DRUŠTVO HUMANITAS PONUDBA DELAVNIC IN MODULOV ZA ŠOLE V SKLOPU PROJEKTA Same World En svet - za vse ljudi naš svet naše dostojanstvo naša prihodnost Izvedba tega projekta je delno financirana s strani Evropske unije in Urada vlade RS za komuniciranje. Vsebina aktivnosti je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije in ostalih financerjev projekta. ŠIRITI ZAVEDANJE: GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO: naš cilj je spodbuditi kritično mišljenje in učencem ponuditi različna znanja, ki jim bodo omogočala razumevanje vzrokov in posledic neenakosti in izrabe svetovnih virov. Spodbuditi želimo solidarnost in ozavestiti medsebojno povezanost glede globalnih izzivov našega časa. Smo del istega sveta, zato bi bilo prav, da bi bili vsi tudi enakopravni. OKOLJSKA PRAVIČNOST 4 MODULI CILJI DELAVNIC naš namen je s ponudbo spodnjih delavnic in modulov širiti zavedanje o okoljskem in družbenem vplivu prevelike izrabe naravnih virov (kot so voda, zemlja, ribe, gozd, minerali ipd.). Večina teh virov se porabi za zadovoljevanje materialnih potreb bogate populacije t.i. Globalnega severa. Prav tako želimo širiti zavedanje o enem najpomembnejših in aktualnejših vprašanj današnjega časa - podnebnih spremembah in okoljski nepravičnosti, ki so povezane s pojavom okoljskih migracij, ter naše vloge pri tem. PODNEBNE SPREMEMBE OKOLJSKE MIGRACIJE SPREMINJANJE NAČINA ŽIVLJENJA: moduli so naravnani tudi v smeri rešitev – skoznje naslovimo problematike in iščemo rešitve na podlagi diskusij z udeleženci. Prvi korak je kritični pristop, drugi pa načrtovanje konkretnih manjših akcij, ki jih lahko učenci sami izvedejo. * V opisu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola . MEŠANI MODUL VSEH ZGORAJ NAŠTETIH TEMATIK OKOLJSKA PRAVIČNOST 1. MODUL (5 - 6 šolskih ur) Modul okoljske pravičnosti temelji na treh delavnicah (in dodatnih izbirnih delavnicah za nižje razrede): DEŽEVNI GOZD IN JAZ, RIBOLOV TER ZEMLJEVIDI OKOLJSKIH KONFLIKTOV. Izbirna aktivnost vključuje lutkovno predstavo Rešilni čoln z možnostjo izdelave lutk iz recikliranih materialov. Aktivnosti obravnavajo globalne izzive, povezane s povečanjem prekomernega izkoriščanja naravnih ekosistemov (gozdov, zemlje, rib ipd.). Glavni cilj je učencem omogočiti, da razvijejo KRITIČNO MIŠLJENJE DO GLOBALNIH OKOLJSKIH TEM TER RAZUMEJO, DA SO RAZLIČNI DELI SVETA MEDSEBOJNO POVEZANI. Hkrati želimo med učenci tudi dvigniti zavest o okoljski pravičnosti. Z aktivno udeležbo (zbiranjem zamisli, razpravami v manjših skupinah, predstavitvami plakatov ipd.) bodo udeleženci pridobili interdisciplinarno znanje. DEŽEVNI GOZD IN JAZ Glede na to, da naša ekonomija temelji na rasti, se mora večati tudi potrošnja. Hkrati pa je potrošnja ena glavnih gonilnih sil rasti. Hrana mora biti poceni in je mora biti na pretek, za to pa poskrbi industrijsko kmetijstvo. Na primer, v veliko delih sveta uničujemo deževni gozd zato, da sadimo sojo in s tem zadovoljimo rastoče svetovne potrebe po mesu. S tem ne samo, da izgubljamo dragocene ekosisteme, ampak so tudi ljudje, ki v deževnih gozdovih živijo, izključeni in preganjani s strani velikih mednarodnih podjetij. Zemljo malih kmetov in staroselcev si prilastijo, zaradi monokulturnega gojenja pa postane onesnažena s pesticidi in življenje tam ni več mogoče. Udeleženci v majhnih skupinah raziskujejo povezave med krčenjem deževnega gozdu in svojo lastno potrošnjo ter rezultate prikažejo na plakatih. Na koncu svoje plakate predstavijo razredu. rib mesojede, kar pomeni, da zasedajo vlogo plenilcev v prehranski verigi oceanov. Z zmanjšanjem njihovega števila se razvije prenaseljenost rastlinojedih vrst rib, kar vodi v uničenje populacije organizmov na nižjih ravneh prehranske piramide, vključno s primarnimi proizvajalci, to so plankton in alge. V primeru navadnega tuna trajnostni ribolov predstavlja 7.500 ton ulova na leto. Namesto tega pa jih vsako leto ulovimo do 60.000 ton. Prekomerna poraba naravnih obnovljivih in neobnovljivih virov spada na splošno med največje grožnje svetovni biološki raznovrstnosti. Učenci si bodo v tej delavnici zamislili in doživeli življenje kot ribiči, ki so odvisni samo od prihodkov od prodaje ulovljenih rib. Poleg jezera pa živijo tudi druge družine, ki ravno tako potrebujejo ribe za preživetje. Kako se bodo vedli? Bodo sodelovali ali tekmovali? Bodo razmišljali o trajnostnem ribolovu ali bodo tekmovali in polovili vse, do zadnje ribe v jezeru? Tekmovalnost in individualizem, ki se pogosto izrazita pri igranju igre, prenesemo v širši globalni kontekst dogajanja. Udeleženci raziskujejo povezave med svojim obnašanjem v igri in situacijo na svetu. izgorevanje plina, sežigalnice, ki imajo težke okoljske in družbene vplive. Rastoča potrošnja virov (kot so voda, zemlja, gozdovi, minerali itd.) je razlog za vse več konfliktov po vsem svetu. Večina teh virov služi zadovoljevanju materialnih potreb bogatega sloja populacije t.i. Globalnega severa. Toda prekomerna potrošnja bogatih povzroča ekološko nasilje pri revni, najbolj marginalizirani populaciji. Pogosto se to dogaja daleč od oči zaskrbljenih državljanov ali potrošnikov končnega izdelka. Atlas okoljske pravičnosti (http://ejatlas.org), na voljo na spletu, dokumentira in prikazuje družbene konflikte, povezane z okoljskimi temami. Gre za enega glavnih rezultatov projekta EJOLT - Environmental Justice Organisations, Liabilities and Trade. Udeleženci se naučijo identificirati različne okoljske konflikte in prepoznati njihove posledice. RIBOLOV LUTKOVNA PREDSTAVA REŠILNI ČOLN (primerna za nižje razrede OŠ) Prekomerno pridobivanje obnovljivih virov je dejavnost, ki presega naravno sposobnost regeneracije vira. Z drugimi besedami, ne uporabljamo samo naravnega presežka, ampak se zažiramo v jedro vira. Tipičen primer je morski ribolov. Število rib, ki jih najpogosteje lovimo (tuna, polenovka), je trenutno 90 % nižje kot v začetku 20. stoletja. Naslednja težava je dejstvo, da so najbolj zaželene vrste Lutkovno-glasbena predstava Rešilni čoln prikazuje posledice človekovega nepremišljenega poseganja v naravo. Predstava služi kot osnova za nadaljnjo diskusijo ter prepoznavanje in ukrepanje proti neprimernim in škodljivim posegom v naravo. Dodatno lahko izvedemo delavnico izdelave lutk iz recikliranih materialov. ODKRIVANJE OKOLJSKIH KONFLIKTOV Skupnosti po svetu se borijo, da bi obvarovale svoje okolje in preživetje pred škodljivimi projekti in ekstrakcijami, kot so na primer rudniki, jezovi, izsekavanje, fracking, PODNEBNE SPREMEMBE 2. MODUL (5 - 6 šolskih ur) Modul naslavlja problematiko podnebnih sprememb – VZROKE IN POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB NA LOKALNI IN GLOBALNI RAVNI. Gre za zelo kompleksno temo, saj ni več dvoma, da podnebne spremembe vplivajo na naše vsakdanje življenje, zaradi česar moramo naš življenski stil prilagoditi trenutnim razmeram. Aktivnosti učence popeljejo na potovanje preko diskusij, zbiranja idej, samorefleksije in izdelovanja plakatov, s čimer o tej temi pridobijo nova znanja TER RAZVIJAJO KREATIVNOST IN KRITIČNO RAZMIŠLJANJE. Udeleženci ustvarijo PLAKATE, KI BODO POMAGALI SPODBUJATI SPREMEMBE V NJIHOVEM LOKALNEM OKOLJU. Svoje izdelke lahko tudi razširijo po družbenih omrežjih. Aktivnosti bodo krepile KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI IN OBČUTEK GLOBALNEGA DRŽAVLJANSTVA. SPREMEMBE SE ZAČNEJO S TEBOJ Glede na to, da živimo v medsebojno povezanem svetu, tudi mi sami nosimo odgovornost za skupnosti, na katere vplivajo podnebne spremembe in druge oblike okoljske degradacije, ki jih povzroča predvsem naš sistem proizvodnje in potrošnje ter naš vsakdanji način življenja. Poleg tega se žal povečuje rasizem do migrantov, ki prihajajo v Evropo, pogosto prisiljenih v to ravno zaradi okoljske degradacije. Zato je nujno, da že pri mladih privzgojimo solidarnost do migrantov in razširimo sporočilo, da so spremembe mogoče, začenši z našimi vsakdanjimi navadami, povezanimi s porabo energije in vode, prevozom in porabo hrane. Učenci v tej delavnici sedijo na stolih (ki presegajo število udeležencev) in odgovarjajo na vprašanja o njihovem vsakdanjem življenju (poraba vode in energije, prevozna sredstva, hrana itd.). Na podlagi prevladujočih odgovorov skupine se določeno število stolov, ki jih je vedno manj, umakne. Dinamika, ki se ustvari tekom aktivnosti, spodbuja diskusijo o načinu življenja in njegovem vplivu na migracije. IZDELAVA PLAKATA O PODNEBNIH SPREMEMBAH Učenci, opremljeni z osnovnim znanjem o podnebnih spremembah iz prve delavnice, se osredotočijo na akcijo. Kako bi v lokalnem okolju z lokalnimi akcijami pozvali sovaščane/someščane k ukrepanju? Na kaj bi jih najprej opozorili? Kako se lahko skupnost bori proti podnebnim spremembam in njihovim vplivom na okolje? Učenci razmišljajo o tej tematiki in izdelajo plakate, s katerimi lahko odidejo tudi v svoja lokalna okolja in širijo zavedanje o na novo pridobljenem znanju. RAZISKOVANJE UMA V skladu s teorijo sistemov predstavlja biosfera kot najbolj kompleksen ekosistem brezmejno mrežo interakcij, kjer se vsak element povezuje z ostalimi. Okoljske težave že vplivajo na vsakdanjik ljudi, njihov vpliv pa se še povečuje. Podnebne spremembe niso samo primarna tema znanstvenikov, ampak vplivajo na vse nas – na tiste, ki dihamo onesnažen zrak, pijemo onesnaženo vodo, smo lačni in trpimo zaradi uničene prsti. Aktivnost se osredotoča na razmišljanje znotraj konteksta. Z izbiro določene teme (npr. podnebne spremembe, migracije) bodo udeleženci raziskali njene vzroke in posledice na globalni in lokalni ravni. Z delom v skupini si bodo imeli možnost izmenjati mnenja o posledicah in vzrokih obravnavane teme z vidika njihovega vsakdanjega življenja. OKOLJSKE MIGRACIJE 3. MODUL (5 - 6 šolskih ur) Aktivnosti v tem modulu naslavljajo temo okoljskih migracij. Podnebne spremembe imajo vpliv na veliko ljudi, ki so se zaradi njih prisiljeni seliti. AKTIVNOSTI BODO OBRAVNAVALE RAZLIČNE VIDIKE MIGRACIJ, POVEZANE S ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI, STEREOTIPI IN PREDSODKI, TER UČENCE SOOČILE Z RESNIČNIMI MIGRANTI, KI TRENUTNO ŽIVIJO V SLOVENIJI (to bomo izvedli s pomočjo inovativne metode, imenovane Živa knjižnica). Učenci bodo pridobili novo znanje o migracijah, se seznanili z izkušnjami migrantov iz prve roke ter diskutirali o spoštovanju in kršenju njihovih pravic. Sporočilo modula se glasi: vsak je lahko migrant! NAŠ NAMEN JE SPODBUDITI POZITIVNO DOJEMANJE MIGRANTOV IN RAZVOJ EMPATIJE. Udeleženci bodo vključeni v aktivnosti in širjenje izdelkov (plakatov, kratkih videov, gledaliških predstav). V ČEVLJIH DRUGEGA DOMIŠLJIJSKO POTOVANJE ŠTEVILKE IN TRENDI MIGRACIJ + ŽIVA KNJIŽNICA Migracije so potekale že pred tisočletji, potekajo danes in bodo potekale tudi v prihodnje, saj se ljudje od nekdaj selijo zaradi različnih razlogov. Zavedati pa se moramo, da so izzivi migracij tesno povezani s človekovimi pravicami. Po eni strani so se ljudje prisiljeni seliti, ker v njihovih lastnih državah (in v državah t.i. Globalnega severa) ne spoštujejo v celoti (ali sploh ne) človekovih pravic. Ljudje bežijo zaradi vojn ali drugih oblik nasilja, humanitarnih katastrof, ki so posledica ravnanja človeka in delovanja narave, in izgube možnosti za preživetje zaradi okoljske nepravičnosti itd. Po drugi strani se migranti pogosto znajdejo v ranljivi situaciji v državah, kamor se selijo, zaradi političnih in administrativnih omejitev ter zaradi vztrajnega in vedno večjega rasizma, stereotipov in predsodkov, ki jim preprečujejo polno uživanje človekovih pravic. Zaradi tega je bistveno, da mladim generacijam dvigujemo zavedanje o teh ogromnih razlikah pri spoštovanju človekovih pravic in jim skušamo privzgojiti večjo solidarnost in empatijo. Točnega števila okoljskih beguncev na žalost nimamo. Ravno tako ni nikakršne jasne definicije, pravne razjasnitve in nobenega splošnega statističnega popisa, ki bi bil narejen na področju okoljskih migracij. Zelo verjetno okoljski migranti ne zapustijo države zaradi enega samega razloga. Na primer, meja med okoljskimi in ekonomskimi razlogi za selitev je izjemno tanka in spremenljiva. Kljub temu pa za pridobitev statusa begunca v večini držav sveta oba ta razloga nista dovolj. Migracije so že od nekdaj eden največjih svetovnih izzivov. Zahodni mediji migracije večinoma predstavljajo v negativni luči. Na podlagi statističnih podatkov o migracijah se bomo z učenci pogovarjali o njihovem lastnem dojemanju migracij (stereotipi, vzroki in posledice migracij, strahovi in pričakovanja učencev ipd.). Vsakemu učencu je dodeljena izmišljena oseba iz seznama. Vsak mora narediti kratko raziskavo (sam ali s pomočjo učitelja in/ali staršev) o socialni, ekonomski in politični situaciji, v kateri ta oseba živi. V razredu udeleženci stojijo v vrsti in vsak bo stopil korak naprej vsakič, ko lahko odgovori z “da” na vprašanje o pravicah/priložnostih/načinu življenja. Končna razporeditev skupine bo konkretna predstavitev situacije človekovih pravic izmišljenih oseb s seznama. Aktivnost lahko dopolnimo s plakati, eseji, članki, kratkimi gledališkimi igrami in kratkimi videi za nadaljnje širjenje. Udeleženci bodo v tej delavnici odšli na domišljijsko potovanje. Na začetku si sami sebe predstavljajo kot begunca malo pred svojim odhodom. Razmisliti morajo o tem, kaj bi naredili, če bi morali oditi oz. zbežati, koga in kaj bi vzeli s seboj, kje bi dobili denar za beg, na koga bi se obrnili za pomoč, kaj bi naredili v državi, v katero bi prispeli ipd. S pomočjo vodene vizualizacije udeleženci izkusijo pot begunca in razvijajo empatijo in vključujoč odnos. Tekom delavnice spoznajo tudi različna pojmovanja migrantov (begunec, prosilec za azil itd.). V delavnici spodbudimo diskusijo – učence prosimo, da odprto izrazijo svoje mnenje na temo migracij. Pri aktivnosti Živa knjižnica pa povabimo med učence osebo, ki ima osebno izkušnjo migracije (udeležencem tega dela predhodno ne naznanimo). Udeleženci se tako lahko pogovarjajo tudi z gostom/gostjo in si tako izmenjajo mnenja. Migrant/ka jim lahko pove svojo življenjsko zgodbo kot odprta knjiga (inovativna metoda Žive knjižnice). Ta koncept ponuja odprt dialog, ki ozavešča in seznanja učence z vrednotami in človekovimi pravicami, ter nudi priložnost, da učenci prevprašajo svoje predsodke in stereotipe. MEŠANI MODUL (5 - 6 šolskih ur) EN SVET En svet je aktivnost in igra podajanja mnenj za prebitje ledu na temo globalizacije in pravičnosti. Znano je, da si je težko predstavljati velike številke. Igra učencem omogoča, da raziskujejo porazdelitev svetovne populacije na različnih celinah in v različnih regijah ter porazdelitve svetovnega dohodka na poenostavljen, a vseeno zelo praktičen način. Delimo si en planet, a živimo v različnih svetovih glede porazdelitev svetovnega bogastva. Če upoštevamo kriterije Svetovne banke, velika večina svetovnega prebivalstva živi pod pragom skrajne revščine (1,25 dolarja na dan na osebo). Revščina predstavlja kršenje človekovih pravic, saj revni ljudje niso sposobni živeti dostojanstveno. Nimajo dostopa do vode, hrane, energije, primernega prebivališča in drugih osnovnih dobrin, potrebnih za dostojno življenje. Dejstvo je, da razlika med številnimi revnimi in nekaj odstotki bogatih, ki posedujejo večino svetovnega bogastva, vsako leto narašča. Delavnica na interaktiven način naslavlja številne izzive globalizacije. Učenci lahko hitro pridobijo vpogled v neenakomerno porazdelitev svetovnega prebivalstva in bogastva, neenakosti med celinami in državami postanejo očitne. Nazoren prikaz neenakosti pa nato predstavlja izhodišče za pogovor o vzrokih in posledicah teh neenakosti. Tekom delavnice se z učenci pogovorimo tudi o omejenosti različnih načinov merjenja revščine in razvoja ter omejenost samega razumevanja omenjenih konceptov. VIRTUALNA VODA Zelo verjetno ste že slišali za ogljični odtis, ki ga naša dejanja lahko imajo na okolje. Toda, ali ste vedeli, da obstaja tudi vodni odtis? Izraz in idejo, ki stoji za tem, je razvil raziskovalec Arjen Hoekstra, uporabljamo pa ju lahko kot pripomočka za izračun količine vode, ki jo posamezne osebe, podjetja, poklici ali celo celotne države porabijo pri svojem delovanju, pri izdelkih, ki jih uporabljajo, industriji, ki jo izvajajo itd. Še posebej preseneča in odpira oči dejstvo, koliko vode je “skrite” (uporabljene za izdelavo določene stvari) v izdelkih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Z ostalim delom sveta smo povezani preko vode in to, kar kupujemo, jemo, v kar se oblačimo in uporabljamo, vpliva na ostale ljudi v drugih okoljih in na njihov dostop do vode in zdravja. Udeleženci se naučijo računanja količine virtualne vode, ki se jo porabi pri proizvodnem procesu določenega izdelka. Namen diskusije, ki sledi aktivnosti, je pri udeležencih ozavestiti moč, ki jo imajo kot potrošniki. Izdelki, ki jih izbirajo in kupujejo, vplivajo na ljudi in na okolje na drugih delih sveta. BABICA ČRIČEK V tej delavnici bodo učenci spoznali proteste proti privatizaciji vode v Boliviji, t.i. vojni za vodo v Cochabambi. Skozi diskusijo lahko razmislijo o svojih pogledih na to dobrino v našem življenju, od katere smo v celoti odvisni. Gre morda za našo človekovo pravico? Kdo si lahko zares lasti vodo? Lahko si predstavljajo, kaj bi se zgodilo, če bi voda v njihovi državi naenkrat postala drag izdelek ipd. Ni slučajno, da čudoviti mit, ki je navdihnil risanko o babici Čriček, prihaja iz Bolivije, kjer najdemo najglasnejše zagovornike pravic matere narave. Za staroselske andske prebivalce iz Bolivije predstavlja Pachamama (mati Zemlja) sveti dom, od katerega smo vsi odvisni. Njihove pravice so zbrali v podporo prvemu zakonu za pravice matere Zemlje. Zakon bo zagotavljal pravice narave, kot so pravica do življenja, regeneracije, biološke raznovrstnosti, vode, čistega zraka, ravnovesja in obnove. Risanka, ki prikazuje zgodbo o boju bolivijskih ljudi za pravico do vode kot eno najpomembnejših človekovih pravic, je odličen uvod v diskusijo o pravicah našega enega in edinega planeta Zemlja. RIBOLOV - glej modul Okoljska pravičnost NA IZBIRO SO TUDI DRUGE DELAVNICE NA TEMO OKOLJSKE PRAVIČNOSTI, PODNEBNIH SPREMEMB IN OKOLJSKIH MIGRACIJ 100 % BOMBAŽ ZGODBA O MOBILNEM TELEFONU Na začetku delavnice bi učence lahko šokirali s tem preprostim navodilom: prosim, slecite vse kose oblačil, ki so narejeni iz bombaža. Si lahko predstavljate to smešno situacijo? Ta situacija je lahko odličen uvod v diskusijo o proizvodnji bombaža, ki ima ogromen ekološki, okoljski in družbeni vpliv na cel svet. Bombaž raste v toplih podnebjih in večina svetovnega bombaža prihaja s Kitajske, iz Indije, Združenih držav Amerike, Pakistana, Brazilije in Uzbekistana. Ena največjih težav, povezanih s proizvodnjo bombaža, je ogromna poraba kemikalij, večinoma takih, ki rastlino ščitijo pred različnimi insekti. Te kemikalije so zelo nevarne, tako za človekovo zdravje kot tudi za okolje. Poleg tega se pri predelavi uporablja tudi druge kemikalije. Vse to vodi do onesnaževanja prsti in vode. Od pridelovalnih polj do potrošnika v Evropi pridemo preko zelo visokih cen transporta, visokega ogljičnega odtisa, vodnega odtisa in vsesplošnega ekološkega odtisa. Evropski potrošnik si lahko privošči majico s kratkimi rokavi po zelo nizki ceni. Pa pomislimo kdaj na kmeta v Maliju, Burkina Fasu ali Indiji, ki s težavo pošlje svoje otroke v šolo, živi brez primerne zdravstvene oskrbe in v slabih bivalnih razmerah, samo zato, da mi dobimo to poceni majico? Večina ljudi v zahodnem svetu se je navadila in postala močno odvisna od sodobne tehnologije. Koliko od nas pa dejansko ve, od kod prihajajo te žlahtne kovine, ki se jih uporablja za izdelavo naših mobilnih telefonov, računalnikov? Kako mi in naša vedno večja potrošnja vplivamo na trg teh žlahtnih kovin in na ljudi in živali, ki živijo v s kovinami bogatimi delih sveta? Z napredkom digitalne dobe in višjega povpraševanja po novih tehnologijah, se morajo ljudje nujno zavedati neetičnega in okoljsko nepravičnega načina, s katerim te kovine kopljejo in izvažajo, podobno kot “krvave diamante”, ki so bili že deležni velike pozornosti in preiskav s strani medijev in javnosti. Delavnica bo učencem predstavila življenjski krog njihovega mobilnega telefona in njihovo odgovornost kot potrošnikov pri vplivu na eno največjih okoljskih nepravičnosti in posledično okoljskih zločinov zahodnega sveta, ekstrakcijo dragega koltana, ki se ga uporablja za izdelavo mikročipov za različne elektronske naprave, ter vplivu na ustvarjanje odlagališč elektronskih odpadkov v Afriki in Aziji. PODNEBNA TOMBOLA PODNEBNI ZAJTRK Vedno so obstajala naravna nihanja globalnega podnebja, ki so se razvijala skozi dolga obdobja. Spremembe v današnjih dneh pa se odvijajo še veliko hitreje. Danes redkokateri raziskovalec podnebja govori o naravnih spremembah, saj trenutni podatki dokazujejo tako imenovano “antropogenost” podnebnih sprememb – globalno segrevanje, ki ga povzroča človekovo delovanje. Veliko človekovih aktivnosti ustvarja izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Najpomembnejši vidiki teh dejavnosti so poraba virov in fosilnih goriv, demografski razvoj, nadaljnja globalizacija in tehnološki napredek svetovne ekonomije. Prehranjevanje je stvar vsakdana. Vsak od nas rad je in okuša dobro hrano. Česa se lahko naučimo o pravičnosti in trajnostnem razvoju preko zajtrka? Ko si pripravljamo obrok, si lahko pogledamo razlike med izdelki, od kod prihajajo, kaj vpliva na njihovo potrošnjo in proizvodnjo ter kako so povezani s podnebnimi spremembami. Zajtrku sledijo krajše skupinske aktivnosti, kjer raziskujemo ozadje teh vidikov. Podnebna tombola je interaktivna igra, pri kateri lahko spoznamo druge učence ter njihova mnenja in znanje o podnebnih spremembah. Aktivnost lahko uporabljamo kot uvod v temo ali kot njen povzetek. Kot porabniki hrane lahko vedno izbiramo kakšen vpliv bo to imelo na podnebje – tega bi se morali zavedati, ko hrano kupujemo in uživamo. Pri upoštevanju vplivov naše potrošnje hrane na podnebne spremembe lahko vzamemo v zakup šest vidikov: sredstva proizvodnje (ekološka ali klasična), sezonskost, embalažo, porabo mesa (količino zaužitega mesa), proizvodnjo (surovo, procesirano, v kakšnem obsegu) in razdaljo (lokalno pridelano in uvoženo hrano). Za podrobnejše informacije in sodelovanje se obrnite na koordinatorico izobraževalnih aktivnosti društva Humanitas Tino Trdin ([email protected] ali 01 430 03 43).