Ljubljana, 2.2.2017
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Komisija za nadzor javnih financ
mag. Andrej Šircelj, predsednik
Zadeva: Zahteva za sklic nujne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ
Na podlagi 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Poslanska skupina SDS
zahteva sklic nujne seje Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ
z naslednjo točko dnevnega reda:
ZAHTEVA ZA OBRAZLOŽITEV RAZLOGOV IN SMISELNOSTI FINANCIRANJA DELOVNIH
MEST NA HRVAŠKEM S STRANI SLOVENSKE VLADE V PRIMERU DRUŽBE CIMOS
1. Obrazložitev
Začetki podjetja Cimos v avtomobilski industriji segajo v leto 1959, s sklenitvijo kooperacijske
pogodbe med slovenskim Tomosom in francoskim Citroenom. Leta 1972 je Cimos postalo
samostojno podjetje in se v letu 1996 oblikovalo v delniško družbo. Cimos, ki je v svojem
začetku izdeloval avtomobilske dele izključno za podjetje Citroen, je od leta 1989 postopoma širil
mrežo kupcev in danes dobavlja številnim avtomobilskim proizvajalcem in dobaviteljem širom
Evrope. Nad družbo Cimos je bil v letu 2014 začet postopek prisilne poravnave. Z upniki družbe
Cimos je bil dosežen dogovor o finančnem prestrukturiranju na način, da se del terjatev odpiše,
del terjatev se konvertira v osnovni kapital, del finančnih obveznosti pa se reprogramira. Učinek
delnega odpisa (60%) terjatev je znašal 36,8 milijona evrov, znesek terjatev, ki so bile
konvertirane v osnovni kapital družbe Cimos, pa je znašal 168,6 milijona evrov. Po zaključeni
prisilni poravnavi dne 4.6.2015 je bila nova lastniška struktura družbe Cimos sledeča:
Iz spodnjih grafov je razvidno, kako je slabo poslovanje družbe Cimos privedlo do prisilne
poravnave. Opozorili bi predvsem na previsoko zadolženost. Zadolženost družbe se je v letih
gospodarske krize (od leta 2009) praktično podvojila. Leta 2014, eno leto pred prisilno
2
poravnavo, so dolgovi družbe Cimos znašali okoli 500 milijonov evrov, družba je imela 367
milijonov evrov prihodkov, ustvarila pa je okoli 30 milijonov izgube. Družba Cimos je z izgubo
poslovala tudi v letih 2012 in 2013, medtem, ko je predhodnih letih poslovala praktično z
»pozitivno ničlo«.
Preglednica 1: Prihodki od prodaje, EBITDA in čisti dobiček/izguba po letih
Preglednica 2: Zadolženost družbe Cimos po letih
Družba Cimos je v letu 2015 ustvarila 326,9 milijona evrov konsolidiranih čistih prihodkov od
prodaje ter 334,5 milijona evrov konsolidiranih poslovnih prihodkov. Dobiček oziroma poslovni
izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), normaliziran za enkratne učinke poslovnega
in finančnega prestrukturiranja je v letu 2015 znašal 30,2 milijona evrov. Na zadnji dan leta 2015
je imela družba Cimos 41,9 milijona evrov kapitala in okoli 270,3 milijona evrov dolgoročnih in
kratkoročnih obveznosti. Družba Cimos je v letih med 2013 in 2015 dobila tudi 126 milijonov
evrov državnih pomoči za reševanje ter prestrukturiranje. Kljub izvedeni prisilni poravnavi in
3
državnim pomočem je družba Cimos že v letu 2016 poslovala z izgubo. V prvih devetih mesecih
leta 2016 je družba Cimos ustvarila 248,4 milijona evrov prihodkov, kar je bilo okoli 16 odstotkov
manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Ustvarila je 3,5 milijona evrov izgube, imela je 34,6
milijona evrov kapitala in za okoli 172 milijona evrov obveznosti. Družba Cimos torej tudi po
prisilni poravnavi in prejetih državnih pomočeh ni bila sposobna poslovati z dobičkom. Kupci
zato niso verjeli v obstoj družbe in so odpovedovali naročila, še posebej zato, ker je narava
posla v tej branži taka, da zahteva dolgoročno sodelovanje. S tem se je ogrozilo tudi delovna
mesta, ki jih ima družba Cimos v naslednjih državah:
Država kot največji lastnik družbe oziroma v njenem imenu DUTB se je zato odločila to družbo
prodati. Pridobitev novega lastnika, ki bi bil sposoben družbo finančno okrepiti in ji zagotoviti
kupce, je bilo še edino upanje, da se zagotovi obstoj in delovna mesta družbe Cimos. Novega
lastnika se je tudi našlo in sredi oktobra lanskega leta je bila podpisana kupoprodajna pogodba z
italijanskim skladom Palladio Finanziaria. Gre za holding s sedežem v Vicenzi, ki svoje naložbe
upravlja prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega sklada. Kupnina za 91
odstotni delež družbe Cimos je znašala 100.000 evrov, sklad Palladio Finanziaria pa je prevzel
110 milijonov evrov dolga družbe Cimos. Pri zmanjšanju dolga družbe Cimos so sodelovale tudi
banke, ki so del dolga zopet odpisale. Ko je kazalo, da je družba Cimos prodana, se je zapletlo.
Hrvaška »slaba banka« DAB toži družbo Cimos zaradi domnevne terjatve iz leta 1999 s strani
Riječke banke, nad katero je končan stečajni postopek in več ne deluje. Šlo naj bi za glavnico 20
milijonov evrov plus obresti, skupaj okoli 45 milijonov evrov. Ta terjatev naj bi leta 2004, ker
nihče ni zahteval izpolnitve pogodbe, propadla. Vendar je nato DAB kontaktiral Cimos, ki ga je
takrat vodil g. Franc Krašovec, in družba Cimos naj bi v korespondenci terjatev spet pripoznala.
Italijanski sklad Palladio Finanziaria naj bi DAB poslal več predlogov za poravnavo, ki pa jih je
DAB zavrnila, zato se je nameraval umakniti iz nakupa. V zadevo se je nato vključil gospodarski
minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi DUTB naročil, da ponudi poravnavo v višini 5 milijonov
evrov plus »eksternalije«, med katerimi naj bi bil tudi socialni program za Hrvaško, to je
ohranitev delovnih mest družbe Cimos na Hrvaškem. Ker DAB tudi te ponudbe ni sprejel, naj bi
minister Zdravko Počivalšek preko DUTB ponudil novo, višjo ponudbo. Kakšna naj bi bila ta
ponudba ni znano. Pri tem se postavljata dve vprašanji. Prvo je, zakaj slovenska vlada z
slovenskimi davkoplačevalskimi sredstvi financira socialne programe oziroma delovna mesta na
Hrvaškem? Nedavno je japonsko podjetje Yaskawa Electric napovedalo gradnjo tovarne robotov
4
v Sloveniji, za kar naj bi namenilo 25 milijonov evrov. Delo naj bi dobilo okoli 170 ljudi in
slovenska vlada je to investicijo oziroma odprtje delovnih mest podprla s 5,6 milijona evrov. Kaj
bi rekli hrvaški državljani, če bi to investicijo v Sloveniji podprla hrvaška vlada z denarjem
hrvaških davkoplačevalcev? Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je politični vpliv posameznih
ministrov na delovanje in odločitve DUTB, ki bi morala delovati samostojno in neodvisno.
2. Komisiji DZ za nadzor javnih financ predlagamo sprejem naslednjega sklepa:
1. Komisija za nadzor javnih financ pričakuje, da ji Vlada RS v roku 15 dni od dneva
sprejetja tega sklepa poda pisno obrazložitev, zakaj financira socialne programe
oziroma delovna mesta na Hrvaškem, kakšna je vsebina predloga poravnave DAB in
kakšen je vpliv posameznih ministrov, predvsem ministra, pristojnega za
gospodarski razvoj in tehnologijo, na neodvisnost poslovanja in odločitve DUTB.
3. Predsedniku Komisije DZ za nadzor javnih financ predlagamo, da na nujno sejo povabi:
predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja
ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravka Počivalška,
ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman,
predstavnike upravnega odbora DUTB.
Vodja PS SDS,
Jože Tanko
Priloge:
- Letno poročilo družbe Cimos (stran 1-44) za leto 2015 dosegljivo na
http://www.cimos.si/index.php?page=letna_porocila&item=99
- članek dnevnika Finance: »Aleluja! Cimos bo vendarle dobil zdravega lastnika! Pravo delo pa
se šele začenja…«