel v prvi polovici leta 2017. Kot del partnerskega okvira namerava EU v prihodnjih mesecih v sodelovanju z UNHCR okrepiti sodelovanje in spodbujati regionalni pristop v podporo zaščiti in trajnostni reintegraciji afganistanskih državljanov, ki so razseljeni v svoji izvorni regiji. V zvezi z Bangladešem je EU povečala svojo politično zavezanost nadaljnjemu ukrepanju glede dogovorjenega razvoja standardnih operativnih postopkov o vračanju, napotitev misij za 9 identifikacijo, informacijskih kampanj in projektov za reintegracijo. Če bo viden napredek v dialogu o migracijah, ki se je začel aprila 2016, se bodo ti projekti lahko kmalu začeli. Sodelovanje z Bangladešem bo v prihodnjih mesecih dodatno okrepljeno, da bi pripravili vse potrebno za okrepljeno podporo znotraj partnerskega okvira. Egipt Čeprav se je število odhodov migrantov z neurejenim statusom iz Egipta letos po ocenah povečalo za 15 % (približno 13 000 migrantov iz Egipta je prispelo v Italijo), je skupno število še vedno razmeroma nizko in se od oktobra zmanjšuje. Razmere se še naprej pozorno spremljajo, okrepljen pa je bil tudi dialog, saj je oktobra državo obiskal komisar za evropsko sosedsko politiko, novembra pa komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo. Evropska agencija za mejno in obalno stražo je oktobra v Egiptu opravila ocenjevalni obisk. Podpora za ukrepe UNHCR za izpolnjevanje potreb po mednarodni zaščiti v Egiptu poteka v okviru regionalnega programa za razvoj in zaščito za severno Afriko. Migracije in mobilnost bodo prav tako del prihodnjih prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom, ki bodo oblikovale dvostransko podporo EU v naslednjih treh letih v okviru prenovljene evropske sosedske politike. Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji in skrbniški sklad EU za Afriko sta dodatni orodji finančne pomoči za krepitev zmogljivosti, zaščito ranljivih skupin, družbeno gospodarsko podporo skupinam, nagnjenim k migracijam, ter izboljšanje skupnih ukrepov proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi. Prednostne naloge partnerstva z Egiptom bodo vključevale ustrezne razsežnosti migracij. EU bo po njihovi potrditvi takoj pospešila sodelovanje z Egiptom na tem področju prek posebnih obiskov visokih uradnikov in ob podpori zadevnih agencij EU in držav članic. Libija Libija je še naprej glavna izhodiščna točka za osrednjo sredozemsko pot in vozlišče, ki združuje migracijske poti iz zahodne Afrike in Afriškega roga. Ukrepi EU na področju migracij v Libiji so omejeni, dokler ne bo delujoče nacionalne vlade z enotnim nadzorom nad vsemi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje ter vojaškimi organi. Poleg sedanjega sodelovanja med sredozemskimi državami članicami in libijsko obalno stražo v mreži Seahorse Mediterranean so se od junija 2016 začeli številni projekti, med drugim usposabljanje libijske obalne straže z operacijo EUNAVFOR MED Sophia ter priprave za vzpostavitev libijskega centra za usklajevanje reševanja na morju s podporo italijanske obalne straže 10. Države članice so pozvane, da namenijo vse potrebne prispevke za ohranitev polne operativne zmogljivosti operacije Sophia. Avgusta je bil kot forum za izmenjavo informacij o upravljanju meja ustanovljen odbor EU in Libije o integriranem upravljanju kopenskih meja. Tristranskemu srečanju z zunanjimi ministri Libije, Nigra in Čada o upravljanju meja v okviru podpore EU je sledilo srečanje delegacij EU v teh državah, naslednje srečanje pa je načrtovano za začetek leta 2017. V prihodnjih mesecih namerava EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, zlasti z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), okrepiti že zdaj velika prizadevanja za obravnavanje humanitarnih razmer migrantov, ki so obtičali v Libiji. Poglavitni cilj sodelovanja bo zagotoviti alternativno možnost za vrnitev migrantov, ki so se znašli v težkih razmerah. Trenutno poteka izvajanje projektov v vrednosti 20 milijonov EUR 10 Cilj je libijski obalni straži omogočiti opravljanje nadzora meje, operacij iskanja in reševanja ter drugih nalog obalne straže (npr. nadzor ribištva, preprečevanje tihotapljenja nafte) ob libijski obali. 10 za pospešitev prostovoljnega vračanja migrantov, ki so obtičali, podporo gostiteljskim skupnostim z zagotavljanjem zaposlitvenih možnosti za lokalne skupnosti in migrante, pomoč ranljivim migrantom in izboljšanje njihovih življenjskih razmer v centrih za pridržanje. Namen sodelovanja je, poleg usposabljanja obalne straže, ki se že izvaja, še dodatno okrepiti ta prizadevanja. Poleg prizadevanj za opredelitev glavnih perečih vprašanj na področju migracij v državi ter pilotne pobude, katere namen je stabilizacija skupnosti na območjih, ki sta jih prizadela notranja razseljenost in tranzit migrantov, se nadaljuje delo v zvezi z ukrepom v vrednosti 20 milijonov EUR za pomoč migrantom na uradnih mestih za izkrcanje in v centrih za pridržanje ter za okrepitev humanitarne repatriacije (z začetnim ciljem 5 000 migrantov) in reintegracije. Zahodna Afrika Neregularne migracije iz Slonokoščene obale v Evropo so se stalno povečevale, in sicer z 2 000 migrantov v letu 2014 na 5 000 v letu 2015 in na 10 000 v obdobju med januarjem in septembrom 2016 11. Gvineja je že več mesecev med prvimi petimi izvornimi državami migrantov in se uvršča na drugo mesto po številu migrantov v Agadezu. Gana je izvorna in tranzitna država, tako za zakonite migrante kot za tiste brez urejenega statusa; leta 2015 je v EU zakonito prebivalo približno 125 000 državljanov Gane, istega leta pa je bilo za 5 600 Gancev ugotovljeno, da v EU bivajo neregularno. Te tri pomembne izvorne in tranzitne države za neregularne migracije iz podsaharske Afrike niso zajete v skrbniškem skladu EU za Afriko 12. Za vzpostavitev dialoga in dogovor glede ciljev v zvezi z migracijami bo EU predlagala povečanje geografskega obsega skrbniškega sklada EU za Afriko. Dodatna podpora se bo še naprej zagotavljala tudi Mavretaniji, pomembni tranzitni državi, ki z EU že sodeluje pri upravljanju migracij. Nedavne volitve v Gambiji odpirajo nove možnosti za okrepljene dvostranske odnose s to izvorno državo, iz katere je v letu 2016 po osrednji sredozemski poti v EU neregularno prispelo več kot 11 000 ljudi. Afriški rog Sodelovanje na področju migracij med EU in zadevno regijo se je v skladu z zaključki vrha v Valletti po novembru 2015 okrepilo. Poseben okvir za obravnavo vseh vidikov upravljanja migracij zagotavlja proces iz Kartuma, vključno s spodbujanjem sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi prek držav iz regije in med njimi, zlasti iz Etiopije prek Sudana v Egipt. Srečanje visokih uradnikov procesa bo potekalo 16. decembra v Adis Abebi, kjer se bodo pripravili tudi naslednji koraki sodelovanja. EU se je posebej zavzela za zagotavljanje zaščite in podpore beguncem v regiji. Regionalni program za razvoj in zaščito na Afriškem rogu je poleg humanitarne pomoči prinesel tudi pet projektov za zaščito in trajnostno preživljanje beguncev ter gostiteljskih skupnosti v Etiopiji, Keniji, Somaliji, Sudanu in Ugandi ter okrepitev ukrepov v Ugandi po nedavnem pritoku beguncev zaradi prisilnega razseljevanja, ki ga 11 12 Podatki Evropske agencije za mejno in obalno stražo; 1. decembra je število oseb iz Slonokoščene obale, ki jih je v letu 2016 registrirala Italija, doseglo več kot 12 000. Skrbniški sklad EU za Afriko trenutno vključuje 23 držav: Burkino Faso, Kamerun, Čad, Gambijo, Mali, Mavretanijo, Niger, Nigerijo, Senegal, Alžirijo, Egipt, Maroko, Tunizijo, Libijo, Džibuti, Eritrejo, Etiopijo, Kenijo, Somalijo, Južni Sudan, Sudan, Tanzanijo in Ugando. 11 je povzročil konflikt v Južnem Sudanu. Kenija je napovedala zaprtje begunskega taborišča Dadaab, kjer trenutno biva 350 000 somalijskih beguncev. Če bo do tega prišlo, bi to lahko imelo resne negativne posledice za celotno regijo. Naslednji koraki • • • • • • • dokončanje uradnega sprejetja dogovora z Jordanijo in začetek pogajanj o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazumu o ponovnem sprejemu, zaključek pogajanj o partnerstvu za mobilnost z Libanonom, okrepitev regionalnih prizadevanj glede razseljenih afganistanskih državljanov, da bi jim v sodelovanju z UNHCR omogočili trajnostno reintegracijo, okrepitev sodelovanja z Egiptom na podlagi prednostnih nalog partnerstva, ki so v zaključni fazi, dodatna okrepitev prizadevanj za obravnavanje razmer migrantov, ki so obtičali v Libiji, razširitev geografskega obsega skrbniškega sklada EU za Afriko na Slonokoščeno obalo, Gano in Gvinejo, nadaljevanje in razširitev sodelovanja v okviru procesa iz Kartuma. 3. Ključna orodja in instrumenti za nadaljnje izvajanje partnerskega okvira 3.1 Okrepitev prizadevanj držav članic na področju vračanja Partnerski okvir je postavil temelje za tesnejše sodelovanje med državami članicami EU in partnerskimi državami na področju vračanja in ponovnega sprejema. Zlasti izvajanje misij partnerskih držav za identifikacijo v državah članicah lahko reši primere, v katerih vračanje ni bilo zaključeno. Vendar so bili zabeleženi tudi primeri, ko se s partnerskimi državami že dogovorjene misije za identifikacijo niso izvedle, ker države članice niso bile sposobne sprejeti ustreznih notranjih ukrepov v potrebnem časovnem okviru. Deloma je tudi EU odgovorna za nizko stopnjo vračanja. Le majhen del migrantov, ki v EU prispejo neregularno iz ene od petih prednostnih držav, prejme odločbo o vrnitvi. Čeprav je to mogoče delno pojasniti z morebitnimi vložitvami prošenj za azil, je jasno, da obstajajo znatne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. V skladu z zakonodajo EU bi bilo treba odločbe o vrnitvi izdati vsem migrantom brez urejenega statusa, ki nimajo pravice do bivanja na ozemlju EU. Zagotavljanje uspešnega vračanja zahteva, da imajo države članice vzpostavljene ustrezne sisteme za upravljanje in izvajanje ter da primerna sredstva namenijo upravljanju postopkov vračanja in zagotavljanju, da osebe, ki se morajo vrniti, ne pobegnejo. V ta namen bi morale v celoti uporabljati veljavna pravila EU. Trenutno potekajo številni ukrepi za izboljšanje uspešnosti politike vračanja znotraj EU. Te ukrepe bi bilo treba hitro izvesti in okrepiti postopke držav članic. Izvajanje partnerskega okvira je razkrilo tudi pomanjkljivosti pri zbiranju in izmenjavi podatkov držav članic na področju vračanja. Državam članicam se je zaradi priprave tega poročila poslal namenski vprašalnik. Čeprav so se na vprašalnik odzvale skoraj vse države članice, zbrani podatki še vedno kažejo na razdrobljeno in nepopolno sliko razmer v EU. Da bi odpravila to pomanjkljivost, je Komisija pospešila vzpostavitev operativne podatkovne zbirke o vračanju v okviru aplikacije za celostno upravljanje vračanja (IRMA), ki je začela delovati v letu 2016. V državah članicah zagotavlja tudi usposabljanja za uporabo zbirke. 12 Prispevki držav članic v podatkovno zbirko IRMA bodo v prihodnjih mesecih potrebni za spremljanje napredka pri izvajanju partnerstva in ohranitev doseganja rezultatov. 3.2 Operativna orodja Evropski migracijski uradniki za zveze Zahvaljujoč skupnemu prizadevanju držav članic in institucij EU so bili imenovani evropski migracijski uradniki za zveze za vse države, ki so v partnerskem okviru opredeljene kot prednostne. Za vse evropske migracijske uradnike za zveze (vključno s tistimi za pet prednostnih držav) je bil vzpostavljen celovit program usposabljanja pred njihovo napotitvijo v začetku leta 2017. Pomembno je, da uradniki za zveze držav članic in evropski migracijski uradniki za zveze v celoti sodelujejo, si izmenjujejo vse pomembne informacije in skupaj ukrepajo. Sodelovanje z agencijami Začele so se razprave o tem, kako v celoti izkoristiti strokovno znanje ustreznih agencij EU v tretjih državah. Razširjena mandata Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola ponujata nove možnosti sodelovanja s tretjimi državami. Evropska agencija za mejno in obalno stražo z organi več držav razpravlja o sklenitvi delovnih dogovorov, in sicer z organi Libije, Maroka, Senegala, Mavretanije, Egipta in Tunizije. Poleg tega bo v Niger napotila tudi uradnika za zvezo. Svojo vlogo v zunanjem delovanju bi morali okrepiti tudi Europol, Evropski azilni podporni urad in Eurojust, zlasti v prednostnih državah. 3.3 Orodja politik V junijsko sporočilo o partnerskem okviru 13 je bil vključen poziv, naj vsa področja politik EU prispevajo k izvajanju okvira. Doslej je bila finančna pomoč glavno orodje, ki podpira izvajanje partnerstva. Če naj partnerstvo ostane verodostojno in doseže svoje strateške cilje, bodo morale tudi druge politike EU, vključno s trgovino, vizumsko politiko, sosedsko politiko, energijo, podnebjem, okoljem, pomorstvom in ribištvom, kmetijstvom, digitalno politiko in izobraževanjem, ponuditi druge vire vzvoda in podpore. To bo osrednja prednostna naloga v prihodnjih mesecih, s posebnim poudarkom na trgovinski politiki. K odpravljanju temeljnih vzrokov neregularnih migracij prispeva zlasti trgovina z ustvarjanjem gospodarskih priložnosti v partnerskih državah prek sporazumov o prosti trgovini ali enostranskih preferencialov. Povezave in sinergije med trgovinsko politiko in migracijami se še naprej preučujejo. Mobilnost na področju izobraževanja je pomemben način zagotavljanja novih priložnosti za spodbujanje mobilnosti znotraj partnerskega okvira. Erasmus+ že ponuja Jordaniji, Libanonu, Etiopiji, Maliju, Nigru, Nigeriji in Senegalu skupno 1 165 ukrepov mobilnosti 14, ki so se v letu 2016 financirali s temi državami. Financiralo se je 77 štipendij za skupne podiplomske študijske programe Erasmus Mundus 15, za katere je bilo povpraševanje visoko predvsem v Etiopiji in Nigeriji, ter sedem štipendij za skupne doktorske programe Erasmus Mundus. Enajst projektov za krepitev zmogljivosti Erasmus+ vključuje prednostne države. Povpraševanje univerz po mobilnosti osebja in študentov je bistveno večje od proračuna, ki je na voljo za podsaharsko regijo. EU je znotraj partnerskega okvira ter v skladu s potrebami partneric in njihovo absorpcijsko sposobnostjo pripravljena okrepiti prizadevanja in 13 14 15 COM(2016) 385 final z dne 7. junija 2016. Jordanija – 517, Libanon – 405, Etiopija – 118, Mali – 64, Niger – 2, Nigerija – 5 in Senegal – 54. Etiopija – 50, Jordanija – 6, Libanon 5, Nigerija – 14 in Senegal – 2. 13 financirati do dodatnih 5 000 kreditnih mobilnosti Erasmus+ in 110 mobilnosti v okviru skupnih podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus 16. Tudi ukrep Marie Skłodowske-Curie nudi možnosti financiranja izmenjave raziskovalnega osebja, v letu 2016 pa je bil odličen tudi odziv na prvi razpis programa akademske mobilnosti znotraj afriških držav. Prejetih je bilo 53 vlog, od katerih bo financiranih 7 projektov (kar predstavlja 543 tokov mobilnosti). Poleg izmenjav, štipendij in financiranja raziskovanja pobuda „Tuning Africa“ ter pobude za usklajevanje, zagotavljanje kakovosti in akreditacijo lajšajo vzajemno priznavanje akademskih kvalifikacij v Afriki in EU. Vsako leto se državljanom petih prednostnih držav izda skupaj približno 50 000 novih dovoljenj za prebivanje. V skladu z obstoječimi pravili bi se zakonit prihod oseb lahko uredil na učinkovitejši način. Čeprav o številu državljanov tretjih držav, ki jih sprejmejo na svoje ozemlje za namene zakonite migracije, odločajo države članice na nacionalni ravni, pa to zainteresiranim državam članicam ne preprečuje, da združijo moči za spodbujanje razvoja sodelovanja na področju zakonitih migracij z izbranimi tretjimi državami. Ta pristop, če bi ga preizkusili, bi lahko prispeval k večjemu učinku partnerskega okvira in zmanjšani uporabi neregularnih migracijskih poti. Poleg sklepov Sveta z dne 20. julija 2015 o preselitvi 22 504 oseb, ki potrebujejo zaščito, ki vključujejo možnost, da države članice preselijo osebe iz prednostnih držav, zlasti iz Etiopije in Nigra, se na področju preselitve preučujejo nadaljnja prizadevanja za zagotavljanje zakonitih poti za tiste, ki potrebujejo zaščito, na primer z nedavnim predlogom za okvir Unije za preselitev, ki je trenutno predmet razprave med sozakonodajalcema. Naslednji koraki • • • • • • okrepitev notranje upravne postopke na področju vračanja in izboljšanje zbiranja podatkov za pridobitev boljšega operativnega pregleda, zaključek napotitve evropskih migracijskih uradnikov za zveze, okrepitev prispevka agencij EU, ocena potrebe po povečanju preselitve iz ustreznih prednostnih držav, uporaba vseh politik in orodij za razširitev prizadevanj partnerskega okvira s poudarkom na trgovini in zakonitih migracijah, ponudba do 5 000 mobilnosti Erasmus+ in 110 mobilnosti v okviru skupnega podiplomskega študijskega programa Erasmus Mundus kot del prizadevanj partnerskega okvira. 3.4 Instrumenti in orodja za financiranje Izvajanje partnerskega okvira je še naprej podpiral širok nabor instrumentov EU za financiranje, zlasti Evropski razvojni sklad (ERS) 17, instrument za financiranje razvojnega 16 Kreditna mobilnost Erasmus+ je kratkoročna mobilnost, ki traja od 3 do 12 mesecev (tradicionalni program mobilnosti Erasmus) in študentom omogoča, da na evropskih univerzah pridobijo kreditne točke, ki jih nato prizna njihova matična univerza. Ta ukrep lahko financira tudi mobilnost osebja za učenje ali usposabljanje v obeh smereh. Skupni podiplomski študijski programi Erasmus Mundus: pri tem gre za zelo konkurenčne štipendije na visoki ravni za odlične študente, ki želijo zaključiti skupni podiplomski študijski program Erasmus Mundus, ki poteka v vsaj dveh različnih evropskih državah. 14 sodelovanja 18, evropski instrument sosedstva 19, Sklad za azil, migracije in vključevanje 20 ter instrument za prispevanje k stabilnosti in miru 21. Skrbniški sklad EU za Afriko Nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za neregularne migracije vključuje skupno 23 držav. Njegova sedanja sredstva znašajo 2,4 milijarde EUR iz Evropskega razvojnega sklada in več proračunskih instrumentov EU za financiranje ter dodatnih 500 milijonov EUR iz rezerve Evropskega razvojnega sklada. Države članice EU so doslej obljubile podporo v višini 82 milijonov EUR. Od novembra 2015 je bilo odobrenih 64 programov za vse tri regije v skupni vrednosti 1 milijarde EUR. Programi, za katere so bile doslej sklenjene pogodbe, so vredni 471 milijonov EUR, do konca leta pa bodo sklenjene pogodbe za še tri programe v vrednosti 27,5 milijona EUR. Prihodnji ukrepi, ki se bodo financirali iz skrbniškega sklada EU za Afriko, so bili pripravljeni ob upoštevanju trenutnih političnih dialogov; za december je v pripravi 42 novih projektov v skupni vrednosti približno 589 milijonov EUR. Skrbniški sklad EU za Afriko je od svoje ustanovitve dosegel uravnotežen pristop k dodeljevanju virov svojim straškim prednostnim nalogam, zahvaljujoč svojemu prožnemu in odzivnemu značaju pa je ustvaril tudi pozitiven trend v podporo izvajanju partnerskega okvira. Z oblikovanjem dodatnih spodbud za sodelovanje na ključnih področjih interesa je znatno pripomogel k vključitvi vprašanja migracij v politične dialoge med Afriko in EU. Strateška uporaba tega instrumenta bo ključnega pomena za doseganje nadaljnjega napredka v partnerskem okviru. V ta namen se bo 13. decembra 2016 sestal strateški odbor skrbniškega sklada EU za Afriko. Drugi vidiki finančnega razvoja Glede na omejen geografski obseg skrbniškega sklada EU za Afriko so bila prizadevanja namenjena tudi povečanju učinka drugih instrumentov. Tako sta se Evropski parlament in Svet nedavno dogovorila o odobritvi dodatnega 726,7 milijona EUR v proračunu za leto 2017 za nadaljnji razvoj zunanje razsežnosti migracij. 4. Evropski načrt za zunanje naložbe Za dolgoročno zmanjšanje dejavnikov odbijanja, ki sprožajo migracije, moramo spremeniti gospodarsko perspektivo naših partnerskih držav, zlasti v Afriki. Za izvedbo tako obsežne agende moramo povečati sredstva. Javni sektor bo v celoti prevzel svoje obveznosti, a v tem trenutku bolj kot kadar koli doslej potrebujemo naložbe zasebnega sektorja v dolgoročni, trajnostni razvoj. Ne gre le za razvojno sodelovanje ali upravljanje migracij: gre za grajenje hitro rastočih trgov prihodnosti, ki lahko ustvarijo znatne donose v obliki delovnih mest in rasti v EU, in opiranje na njih. 17 18 19 20 21 http://ec.europa.eu/europeaid/funding/funding-instruments-programming/funding-instruments/europeandevelopment-fund_en. Evropski razvojni sklad je bil ustanovljen v okviru mednarodnega sporazuma med EU in njenimi partnerskimi državami. Sporazum o partnerstvu EU-AKP, znan tudi kot Sporazum iz Cotonouja, je bil sklenjen leta 2000 in se pregleda vsakih pet let. Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44). Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27). Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 (UL L 150, 20.5.2014, str. 168). Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1). 15 Komisija je septembra predložila predloge za novi načrt za zunanje naložbe. EU lahko z uporabo spodbujevalnega potenciala več kot 4 milijard EUR evropskih sredstev (večinoma razvojnih sredstev) vloži vsaj 44 milijard EUR ali do 88 milijard EUR dodatnih naložb, če države članice in drugi partnerji izenačijo naš prispevek. Evropski svet je v sklepih z dne 21. oktobra poudaril pomen načrta za zunanje naložbe (EIP) 22 za izvajanje partnerskega okvira. Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) predstavlja jedro načrta, njegov namen pa je z zagotavljanjem zmogljivosti za financiranje v obliki nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov upravičenim partnerjem podpreti naložbe in boljši dostop do financiranja v afriških in sosednjih partnerskih državah. To bi močno spodbudilo razvoj z inovativnim izkoriščanjem podpore zasebnega sektorja. Svet ministrov je zdaj sprejel svoje stališče. Kar zadeva napredek v Evropskem parlamentu, Komisija podpira delo odborov Evropskega parlamenta za proračun in razvoj. Parlamentarni postopek ter trialogi med Parlamentom, Svetom in Komisijo naj bi se začeli v začetku prihodnjega leta, da bi se uredba lahko sprejela v prvi polovici leta 2017. Načrt za zunanje naložbe vključuje tudi konkretne ukrepe za pomoč pri spodbujanju naložb v te države in podporo širšega izboljšanja gospodarskega okolja. Tuji vlagatelji, vključno s številnimi evropskimi družbami, vidijo izjemen potencial teh trgov in lahko pomagajo pri nadgradnji njihovih gospodarstev na vzajemno koristen način. Nemško in italijansko predsedstvo skupini G20 oziroma G7 prav tako poudarja potrebo po stabilnem naložbenem okolju kot temelju trajnostnega gospodarskega napredka v Afriki; to vprašanje bo tudi na dnevnem redu vrha EU-Afrika jeseni 2017. Komisija bo poleg tega okrepila poudarek na „gospodarski diplomaciji“, ki jo bo vključila tudi v partnerski okvir, kjer bo to primerno. 5. Zaključki Partnerski okvir se je izkazal kot učinkovito orodje za okrepitev prizadevanj v zvezi z zunanjo razsežnostjo migracij, čeprav se doseženi napredek med prednostnimi državami razlikuje. V Nigru in Maliju proces poteka z ustrezno hitrostjo in že ima učinke na terenu. To delo se mora nadaljevati, morebitne preusmeritve migracijskih poti pa je treba pozorno spremljati. V drugih prednostnih državah se kanali sodelovanja krepijo, vendar bodo še naprej potrebna vztrajna prizadevanja, da bi se nadgradil obstoječi zagon in dosegli konkretni rezultati. Pomembno je tudi, da se ohranita tempo in poglobljenost sodelovanja ter da se da partnerjem jasno vedeti, da gre za proces, ki za dolgoročno uspešnost zahteva obsežno in trajno zavezanost vseh. Zavezanost držav članic doma je prav tako ključnega pomena za doseganje rezultatov. Kot je opozoril Evropski svet, je bistveno, da politična angažiranost ministrov držav članic ostane nespremenjena. Pomembno je tudi, da se okrepijo nacionalni upravni postopki vračanja in da se zbirajo podatki, ki bodo omogočili merjenje napredka. Finančne vire in druge možnosti bo treba uporabljati strateško, da se spodbudi boljše upravljanje migracij in odpravijo temeljni vzroki migracij v izvornih in tranzitnih državah, vključno s hitrim dokončanjem pogajanj o načrtu za zunanje naložbe. Nabor politik, ki se bodo uporabljale v partnerskem okviru, bo treba povečati v skladu s smernicami iz tega 22 Predlog za vzpostavitev ambicioznega načrta za zunanje naložbe je bil vključen v sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira iz junija 2016, nato pa ga je predsednik Juncker opredelil in najavil v svojem govoru o stanju v Uniji 14. septembra 2016 (ter v spremljajočem sporočilu, COM(2016) 581). Predlagani načrt vključuje predlog za ustanovitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD). 16 poročila, da bi se pristop prilagodil vsaki od prednostnih držav. To je povezano s potrebo po polni uporabi sinergij med procesom z vrha v Valletti in partnerskim okvirom, da bi se dosegel kar največji skupni potencial teh dveh načinov ukrepanja. V kratkoročnem obdobju bo poudarek še naprej namenjen petim prednostnim državam za nadaljnje doseganje rezultatov in zagotavljanje trajnostnega procesa. Možnost razširitve sedanjega pristopa na druge države in regije se bo preučila na podlagi pridobljenih izkušenj ter ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev in potrebe po izogibanju preobremenitvi ukrepov EU in držav članic, ki bi v nasprotnem primeru postali manj učinkoviti. Vzporedno s tem se bo okrepilo sodelovanje na področju migracij z nekaterimi izbranimi državami, vključno z Afganistanom, Pakistanom, Bangladešem, Egiptom, Slonokoščeno obalo, Gvinejo in Gano, s katerimi delo že poteka. Skrbniški sklad EU za Afriko se bo razširil na Slonokoščeno obalo, Gvinejo in Gano. V skladu s smernicami tega poročila se bo okrepilo tudi sodelovanje z Libijo. O napredku v teh državah se bo še naprej poročalo v naslednjih poročilih. Partnerski okvir je vzpostavljen in se izvaja. Na področju migracij je s prednostnimi državami uspel doseči novo kakovost odnosov, ki temeljijo na vzajemnem zaupanju in okrepljenem sodelovanju, kar je rezultat skupnih prizadevanj EU in držav članic. Ta pozitiven trend mora zagotoviti trajno izboljšanje upravljanja migracij, ki so naš skupni izziv. 17
© Copyright 2024