Evropska komisija - Sporočilo za medije
Komisija predlaga lažji dostop do trga za Šrilanko, da bi spodbudila reforme
Bruselj, 11. januarja 2017
Odpravo carin bi spremljal strog nadzor, pogojena pa bi bila z nadaljnjo zavezanostjo
trajnostnemu razvoju, človekovim pravicam in dobremu upravljanju.
Komisija je danes predlagala, da Evropska unija odpravi znaten del preostalih uvoznih dajatev na
šrilanške proizvode v zameno za zavezo države, da bo ratificirala in učinkovito izvajala 27 mednarodnih
konvencij o človekovih pravicah, delovnih pogojih, varstvu okolja ter dobrem upravljanju. Te
enostranske trgovinske preferenciale bi sestavljala popolna odprava dajatev na 66 % tarifnih postavk,
ki zajemajo široko paleto proizvodov, vključno s tekstilnimi izdelki in ribami.
Za te preferenciale bi se uporabljala posebna ureditev v okviru splošne sheme preferencialov EU, znane
kot GSP+. Ta ureditev je zasnovana za podporo državam v razvoju, in sicer s spodbujanjem njihovega
gospodarskega razvoja z večjo trgovino z Evropo in zagotavljanjem spodbud za sprejemanje
konkretnih ukrepov za trajnostni razvoj. Evropski parlament in Svet imata zdaj največ štiri mesece za
morebitne ugovore, preden začnejo veljati ukrepi.
Komisarka za trgovino Cecilia Malmström je povedala: „Preferenciali v okviru GSP+ lahko pomembno
prispevajo h gospodarskemu razvoju Šrilanke prek večjega izvoza na trg EU. Vendar to odraža tudi
način, na katerega želimo podpirati Šrilanko pri izvajanju reform v zvezi s človekovimi pravicami,
pravno državo in dobrim upravljanjem. Prepričana sem, da bomo priča pravočasnemu in znatnemu
nadaljnjemu napredku na teh področjih, proces reform pa bodo podpirali tudi dialog v okviru GSP + in
mehanizmi spremljanja. To bi moralo vključevati tudi zagotovitev, da bo šrilanška zakonodaja o
preprečevanju terorizma popolnoma v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah.“
Odobritev dostopa do sheme GSP+ ne pomeni, da je stanje v državi upravičenki v zvezi s 27
mednarodnimi konvencijami popolnoma ustrezno. Namesto tega ponuja spodbude v obliki večjega
trgovinskega dostopa v zameno za nadaljnji napredek k popolnemu izvajanju teh konvencij ter
zagotavlja platformo za sodelovanje z upravičenci na vseh problematičnih področjih. Kot velja za vse
države upravičenke GSP+, bi odpravo carin za Šrilanko spremljal strog nadzor napredka države na
področju trajnostnega razvoja, človekovih pravic in dobrega upravljanja.
Šrilanka je v preteklosti že bila deležna ugodnosti GSP+. Vendar se je EU leta 2010 odločila za
prekinitev preferencialne obravnave uvoza s Šrilanke zaradi neobravnavanja kršitev človekovih pravic v
državi. Leta 2015 je nova vlada Šrilanke sprejela načrt obsežnih reform za nacionalno spravo,
spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje pravne države in dobro upravljanje, pa tudi trajnostni
gospodarski razvoj. Šrilanška vlada je zaprosila za pristop k GSP+ julija 2016 in Komisija je po oceni
ugotovila, da izpolnjuje merila za vstop v shemo GSP+, določena v uredbi EU.
Ozadje
Šrilanka je sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic in dobrega
upravljanja. Bistvena sprememba je sprejetje 19. ustavne spremembe, ki ponovno vzpostavlja
neodvisnost ključnih institucij, kot je nacionalna komisija za človekove pravice. Šrilanka je sprejela tudi
konkretne ukrepe, ki se med drugim nanašajo na: zagotavljanje preiskav v zvezi s primeri pogrešanih
oseb; večjo zaščito prič in žrtev; izpustitev oseb, priprtih na podlagi spornih predpisov za boj proti
terorizmu; boj proti otroškemu delu. Šrilanka je začela tudi ponovno sodelovati s sistemom ZN, zlasti s
Svetom ZN za človekove pravice, pri čemer se je zavezala k spodbujanju sprave, odgovornosti in
človekovih pravic. Poleg tega je Šrilanka dosegla večino razvojnih ciljev tisočletja, zlasti na področju
zdravstva, izobraževanja in enakosti spolov.
Več prizadevanj pa je potrebnih za izboljšanje stanja pri perečih vprašanjih. Šrilanka mora zagotoviti,
da je njena zakonodaja na področju boja proti terorizmu povsem v skladu z mednarodnimi
konvencijami o človekovih pravicah. Čim prej mora dokončno ustaviti uporabo mučenja s strani
varnostnih sil ter prenehati z nekaznovanjem takega ravnanja. Vlada pa mora s političnimi in
zakonodajnimi postopki tudi zagotoviti izboljšanje pravic žensk in otrok, na primer v zvezi z
diskriminacijo, nasiljem v družini, minimalno starostjo za poroko in spolnim izkoriščanjem, ter
obravnavati nadlegovanje sindikatov. Vse te teme se bodo spremljale v okviru GSP+, da se bo še
naprej zagotavljal pozitiven napredek.
EU je največji izvozni trg Šrilanke in predstavlja skoraj tretjino svetovnega izvoza Šrilanke.
Dvostranska trgovina je v letu 2015 znašala 4,7 milijarde evrov. Uvoz iz Šrilanke v EU je znašal
2,6 milijarde evrov in je zajemal predvsem tekstil, izdelke iz gume in stroje.
Trenutno je do GSP+ upravičenih 8 držav: Armenija, Bolivija, Filipini, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan,
Paragvaj in Zelenortski otoki.
Več informacij
-
Delovni dokument služb Komisije: Poročilo o oceni vloge Šrilanke za dostop do GSP+
-
Informativni pregled: Posebna ureditev v okviru GSP+
-
Splošna shema preferencialov
IP/17/34
Kontakti za stike z mediji:
Enrico BRIVIO (+32 2 295 61 72)
Axel FOUGNER (+32 2 295 72 76)
Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti