c e loV I Ta
uRbana
prenovA
vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
Regeneracija soseske
z vključevanjem lokalnega prebivalStva
na primeru Savskega naselja v Ljubljani. 2013, 2014
CELOVITA URBANA PRENOVA
je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih,
finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se
celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in
socialno stanje v izbranem delu mesta.
v 2014
v 1950
V Sloveniji trenutno pomanjkanje politik in primerov dobre prakse
celovite urbane prenove kliče k preizkušanju novih pristopov. Le tako je
mogoče začrtati jasne cilje na državni ravni in hkrati oblikovati model
prenove, ki bi ustrezal lokalnim značilnostim. Primeri iz tujine kažejo na
pomembno vlogo nevladnih organizacij, ki vse pogosteje nastopajo kot
nekakšen most med lokalnimi prebivalci in mestnimi institucijami. Imajo
namreč specifična znanja, povezana z regeneracijo javnih prostorov, hkrati
pa so neformalne, hitro odzivne in ustvarjalne. Prav te lastnosti so ključne
za spodbujanje stanovalcev k vključevanju v prenovo njihovih sosesk.
Poleg množice izrazito ustvarjalnih rešitev, ki doprinesejo k prenovi
soseske, vmesna vloga nevladnih organizacij občinskim in četrtnim
inštitucijam omogoči tudi pristen stik z lokalno skupnostjo.
Ta publikacija predstavlja pilotni projekt celovite urbane prenove
stanovanjske soseske Savsko naselje, ki ga je društvo prostoRož
izvajalo z mnogimi sodelavci, partnerji in lokalnimi prebivalci v letih
2013 in 2014.
Dokument predstavlja metodo dela, opisuje posamezne aktivnosti znotraj
projekta, povzema izkušnje in podaja priporočila za izvajanje celovitih
urbanih prenov.
Celovita urbana prenova pomeni:
+ ZA PREBIVALCE
+ ZA UPRAVO
+ ZA PROSTOR
Povzeto po A. Cerar, glasilo Naš Bežigrad, letnik 3, št. 1, maj 2014.
Savsko naselje
ica
a ul
rtov
iška
n
Top
Sav
ska
cest
a
a
Linh
ljubljanske stanovanjske soseske so pomemben vir stanovanj v mestu.
v njih prebiva približno polovica ljubljančanov. večina sosesk je bila
zgrajena v drugi polovici dvajsetega stoletja in skupno jim je, da se hitro
starajo. s celovito prenovo se namreč ni srečala še nobena soseska, obnove
pa so le redko presegle raven stanovanja oziroma bloka. pogosta posledica
je zanemarjen javni prostor, katerega edina funkcija je parkiranje. vendar
pa večina teh sosesk sploh ni slabo načrtovanih, javni prostor bi lahko
ponudil veliko več in vsakdanje življenje bi bilo tako v teh soseskah
enostavno prijetnejše.
a
ulic
Savsko naselje je bilo zgrajeno med leti 1945 in 1960 in ima
približno 8.000 prebivalcev.
v Število avtomobilov se je v 60 letih povečalo iz 500 na
4.000, število društev se je zmanjšalo iz 10 na 2.
v Slovenija je ena od držav, ki še nima oblikovane politike
prenov stanovanjskih sosesk iz druge polovice dvajsetega
stoletja.
v
v savskem naselju se danes soočamo s problemi na več nivojih:
pRoSToRSKI:
nerešena lastništva, neurejen javni prostor in prometne težave, nerešen
pomen javnega dobrega
SocIalnI:
vandalizem in pomanjkanje občutka za skupnost, popolno nezaupanje v
institucije, odsotnost socialnih servisov na ravni soseske
eKonoMSKI:
brezposelnost, pomanjkanje centralnih dejanosti in priložnosti za mlade
Povzeto po A. Cerar, glasilo Naš Bežigrad, letnik 3, št. 1, maj 2014.
Serija aktivnosti za celovito
urbano prenovo soseske
Na povabilo Oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana
smo v začetku leta 2013 začeli s projektom Regeneracija soseske z
vključevanjem lokalnih prebivalcev.
V Savskem naselju smo se pod sloganom ‘Kdor pomaga, ta zmaga!’
povezale štiri organizacije, V.I.B.E., MHP, Saprabolt!, prostoRož in nekaj
posameznikov iz soseske. Skozi organizirana ali spontana druženja in
zbore stanovalcev se je v pol leta oblikoval program prenove, ki poteka
na več nivojih, od socialnih, kulturnih, športnih dejavnosti, neformalnih
druženj, do oblikovanja prostorske vizije soseske. Vsak posameznik se
lahko vključuje na področjih, ki ga zanimajo in navdušujejo.
V teku dveh let se je v projekt vključilo tudi več različnih strokovnjakov,
mestnih institucij ter nevladnih organizacij.
K prenovi javnega prostora v Savskem naselju pristopamo na način, ki
je pravzaprav veliko več kot le revitalizacija in fizična prenova javnega
prostora. Je oblika prenove, ki se osredotoča na skupnost vsaj toliko kot
na prostor.
Posledice celovite urbane prenove so povezave med prebivalci
in organizacijami, ki bodo v prihodnosti porajale tudi nova
sodelovanja, ne samo na ravni soseske ampak tudi širše. Poleg
neformalnih prijateljskih vezi, se na ta način okrepijo povezave na
različnih področjih: ekonomskem, socialnem, kulturnem, športnem,
prostorskem idr.
Povezave med problemi, projekti in
sodelujočimi pri celoviti urbani
prenovi Savskega naselja
PROBLEMI, KI JIH NASLAVLJAMO
SODELUJOČI
v 8.000 prebivalci
PROJEKTI 2013, 2014
časopis Savčan
prostor Lokalc
PROSTORSKI
v Nerešena lastništva
v Neurejen prostor, prometne težave
v Odsotnost prostorske vizije in smernic
SOCIALNI
v Pomankanje občutka za skupnost in vandalizem
v Nezaupanje v institucije
v Odsotnost socialnih servisov na ravni soseske
EKONOMSKI
v Brezposelnost
v Pomanjkanje centralnih dejavnosti na ravni soseske
v Ni priložnosti za mlade
Vizija za javni prostor
dogodki na prostem
Savski hrib, super hrib
Dom skupnosti
Blok party
Dnevni center za mlade
otroške delavnice
energ. prenova stavb
Knjižnica REČI
urbani vrtovi
študentske delavnice
obveščanje in predlogi
za odločevalce
v prostoRož
v društvo MHP
v Saprabolt
v Kultipraktik
v MOL, UOP
v MOL, OGDP
v MOL, Urad za mladino
v ČS Bežigrad
v zunanji strokovnjaki
v FA Ljubljana
v Oš Savsko naselje
v Vrtec Mladi rod
v Inš. za urb. Grenoble
v Druge NVO
v MAO/BIO 50
v RRALUR
v Knjižnica OŽ
Nekateri projekti celovite
urbane prenove Savskega naselja
skupni prostor
lokalni časopis
SAVSKI HRIB, SUPER HRIB
DOGODKI NA PROSTEM
Vsem stanovalcem Savskega
naselja je za različne dejavnosti
brezplačno na voljo družabni
prostor v središču soseske.
Lokalc je odprt vsako dopoldne,
ob četrtkih pa tudi popoldne.
Vsak mimoidoči se v njem
lahko pozanima o aktivnostih
in dogodkih v soseski. Ob
popoldnevih je prostor na voljo
različnim dejavnostim stanovalcev,
od praznovanj rojstnih dni,
sestankov hišnih svetov, otroških
delavnic do vaj glasbenih skupin.
Skozi delo in druženje v soseski
skupnost odkriva zanimive in
pozabljene zgodbe o ljudeh,
društvih, dogodkih iz preteklosti,
hkrati pa z aktivnim sodelovanjem
ustvarja nove. Vse te zgodbe
gradijo identiteto soseske in zato
jih je nujno zapisati. Časopis
Savčan izhaja kot tromesečnik,
urejajo pa ga lokalni prebivalci.
Projekt Savski hrib, super hrib se
je začel na pobudo in s podporo
mame pokojnega košarkaša Filipa
Štembergerja iz Savskega naselja.
Skupaj z glasbenikom iz soseske
Rokom Terkajem in v sodelovanju
z Osnovno šolo Savsko naselje
smo razvijali ideje in izdelali načrt
prenove.
Okoliški otroci, njihovi starši in
tudi drugi Savčani so sodelovali
pri izboru in tudi pri sami izvedbi
ureditev Savskega hriba in
košarkaškega igrišča. Poslikava je
delo klana 1107.
V organizaciji društva MHP se
skozi celo poletje na igrišču na
Šerkovi odvijajo različni dogodki
za mlade, filmske projekcije, vodna
drča, delavne akcije, neformalna
druženja ob kavi in družabne igre.
skupnostni vrt
Pod vodstvom društva Saprabolt!
in v sodelovanju z otroci iz naselja
na Šerkovi cveti skupnostni vrt.
vizija za javni prostor
S stanovalci smo oblikovali t.i.
skupino za promet, saj smo na
zborih ugotovili, da je odnos med
prometom in javnim prostorom
največji in najbolj pereč problem.
Skupaj s strokovnjaki Ireno Ostojič
in Tadejem Žaucerjem smo pripravili
vizijo javnega prostora Savskega
naselja. Izhodišče so pobude
meščanov, zbrane skozi
enoletno delovanje v soseski. Vizija
vključuje predloge za motorni
promet, peš in kolesarske poti,
mrežo zelenih prostorov, pa tudi
parkirne površine. Namen je, da
bo dokument služil kot relevantna
osnova vsem načrtovalcem in
odločevalcem pri pripravi uradnih
prostorskih načrtov, pa tudi pri
delitvi funkcionalnih zemljišč.
vKoncept parkiranja in hierarhije prometnih
površin.
vKarta/popis vzdrževanja zelenih površin.
OGDP nima v
planu, vendar
kosi
LEGENDA:
KOSI ODDELEK ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE MOL
KOSI ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN PROMET
KOSIJO STANOVALCI ALI UPRAVNIKI
ŠOLE, VRTCI
PRIVATNE STAVBE IN ZEMLJIŠČA
VRTIČKI
ŠTUDentske delavnice
dom skupnosti
Pri urejanju in načrtovanju javnega
prostora sta sodelovali dve šoli
za arhitekturo. Študenti Fakultete
za arhitekturo v Ljubljani pod
vodstvom prof. Tadeja Glažarja
so izdelali načrte za dolgoročno
trajnostno prenovo soseske tako
na urbanističnem kot tudi na
arhitekturnem nivoju. Študenti
Urbanističnega inštituta iz
Grenobla pa so pod vodstvom
profesorja Gilla Novarine zasnovali
več konkretnih predlogov ureditve
javnega prostora. Nekatere so tudi
izvedli.
Na vrsti sestankov, čistilnih akcij
in različnih druženj v letošnjem
letu raziskujemo, kaj je danes
skupni prostor soseske. Kaj lahko
prinese in kako lahko deluje, da bo
spet izražal identiteto soseske in
nudil tisto več, kar je onkraj zidov
stanovanj in s čimer lahko naše
bivanje znotraj soseske označimo
kot kakovostno.
V domovih skupnosti so včasih
imela sedež vsa lokalna društva,
stanovalci pa so se v njih družili
tudi neformalno.
Jeseni 2014 bomo prenavljali
pritlični del Doma Skupnosti, da bo
v njem med drugim začela delovati
tudi prva slovenska Knjižnica REČI
(v partnerstvu z RCKE, RRA LUR
in MOL).
Partnerstva in sodelovanje
s tujino
V skupini prostoRož se povezujemo s sorodnimi
nevladnimi organizacijami iz Evrope, da
pridobivamo nova znanja in si izmenjujemo
izkušnje pri izvajanju pilotnih projektov celovitih
urbanih prenov.
PARTNERSTVO ECLECTIS
Parnerstvo Eclectis raziskuje
načine vključevanja javnosti v
sooblikovanje javnega prostora
in grajenja lokalne skupnosti.
V decembru 2014 bo izdalo
priporočila ‘ green paper’
evropskim odločevalcev.
Projekt od leta 2012 povezuje
partnerje: Expeditio iz Črne Gore,
Dedale iz Pariza, Transforma
iz Torres Vedrasa, Idensidad iz
Barcelone, Waag iz Amsterdama in
prostoRož.
www.eclectis.eu
PARTNERSTVO ARTIZEN
Z istimi partnerji nadaljujemo
sodelovanje v letih 2015 in 2016.
Kaj pridobimo z izvajanjem
projektov celovite urbane
prenove?
v BOLJŠO VKLJUČENOST PREBIVALCEV
v HITRO REAGIRANJE NA POBUDE IN SPREMEMBE NA LOKALNI RAVNI
OBISKI PODOBNIH PRAKS
V TUJINI
v DOBRO POVEZANOST MESTNE UPRAVE S SOSESKAMI
V času projekta smo spoznali
tudi lokalne pisarne, ki jih v tujini
ustanavljajo občinske uprave,
vodijo pa jih nevladne organizacije.
Obiskali smo lokalno pisarno za
urbano prenovo 10. dunajskega
okrožja (Gebietsbetreuung
Stadterneuerung
Sonnwendviertel), Buero fuer
stadtentwicklung v Leipzigu in
skupino uličnih delavcev Gangway
v Berlinu.
v BOLJ AŽURNO OBLIKOVANJE STRATEŠKIH DOKUMENTOV
v PRIORITETNO IN BOLJ SMISELNO IZVAJANJE
POSAMEZNIH POSEGOV
v VEČJO FINANČNO UČINKOVITOST
www.gbstern.at
www.leipzig.de
www.gangway.de
Kar pomeni:
+ ZA PREBIVALCE
+ ZA UPRAVO
+ ZA PROSTOR
Kako lahko javna uprava podpre
celovite urbane prenove?
Dosedanje izkušnje kažejo na
Za celovite urbane prenove potrebujemo
ODSOTNOST STRATEGIJ NA DRŽAVNI RAVNI
Slovenija nima oblikovane politike prenove stanovanjskih sosesk. V ciljih
državnih strategij je zapisano, naj se več pozornosti namenja prenovam,
vendar te odločitve niso izvedbeno in finančno podprte.
STRATEGIJO PRENOVE STANOVANJSKIH SOSESK KOT CELOTE
Namesto o energetskih in drugih obnovah stavb je potrebno govoriti
o celovitih prenovah, ne samo stavb ampak zaključenih prostorskih /
urbanih enot.
NEPOVEZANOST ODDELKOV MESTNE UPRAVE
Zaradi nepoznavanja in nepovezanosti mestnih služb, projekti velikokrat
nimajo možnosti za uspeh. Izvedeni so polovično in nedosledno, čeprav je
vanje vloženo veliko sredstev in energije posameznih oddelkov.
FLEKSIBILNO IN ODZIVNO JAVNO UPRAVO
Enotno delovanje uprave je ključno za vzpostavitev dolgoročnega zaupanja in s tem tudi večjega vključevanje prebivalcev.
LASTNIŠTVA JAVNIH POVRŠIN
V soseskah so lastništva parcel nerešena. Funkcionalne površine še niso
določene. Javno dobro je nejasno. Posledica je stihijsko širjenje parkirnih
površin, grajenje ograj in nevzdrževanost površin.
NEZAUPANJE IN NEZAINTERESIRANOST PREBIVALCEV
Večina prebivalcev ne verjame, da lahko s sodelovanjem kaj spremeni.
Vlada tudi velik strah pred spremembami in nezaupanje v institucije. Po
drugi strani pa so pobude aktivnih prebivalcev pogosto spregledane.
ODSOTNOST FINANČNIH PODPOR
Na državni ali mestni ravni ni izpoblikovanih strategij, ki bi sistemsko
finančno podpirale kakršne koli oblike pobud s strani prebivalcev ali
nevladnih organizacij. Za omenjeni projekt je bilo potrebno premagati
vrsto birokratskih ovir in sredstva iskati za posamezne aktivnosti in na
razpisih v tujini.
STRATEGIJO JAVNEGA DOBREGA
Čimprej je potrebno sprejeti odločitev o javnem dobrem. Potrebno je
določiti pristojnosti in odgovornosti mestne uprave, lastnikov zemljišč in
lokalne skupnosti.
PROJEKTNO HORIZONTALNO POVEZANE SLUŽBE JAVNE UPRAVE
Celovita urbana prenova zajema prostorska, kulturna, športna in socialna
področja, zato je ključno, da se posamezni oddelki med seboj povezujejo,
obveščajo in pri posegih sodelujejo.
VZPOSTAVLJEN SISTEM PODPORE
Vzpostaviti je potrebno dolgoročen sistem finančnih in drugih podpor
lokalnim iniciativam in nevladnim organizacijam. Primeri iz tujine kažejo,
da je tak način delovanja finančno bolj učinkovit.
podatki o projektu
SoDelaVcI:
v
v
v
v
v
v
v
v
v
aKTIVnoSTI V ŠTeVIlKaH
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
v
20 dogodkov na Šerkovi
3 dogodki na savskem hribu
10 gredic, 20 delavnic na vrtičku
120 zbranih pobud,
10 pobud uresničenih skozi delovne akcije
izdelan akcijski načrt s pobudami prebivalcev
vzpostavljen skupni prostor lokalc
10 zborov za savsko naselje
5 izdaj časopisa savčan
izdelan dokument vizija za javni prostor savskega naselja
izdelan popis vzdrževanja zelenih površin
urejena oglasna deska in usmerjevalne table po soseski
preurejeno športno igrišče in savski hrib
izvedene delavnice z otroci v šoli in vrtcu
FInancIRanJe
v
v
v
v
v
oddelek za urejanje prostora mol
Rcke in RRa luR
zavod za zaposlovanje Rs
oddelek za predšolsko vzgojo mol
urad za mladino mol
mHp mladi hišni prijatelji
saprabolt!
Rok terkaj, v.i.b.e,
kultipraktik
društvo ljiljan
oš savsko naselje
vrtec mladi rod
irena ostojič, u.d.i.a.
olga michalik
vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
KonTaKT:
kD prostoRož
Rimska ulica 22
1000 ljubljana
0590 19 088
www.prostoroz.org
[email protected]
fb: prostorož
prostoRož je leta 2004 nastal spontano, iz želje po raziskovanju in razumevanju odprtega
mestnega prostora. Danes združuje arhitekte, urbaniste, sociologe, pravnike in tehnične
poDpoRa
v četrtna skupnost bežigrad mol
v oŠ savsko naselje
sodelavce, ki s svojim znanjem omogočajo večdimenzionalen pristop k izzivom mestnega
prostora.
CELOVITA URBANA PRENOVA
POMENI
BOLJŠO VKLJUČENOST PREBIVALCEV
HITRO REAGIRANJE NA POBUDE IN SPREMEMBE NA LOKALNI RAVNI
DOBRO POVEZANOST MESTNE UPRAVE S SOSESKAMI
BOLJ AŽURNO OBLIKOVANJE STRATEŠKIH DOKUMENTOV
PRIORITETNO IN BOLJ SMISELNO IZVAJANJE POSAMEZNIH POSEGOV
VEČJO FINANČNO UČINKOVITOST