1. No category

NAPOVEDNIK ZAPOSLOVANJA 2016/II
KAJ DELODAJALCI NAPOVEDUJEJO ZA SLOVENSKI TRG DELA ZA PRVO
POLOVICO LETA 2017?
Zavod RS za zaposlovanje med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi dvakrat letno izvaja raziskavo
Napovednik zaposlovanja, katere namen je pridobivanje ocene o gibanju povpraševanja po izdelkih
ali storitvah delodajalcev, vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ter morebitne trenutne in
predvidene prihodnje težave pri kadrovanju. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati ankete
Napovednik zaposlovanja 2016/II.
Nekaj podatkov o izvedbi statističnega raziskovanja Napovednik
zaposlovanja
V oktobru in novembru 2016 je Zavod RS za zaposlovanje izvedel terensko fazo zbiranja podatkov na
reprezentativnem vzorcu delodajalcev, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev. V anketiranje je bilo zajetih
5.169 podjetij in organizacij, vprašalnik pa je izpolnilo 2.872 vabljenih delodajalcev, pri katerih je
bilo zaposlenih 343 tisoč oseb. Vprašalnik je izpolnilo tudi 45 delodajalcev, ki niso bili v vzorcu in so
zaposlovali 10 ali več delavcev. Pridobljeni podatki teh 2.917 respondentov so bili uteženi, tako da
ustrezno predstavljajo populacijo, to je delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev.
Kakšne so makroekonomske napovedi za letos ter leti 2017 in 2018?
Rast BDP v %, doseg in napoved
2,9
2,6
2,3
2,3
2015 2016 2017 2018
Vir: UMAR, Jesenska
napoved gospodarskih
gibanj 2016.
MAKROEKONOMSKO OKOLJE. Slovenija v zadnjih treh letih beleži
gospodarsko rast. Po podatkih Statističnega urada se je BDP v letu
2015 povečal za 2,3 %, podobna pa naj bi bila rast tudi letos. Rast
BDP v letošnjih prvih treh četrtletjih je bila za 2,6 % višja kot v
primerljivem obdobju leta 2015. UMAR ugotavlja, da sta k ugodnim
gibanjem največ prispevala izvoz ter zasebna potrošnja, po visoki
investicijski aktivnosti v letu 2015 (iztek stare finančne perspektive)
so investicije letos upadle, a v prihodnje lahko pričakujemo njihovo
rast, tudi zaradi okrevanja nepremičninskega trga ter rasti zasebnih
investicij v stroje in opremo. V prihodnjih dveh letih se bo rast
gospodarstva nadaljevala. Glavni dejavnik gospodarske rasti bo
tradicionalno ostal izvoz, ob ugodnih razmerah na trgu dela se bo
krepila zasebna potrošnja, pričakujemo pa tudi rast državnih
investicij, predvsem zaradi občutnejšega črpanja sredstev EU iz nove
finančne perspektive. Napovedi gospodarskih gibanj za prihodnja
leta so ugodna.
1
TRG DELA. Gospodarska rast pozitivno vpliva na trg dela. Delovno aktivno prebivalstvo narašča od
leta 2014, pozitivni pa so tudi obeti za prihodnja leta. Konec septembra letos je bilo delovno aktivnih
824.438 prebivalcev Slovenije, več kot 14 tisoč oz. 1,8 % več kot septembra 2015. Delovna aktivnost
se je okrepila v dveh največjih dejavnostih po številu zaposlenih, to je v predelovalnih dejavnostih in
trgovini. V predelovalnih dejavnostih je število poraslo za 3,1 %, v trgovini pa za 2,1 %. Število
delovno aktivnih je nadpovprečno poraslo še v gostinstvu, informacijskih in komunikacijskih
dejavnostih, poslovanju z nepremičninami, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, drugih
raznovrstnih poslovnih dejavnostih, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kulturnih,
razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v drugih dejavnostih. Delovna aktivnost po registrskih virih
naj bi po napovedih UMAR-ja porasla tudi letos in v prihodnjih dveh letih; letos naj bi bila rast 1,5 %, v
prihodnjem letu 1,4 %, v letu 2018 naj bi se znižala na 1,1 %. Naraščanje števila delovno aktivnih se
odraža tudi na nižji brezposelnosti. Leta 2015 je bilo v povprečju registriranih brezposelnih 112.726
oseb, v letošnjih enajstih mesecih pa 103.474. Tudi UMAR za letos napoveduje 103,4 tisoč
registriranih brezposelnih ter 11,2 % stopnjo registrirane brezposelnosti, ki naj bi se do leta
2018 znižala na 9,5 %.
Kakšne so napovedi delodajalcev za prvo polovico leta 2017?
Tržna pričakovanja
Četrtina anketiranih delodajalcev je optimistična v napovedih glede povpraševanja po njihovih
izdelkih ali storitvah v naslednjih šestih mesecih. Delež podjetij, ki menijo, da se bo
gospodarska aktivnost krepila, je 25,0 %, nekaj manj kot dve tretjini v anketo vključenih
delodajalcev (62,0 %) ne pričakujeta sprememb v obsegu poslovanja, 9,3 % podjetij pričakuje
poslabšanje, medtem ko 3,7 % respondentov ni napovedalo gibanja povpraševanja po njihovih
izdelkih oz. storitvah. Po dejavnostih so najbolj optimistični delodajalci iz drugih raznovrstnih
poslovnih dejavnosti (42,3 %), informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (36,2 %) ter iz
predelovalnih dejavnosti (32,2 %). Več kot četrtina delodajalcev je optimističnih glede napovedi
povpraševanja tudi znotraj dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (28,9 %), prometa in
skladiščenja (27,8 %), trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (27,5 %) in gostinstva (25,7 %).
Glede na velikost podjetij/organizacij so najbolj optimistični veliki delodajalci (250 zaposlenih ali več),
kjer je takšnih 34,7 %, najmanj pa srednje veliki delodajalci (50 do 249 zaposlenih), pri katerih delež
optimističnih še vedno dosega skoraj četrtino vseh delodajalcev (23,0 %).
Zaposlenost
Za prvo polovico leta 2017 delodajalci napovedujejo 1,5 % rast zaposlenosti. V času anketiranja
so delodajalci zaposlovali 609,1 tisoč delavcev, za 6 mesecev kasneje pa predvidevajo, da bo njihovo
število zraslo na 618,2 tisoč. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v roku 6 mesecev
potrebovali nekaj več kot 22,3 tisoč delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi
povečevanja števila zaposlenih. V prihodnjega pol leta naj bi se tako odprlo nekaj več kot 9,1 tisoč
novih delovnih mest, skupna rast zaposlenih pa naj bi bila 1,5 %. Največjo rast števila zaposlenih
predvidevajo delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+ 6,9 %), kamor se
uvršajo tudi zaposlovalne dejavnosti. Ta napoved kaže, da se bodo delodajalci, ki delujejo v
delovno intenzivnih panogah, še nadalje posluževali najemanja delovne sile. Precej optimistične
napovedi glede zaposlovanja imajo tudi delodajalci iz prometa in skladiščenja, gostinstva, strokovnih,
2
znanstvenih in tehničnih dejavnosti, trgovini, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, rudarstva
ter predelovalnih dejavnosti. Zaposlenost se bo zmanjšala v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z
odplakami in odpadki ter saniranja okolja, dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro,
dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva ter v drugih dejavnostih, ki vključujejo dejavnost
članskih organizacij, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo ter druge storitvene dejavnosti.
Napovedana rast oz. zmanjšanje števila zaposlenih po dejavnostih SKD, v %
Skupaj
1,5
C Predelovalne dejavnosti
1,5
D Oskrba z el. energijo, plinom in paro
-0,6
E Oskrba z vodo, ravnanje z odpl. in odp., saniranje okolja
-0,3
F Gradbeništvo
1,4
G Trgovina, vzdrž. in popravila motornih vozil
1,6
H Promet in skladiščenje
3,4
I Gostinstvo
2,8
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
1,5
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
0,0
M Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti
1,8
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
6,9
O Dej. javne uprave in obrambe, dej. obv. soc. varnosti
0,6
P Izobraževanje
0,0
Q Zdravstvo in socialno varstvo
0,6
R Kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
0,4
S Druge dejavnosti -1,2
Vir: anketa Napovednik zaposlovanja 2016/II
Načrtovane zaposlitve
Za prihodnjih 6 mesecev so delodajalci napovedali, da bodo iskali dobrih 22,3 tisoč delavcev.
Delodajalci večinoma iščejo delavce zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniške, odhodi delavcev),
delno pa tudi zaradi širitve dejavnosti.
1
Delodajalci bodo najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike
težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, varilce, orodjarje, čistilce, strežnike in gospodinjske
pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, zidarje, varnostnike, komercialne zastopnike in
kuharje. Med poklici, v katerih je predvideno največ zaposlitev, je znova veliko poklicev, ki so na
slovenskem trgu že dlje časa deficitarni. Mednje sodijo predvsem tehnični poklici, ki jih ni možno
opravljati brez poklicno specifičnih znanj. Povpraševanje je v primerih deficitarnih poklicev večje od
ponudbe, kar za osebo, ki ima tovrsten poklic, pomeni bistveno večje možnosti za (hitro) zaposlitev,
1
Moška slovnična oblika se v poročilu uporablja kot nevtralna in vključuje moški in ženski spol.
3
za delodajalce pa bistveno manjšo možnost izbire med kandidati in običajno tudi daljše postopke
izbora ustreznih kandidatov.
Poklici, za katere bodo delodajalci najpogosteje iskali delavce, prvih 20 po pogostosti
Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.
2.200
Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev
1259
Prodajalci
784
Varilci
707
Orodjarji
665
Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih,…
544
Zidarji
494
Varnostniki
459
Komercialni zastopniki za prodajo
456
Kuharji
449
Elektroinštalaterji
441
Strugarji
415
Natakarji
410
Vojaki
400
Tehniki za strojništvo
383
Elektromehaniki
369
Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok
319
Inženirji strojništva
296
Strokovni sodelavci za zdravstveno nego
268
Ekonomisti
267
Vir: anketa Napovednik zaposlovanja 2016/II
Poklici, za katere delodajalci ne najdejo ustreznih delavcev
Anketni podatki kažejo na določena strukturna neskladja na trgu dela. V povprečju se je tretjina (32,7
%) delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Velika podjetja se s pomanjkanjem
ustreznih kandidatov srečujejo celo v več kot polovici primerov (52,7 %). Najvišji delež delodajalcev,
ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v naslednjih dejavnostih: gostinstvo, promet in
skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti, v katerih se s pomanjkanjem ustreznih
kadrov sooča polovica ali celo več podjetij. Več kot tretjina delodajalcev pa se s težavami pri
zaposlovanju srečuje še v predelovalnih dejavnostih, trgovini ter zdravstvu in socialnem varstvu.
Delodajalci imajo največ težav z zaposlovanjem kadra v tehničnih poklicih, ki jih opredeljujejo
potrebna poklicno specifično znanja na eni strani, na drugi strani pa so težave z zaposlovanjem
značilne tudi za poklice, ki zahtevajo specifičen delovni urnik. Če se osredotočimo na spolno strukturo
zaposlenih oz. iskalcev zaposlitve za navedenih 20 poklicev, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje
težave z zaposlovanjem, vidimo, da so v to skupino (z določenimi izjemami, kot so kuharji, natakarji,
prodajalci itd.) umeščeni pretežno poklici, v katerih prevladuje moška delovna sila.
4
Poklici, kjer so imeli delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov
Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev
997
Varilci
891
Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.
637
Orodjarji
635
Kuharji
455
Elektroinštalaterji
423
Natakarji
303
Vojaki
300
Varnostniki
267
Strugarji
264
Zidarji
237
Strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela
204
Prodajalci
202
Tehniki za strojništvo
193
Krojači, šiviljci, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil,
klobučarji
192
Komercialni zastopniki za prodajo
187
Mizarji
179
Tesarji
176
Elektromehaniki
162
Betonerji
157
Vir: anketa Napovednik zaposlovanja 2016/II
Kompetence, ki so kandidatom najbolj primanjkovale
Delodajalci so navajali tudi razloge za težave v zaposlovanju določenih poklicev. Med delodajalci, ki
so se opredelili, da so imeli težave z zaposlovanjem kadrov iz določenih poklicev, jih je 28,0 %
navedlo, da se na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat, 76,4 % pa jih je navajalo
različne pomanjkljivosti kandidatov, ki obsegajo od neustreznost izobrazbe, pomanjkanja splošnih
kompetenc do poklicno specifičnih znanj. Najpogostejša neustreznost kandidatov za prosta delovna
mesta je izhajala iz pomanjkanja delovnih izkušenj (51,6 %), neustreznosti izobrazbe (31,6 %) ter
pomanjkanja poklicno specifičnih znanj (30,9 %). Med splošnimi kompetencami, ki so primanjkovale
kandidatom, so delodajalci najpogosteje izpostavili telesne sposobnosti, ustrezen odnos do strank,
timsko naravnanost in znanje tujih jezikov.
5
Primanjkljaji kandidatov za prosta delovna mesta v primerih težav delodajalcev pri iskanju
delavcev
ustrezna izobrazba
31,6
delovne izkušnje
računalniška pismenost
računske sposobnosti
bralne in pisne sposobnosti
51,6
2,1
0,9
3,7
znanje tujih jezikov
9,0
organizacijske sposobnosti
8,6
timska naravnanost
sposobnost za reševanje problemov
ustrezen odnos do strank
telesne sposobnosti
9,5
8,9
12,5
14,7
poklicno specifična znanja
30,9
Vir: anketa Napovednik zaposlovanja 2016/II
Vpliv pomanjkanja ustreznih kandidatov na postopke zaposlovanja
Več kot polovica delodajalcev, ki je imela težave z zaposlovanjem določenih kadrov, navaja, da je
morala podaljšati postopke zaposlovanja, več kot tretjina ni nikogar zaposlila, dobra petina je iskala
delavce v tujini, petina delodajalcev pa je z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov
spremenila, razširila oz. omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj.
Podaljševanje postopkov zaposlovanja je posebej izrazito v finančnih in zavarovalniških dejavnostih,
kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v
dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Najpogosteje pogoje za zaposlitev
spremenijo oz. omilijo delodajalci iz dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne
varnosti, drugih dejavnosti, predelovalnih dejavnosti ter v informacijskih in komunikacijskih
dejavnostih. V tujini delavce najpogosteje iščejo delodajalci iz dejavnosti prometa in skladiščenja.
Višjo plačo oz. druge bonitete delodajalci ponudijo zelo redko, še najpogosteje delodajalci iz finančnih
in zavarovalniških dejavnosti. Kadar kandidati niso ustrezali potrebam delodajalcev, slednji niso
zaposlili nikogar, najpogosteje v primerih, ko so delodajalci izhajali iz finančnih in zavarovalniških
dejavnosti ali iz zdravstva in socialnega varstva.
Vpliv pomanjkanja delavcev na poslovanje podjetij/organizacij
Pomanjkanje ustreznih kadrov je najpogosteje privedlo do nadurnega dela, ki so se ga delodajalci, ki
so imeli težave z zaposlovanjem, posluževali v 45,3 % primerov. Skoraj petina delodajalcev (24,1 %)
se je zaradi problematike zaposlovanja ustreznega kadra posluževala prenašanja dela na zunanje
izvajalce (outsourcing), dobra četrtina delodajalcev (21,9 %) pa je za ta delovna mesta
6
(pre)usposobila že zaposlene. Nadurno delo je kot oblika blaženja pomanjkanja ustreznega kadra v
več kot polovici primerov prisotno v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne
varnosti, zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter
v predelovalnih dejavnostih. Strategijo notranjega (pre)usposabljanja najpogosteje uporabijo v
gostinstvu ter v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, medtem ko je prenašanje
dela na zunanje izvajalce (outsourcing) najpogostejše v gradbeništvu ter informacijskih in
komunikacijskih dejavnostih. Zavračanje naročil je dejavnosti prometa in skladiščenja ter v
gradbeništvu.
Dobra četrtina delodajalcev (26,5 %) pričakuje, da bo imela v prihodnje težave pri iskanju delavcev.
Tovrstna skrb je še posebej prisotna pri velikih delodajalcih z 250 ali več zaposlenimi (42,7 %).
Težave pri iskanju delavcev v prihodnjih letih napoveduje tudi več kot četrtina srednje velikih (27,1 %)
ter majhnih delodajalcev (25,5 %).
Nekaj ključnih poudarkov iz rezultatov Napovednika zaposlovanja 2016/II











Napovedi glede gibanja povpraševanja po izdelkih/storitvah za naslednjega pol leta so
spodbudne.
Delodajalci napovedujejo 1,5-odstotno rast števila zaposlenih, predvidevajo 22,3 tisoč
zaposlitev.
Najbolj spodbudne napovedi glede rasti zaposlovanja so znotraj drugih raznovrstnih poslovnih
dejavnostih (ki vključujejo tudi zaposlovalne dejavnosti), dejavnosti prometa in skladiščenja,
gostinstva, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, trgovine, informacijskih in
komunikacijskih dejavnostih ter v predelovalnih dejavnostih.
V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani poklici delavci za preprosta dela v
predelovalnih dejavnostih, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalci, varilci in orodjarji.
S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se sooča tretjina delodajalcev. V skupini
velikih delodajalcev se s tovrstnimi težavami spopada vsak drugi delodajalec.
Med poklici, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih delavcev,
so najpogostejši vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, delavci za preprosta dela v
predelovalnih dejavnostih, orodjarji in kuharji.
Težave pri iskanju ustreznih kandidatov izhajajo predvsem iz pomanjkljivosti kandidatov, ki
najpogosteje obsegajo pomanjkanje delovnih izkušenj, neustreznost izobrazbe ter
pomanjkanje poklicno specifičnih znanj.
Delodajalci, ki so imeli težave pri zaposlovanju, so se v dobri četrtini primerov soočili s
situacijo, ko se na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat.
Medtem ko za nekatera delovna mesta velja, da delodajalci iščejo zgolj kandidate, ki so
motivirani za delo, pri drugih delovnih mestih velja, da so zaželene vedno bolj kompleksne
kombinacije kompetenc, ki jih delodajalci pričakujejo od kandidata.
Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov so se delodajalci soočali predvsem z daljšimi postopki
iskanja ustreznih kandidatov, situacijo, ko niso zaposlili delavcev, in z odločitvami za iskanje
delavcev v tujini.
Pomanjkanje ustreznih kandidatov se je v poslovanju delodajalcev najpogosteje kazalo s
povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev, prenosom dela na zunanje izvajalce ter
(pre)usposabljanjem že zaposlenih delavcev.
7
Raziskava Napovednik zaposlovanja je del projekta Učinkovitejše usklajevanje ponudbe in
povpraševanja na trgu dela, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega
socialnega sklada, na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike
2014–2020.
Viri
SURS (Statistični urad RS). Spletna podatkovna baza SI-STAT. Ekonomsko področje. Nacionalni računi. Bruto
domači proizvod, letni podatki (ESR 2010). Bruto domači proizvod, Slovenija, letno.
URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0301910S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/03_nacional
ni_racuni/05_03019_BDP_letni/&lang=2
SURS (Statistični urad RS). Bruto domači proizvod, Slovenija, 3. četrtletje 2016. BDP v 3. četrtletju 2016 za 2,7
% višji kot v 3. četrtletju 2015.
URL: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=6369&idp=1&headerbar=0
SURS (Statistični urad RS). Spletna podatkovna baza SI-STAT. Demografsko in socialno področje. Trg dela.
Aktivno prebivalstvo po registrskih virih. Aktivno prebivalstvo, mesečni podatki. Delovno aktivno prebivalstvo po
dejavnostih (SKD 2008), Slovenija, mesečno.
URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0700921S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/0
5_akt_preb_po_regis_virih/01_07009_aktivno_preb_mesecno/&lang=2
UMAR (Urad za makroekonomske analize in razvoj). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2016. Ljubljana.
Urad za makroekonomske analize in razvoj.
URL:http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/analiza/jesenska_napoved_2016/JesenskaNapov
ed2016-splet1.pdf
8