priponki.
Ljubljana, 2.2.2017 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Komisija za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj, predsednik Zadeva: Zahteva za sklic nujne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ Na podlagi 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ z naslednjo točko dnevnega reda: ZAHTEVA ZA OBRAZLOŽITEV RAZLOGOV IN SMISELNOSTI FINANCIRANJA DELOVNIH MEST NA HRVAŠKEM S STRANI SLOVENSKE VLADE V PRIMERU DRUŽBE CIMOS 1. Obrazložitev Začetki podjetja Cimos v avtomobilski industriji segajo v leto 1959, s sklenitvijo kooperacijske pogodbe med slovenskim Tomosom in francoskim Citroenom. Leta 1972 je Cimos postalo samostojno podjetje in se v letu 1996 oblikovalo v delniško družbo. Cimos, ki je v svojem začetku izdeloval avtomobilske dele izključno za podjetje Citroen, je od leta 1989 postopoma širil mrežo kupcev in danes dobavlja številnim avtomobilskim proizvajalcem in dobaviteljem širom Evrope. Nad družbo Cimos je bil v letu 2014 začet postopek prisilne poravnave. Z upniki družbe Cimos je bil dosežen dogovor o finančnem prestrukturiranju na način, da se del terjatev odpiše, del terjatev se konvertira v osnovni kapital, del finančnih obveznosti pa se reprogramira. Učinek delnega odpisa (60%) terjatev je znašal 36,8 milijona evrov, znesek terjatev, ki so bile konvertirane v osnovni kapital družbe Cimos, pa je znašal 168,6 milijona evrov. Po zaključeni prisilni poravnavi dne 4.6.2015 je bila nova lastniška struktura družbe Cimos sledeča: Iz spodnjih grafov je razvidno, kako je slabo poslovanje družbe Cimos privedlo do prisilne poravnave. Opozorili bi predvsem na previsoko zadolženost. Zadolženost družbe se je v letih gospodarske krize (od leta 2009) praktično podvojila. Leta 2014, eno leto pred prisilno 2 poravnavo, so dolgovi družbe Cimos znašali okoli 500 milijonov evrov, družba je imela 367 milijonov evrov prihodkov, ustvarila pa je okoli 30 milijonov izgube. Družba Cimos je z izgubo poslovala tudi v letih 2012 in 2013, medtem, ko je predhodnih letih poslovala praktično z »pozitivno ničlo«. Preglednica 1: Prihodki od prodaje, EBITDA in čisti dobiček/izguba po letih Preglednica 2: Zadolženost družbe Cimos po letih Družba Cimos je v letu 2015 ustvarila 326,9 milijona evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje ter 334,5 milijona evrov konsolidiranih poslovnih prihodkov. Dobiček oziroma poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), normaliziran za enkratne učinke poslovnega in finančnega prestrukturiranja je v letu 2015 znašal 30,2 milijona evrov. Na zadnji dan leta 2015 je imela družba Cimos 41,9 milijona evrov kapitala in okoli 270,3 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Družba Cimos je v letih med 2013 in 2015 dobila tudi 126 milijonov evrov državnih pomoči za reševanje ter prestrukturiranje. Kljub izvedeni prisilni poravnavi in 3 državnim pomočem je družba Cimos že v letu 2016 poslovala z izgubo. V prvih devetih mesecih leta 2016 je družba Cimos ustvarila 248,4 milijona evrov prihodkov, kar je bilo okoli 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Ustvarila je 3,5 milijona evrov izgube, imela je 34,6 milijona evrov kapitala in za okoli 172 milijona evrov obveznosti. Družba Cimos torej tudi po prisilni poravnavi in prejetih državnih pomočeh ni bila sposobna poslovati z dobičkom. Kupci zato niso verjeli v obstoj družbe in so odpovedovali naročila, še posebej zato, ker je narava posla v tej branži taka, da zahteva dolgoročno sodelovanje. S tem se je ogrozilo tudi delovna mesta, ki jih ima družba Cimos v naslednjih državah: Država kot največji lastnik družbe oziroma v njenem imenu DUTB se je zato odločila to družbo prodati. Pridobitev novega lastnika, ki bi bil sposoben družbo finančno okrepiti in ji zagotoviti kupce, je bilo še edino upanje, da se zagotovi obstoj in delovna mesta družbe Cimos. Novega lastnika se je tudi našlo in sredi oktobra lanskega leta je bila podpisana kupoprodajna pogodba z italijanskim skladom Palladio Finanziaria. Gre za holding s sedežem v Vicenzi, ki svoje naložbe upravlja prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega sklada. Kupnina za 91 odstotni delež družbe Cimos je znašala 100.000 evrov, sklad Palladio Finanziaria pa je prevzel 110 milijonov evrov dolga družbe Cimos. Pri zmanjšanju dolga družbe Cimos so sodelovale tudi banke, ki so del dolga zopet odpisale. Ko je kazalo, da je družba Cimos prodana, se je zapletlo. Hrvaška »slaba banka« DAB toži družbo Cimos zaradi domnevne terjatve iz leta 1999 s strani Riječke banke, nad katero je končan stečajni postopek in več ne deluje. Šlo naj bi za glavnico 20 milijonov evrov plus obresti, skupaj okoli 45 milijonov evrov. Ta terjatev naj bi leta 2004, ker nihče ni zahteval izpolnitve pogodbe, propadla. Vendar je nato DAB kontaktiral Cimos, ki ga je takrat vodil g. Franc Krašovec, in družba Cimos naj bi v korespondenci terjatev spet pripoznala. Italijanski sklad Palladio Finanziaria naj bi DAB poslal več predlogov za poravnavo, ki pa jih je DAB zavrnila, zato se je nameraval umakniti iz nakupa. V zadevo se je nato vključil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi DUTB naročil, da ponudi poravnavo v višini 5 milijonov evrov plus »eksternalije«, med katerimi naj bi bil tudi socialni program za Hrvaško, to je ohranitev delovnih mest družbe Cimos na Hrvaškem. Ker DAB tudi te ponudbe ni sprejel, naj bi minister Zdravko Počivalšek preko DUTB ponudil novo, višjo ponudbo. Kakšna naj bi bila ta ponudba ni znano. Pri tem se postavljata dve vprašanji. Prvo je, zakaj slovenska vlada z slovenskimi davkoplačevalskimi sredstvi financira socialne programe oziroma delovna mesta na Hrvaškem? Nedavno je japonsko podjetje Yaskawa Electric napovedalo gradnjo tovarne robotov 4 v Sloveniji, za kar naj bi namenilo 25 milijonov evrov. Delo naj bi dobilo okoli 170 ljudi in slovenska vlada je to investicijo oziroma odprtje delovnih mest podprla s 5,6 milijona evrov. Kaj bi rekli hrvaški državljani, če bi to investicijo v Sloveniji podprla hrvaška vlada z denarjem hrvaških davkoplačevalcev? Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je politični vpliv posameznih ministrov na delovanje in odločitve DUTB, ki bi morala delovati samostojno in neodvisno. 2. Komisiji DZ za nadzor javnih financ predlagamo sprejem naslednjega sklepa: 1. Komisija za nadzor javnih financ pričakuje, da ji Vlada RS v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa poda pisno obrazložitev, zakaj financira socialne programe oziroma delovna mesta na Hrvaškem, kakšna je vsebina predloga poravnave DAB in kakšen je vpliv posameznih ministrov, predvsem ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, na neodvisnost poslovanja in odločitve DUTB. 3. Predsedniku Komisije DZ za nadzor javnih financ predlagamo, da na nujno sejo povabi: predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravka Počivalška, ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman, predstavnike upravnega odbora DUTB. Vodja PS SDS, Jože Tanko Priloge: - Letno poročilo družbe Cimos (stran 1-44) za leto 2015 dosegljivo na http://www.cimos.si/index.php?page=letna_porocila&item=99 - članek dnevnika Finance: »Aleluja! Cimos bo vendarle dobil zdravega lastnika! Pravo delo pa se šele začenja…«
© Copyright 2024