1. No category

Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana
T: 01 400 52 00
F: 01 400 53 21
Izhodišča nove zakonodaje – ZRRD in ZViS
Znanstveno raziskovanje in visoko šolstvo morata postati jedro razvojnih ambicij
Republike Slovenije. Pri tem je zakonska urejenost ključen pogoj za avtonomen in
kakovosten razvoj visokošolskih in raziskovalnih institucij ter odprte in vključujoče
družbe znanja v Sloveniji. Zakona, ki sta v pripravi, morata zato vzpostaviti nov sistemski
okvir, ki s sproščanjem razvojnega potenciala omogoča večjo kakovost pri izvajanju
raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in strokovnega dela, hitrejši razvoj
znanstvenoraziskovalnega dela in boljše vključevanje v evropski in svetovni akademski
prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.
Prvi korak k temu so zakonodajna izhodišča. V izhodiščih se osredotočamo na izboljšave
in razvoj sistema (institucionalne strukture), ki mora biti ob doslednem upoštevanju
avtonomije definirana na način, da ustrezno umešča posameznika. Vse ob jasnem
zavedanju, da sta polji visokega šolstva in znanosti/raziskovanja prepleteni, zato
nekatera področja naslavljamo celostno. To so:
- opredelitve poslanstva institucij;
- opredelitve javne službe;
- človeških virov – vloge posameznika;
- institucionalnega financiranja;
- etike.
Zakonska izhodišča za pripravo Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti so bila
oblikovana ob upoštevanju temeljnega strateškega dokumenta »Resolucija o
raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS)« in izhodišč ožje delovne skupine
(ODS) Sveta za znanost in tehnologijo. Pripravljena izhodišča Zakona o visokem šolstvu
temeljijo na določilih Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-20,
njene evalvacije za obdobje od 2011 do 2015, bolonjskih komunikejih, izhodiščih
pripravljenih s strani ODS Sveta za visoko šolstvo in stališčih Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport.
Potek priprave izhodišč:
Ožja delovna skupina (v nadaljevanju ODS) za pripravo izhodišč za Zakon o raziskovalni
dejavnosti v sestavi Maja Bučar, Martin Čopič, Danijel Grafenauer, Jadran Lenarčič,
Janez Škrlec, Barbara Zalar in Jernej Zupanc je bila imenovana s strani Sveta za znanost
in tehnologijo, s sklepom 2/3 na skupni seji SZT in SVŠ dne 23. junija 2016. ODS se je
sestala 22.8.2016, 19.9.2016, 6.10.2016 in 24.10.2016, ter skupaj z ožjo delovno skupino
za pripravo izhodišč Zakona o visokem šolstvu še 28.10.2016 in 30.11.2016. Pripravljena
izhodišča Zakona o raziskovalni dejavnosti temeljijo na določilih Resolucije o raziskovalni
in inovacijski strategiji Slovenije, izhodiščih pripravljenih s strani ODS in stališčih
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).
Ožja delovna skupina za pripravo izhodišč za Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju
ODS) v sestavi dr. Mladen Franko (vodja), dr. Goran Turk (predstavnik Rektorske
konference, dr. Stojan Sorčan (predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport), Barbara Krajnc (predstavnica delodajalcev), dr. Darko Štrajn (predstavnik
raziskovalnih inštitutov), Žan Bokan (predstavnik študentov) in dr. Gorazd Kovačič
(predstavnik sindikatov) je bila imenovana s strani Sveta za visoko šolstvo (v
nadaljevanju: SVŠ) na skupni seji Sveta za znanost (v nadaljevanj: SZT) in SVŠ dne 23. 6.
2016. ODS se je sestala 13. 7. 2016 in 24. 8. 2016 ter skupaj z ožjo delovno skupino za
pripravo izhodišč Zakona o raziskovalni dejavnosti še 28. 10. 2016 in 30. 11. 2016.
Pripravljena izhodišča Zakona o visokem šolstvu temeljijo na določilih Resolucije o
Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-20, njene evalvacije za obdobje od 2011
do 2015, izhodiščih pripravljenih s strani ODS in stališčih Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport.
2
IZHODIŠČA ZRRD
1. Poslanstvo javnih raziskovalnih zavodov
Z opredelitvijo poslanstva javnih raziskovalnih zavodov želimo ustvariti pogoje za razvoj
raziskovalno odličnih institucij s kritično maso ekspertov in tehnologije za izvedbo
raziskovalnega dela, primerljivega s svetovnim raziskovalnim vrhom na posameznih
področjih.
Poslanstvo javnih raziskovalnih zavodov je v izvajanju bazičnih in aplikativnih raziskav, s
poudarkom na raziskovalni odličnosti in povezovanju ter delu z gospodarstvom in
negospodarstvom, v segmentih družbenih dejavnosti s področja delovanja zavoda.
Poslanstvo javnih raziskovalnih zavodov je doprinos k dolgoročnemu razvoju družbe
znanja s prenosom bazičnega znanja na študente v sodelovanju z univerzami. Prav tako
je poslanstvo tudi izvajanje strokovnih nalog za državo, ki potrebujejo za svojo izvedbo
sodobna temeljna znanja, javni raziskovalni zavodi pa te naloge izvajajo na področjih
svoje usmeritve.
2. Javna služba
Kot javna služba za področje raziskovalne dejavnosti se opredeli vsa raziskovalnorazvojna in strokovna dejavnost, ki jo izvajajo javni raziskovalni zavodi, skladno z
namenom ustanovitve in poslanstvom, ne glede na vire financiranja. Tako se zagotavlja
usmerjenost javnih raziskovalnih zavodov v izvajanje svojega poslanstva. Javni
raziskovalni zavod še vedno za izvajanje svoje dejavnosti lahko pridobiva sredstva
različnih virov, tako javnih kot zasebnih in jih vodi skladno z veljavno zakonodajo.
3. Človeški viri
Oblikuje se enotni status raziskovalca in visokošolskega učitelja, ki opravlja svoje delo v
okviru polne zaposlitve z možnostjo dopolnilnega dela na drugi organizaciji in možnostjo
prožnega oblikovanja dohodka z bonusi in malusi po transparentnih kriterijih. Polni
delovni čas raziskovalca in visokošolskega učitelja je sestavljen iz raziskovalnega in
pedagoškega dela ter dela za naročnike v različnih deležih, ki se lahko spreminjajo
upoštevaje vključevanje raziskovalca/visokošolskega učitelja v različne faze
raziskovalnega in pedagoškega dela.
4. Institucionalno financiranje
Zakon bo zagotovil konstantno rast sredstev za raziskovalno dejavnost do določenega
deleža, izraženega v deležu BDP. Del dodatnih sredstev in del sredstev najslabše
3
ocenjenih programskih skupin, ter sredstva infrastrukturnih programov in
ustanoviteljskih obveznosti se namenijo za institucionalno financiranje. Sočasno s
postopnim uvajanjem institucionalnega financiranja bo vzpostavljen tudi sistem
institucionalnih evalvacij, ki bodo postopno uvedene kot podlaga za institucionalno
financiranje javnih raziskovalnih organizacij.
S predlagano ureditvijo želimo odpreti pot do institucionalnega financiranja, kot ga
predvideva RISS, ob upoštevanju realnega stanja in možnosti izvedbe načrtovanega
prehoda. Sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti, zagotovljena v proračunu
Republike Slovenije, namreč ne rastejo skladno z načrtovanjem v RISS, zato je potrebno
upoštevati trenutne razmere, ko pretežnega dela sredstev (tudi zaradi upada
proračunskih sredstev za 25 %) ne moremo v enem koraku pretvoriti v institucionalno
financiranje, brez večjih sprememb z nepredvidljivimi posledicami za kakovost
raziskovalnega dela in stabilnost JRO.
5. Etika
Zakon bo urejal temeljna načela za oblikovanje in delovanje (pravice, obveznosti ter
financiranje) Nacionalne komisije za integriteto v znanost s poudarkom na njeni
neodvisnosti.
Vlada RS (MIZŠ) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), sta za namen
vzpostavitve in institucionalizacije delovanja častnega razsodišča za etiko v znanosti,
imenovala Svet za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za
integriteto v znanosti kot skupno posvetovalno telo. Svet je obravnaval in, na seji z dne
21. 6. 2017, tudi potrdil osnutek vsebinskih izhodišč za ustanovitev in delovanje častnega
razsodišča oziroma (skladno z novim poimenovanjem) nacionalne komisije za integriteto
v znanosti. Izhodišče Sveta za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne
komisije za integriteto v znanosti je sledeče: Komisija je neodvisni organ, mandat njenih
članov traja štiri leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Število članov mora biti
tako,
da
je
zagotovljena
operativnost
in
zastopanost
različnih
visokošolskih/raziskovalnih organizacij oziroma posameznikov (trenutni predlog je 11
članov). Člani komisije so pri svojem delovanju neodvisni. Komisija se financira iz
proračuna Republike Slovenije ter deluje na sedežu Slovenske akademije znanosti in
umetnosti. Področje dela komisije sta visokošolska in raziskovalna dejavnost.
4
IZHODIŠČA ZVIS
Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (v nadaljevanju: Re
NPVŠ) je za osnovni cilj slovenskega visokega šolstva postavila kakovost in odličnost,
raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti internacionalizacije,
diverzifikacije, študijske strukture in financiranja visokega šolstva. Zadnji ministrski
bolonjski komunike nas zavezuje k spodbujanju večje kakovosti in pomena učenja in
poučevanja, spodbujanju zaposljivosti diplomantov skozi njihovo celotno delovno dobo
ter k zagotavljanju večje dostopnosti sistemov in izvajanju dogovorjenih bolonjskih
strukturnih reform.
Izhodišča novega sistemskega zakona zato krepijo vlogo visokega šolstva v družbi, ki sta
predvsem v opolnomočenju državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno
državljanstvo ter v krepitvi znanja za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter
ekonomski razvoj skupnosti.
Cilji novega zakona o visokem šolstvu so:
-
Urediti pravni status javnih visokošolskih zavodov (v nadaljevanju: VŠZ).
Določiti javno službo v visokem šolstvu in način njenega financiranja.
V novi ureditvi utrditi akademsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno
avtonomijo VŠZ skladno z 58. členom Ustave RS.
Urediti delovne obremenitve, plačilo in prehajanje kadrov.
Izboljšati sodelovanje VŠZ z okoljem (javnimi raziskovalnimi zavodi,
gospodarstvom in negospodarstvom).
Urediti pogoje in kriterije za podeljevanje, ohranjanje in ukinjanje koncesij za
študijske programe zasebnim VŠZ.
Vzpostaviti celovit sistem proračunskega financiranja VŠZ za študijsko dejavnost,
usklajeno s sistemom financiranja raziskovalne dejavnosti.
Spremeniti sistem določanja vstopnih pogojev ter meril in vpisnih mest.
V luči vseživljenjskega učenja omogočiti študij kadar koli v življenju ob določenih
pogojih.
Urediti način izvajanja študija.
Celostno urediti sistem doktorskega študija, ki bo temeljil na spodbujanju
odličnosti.
Prepoznati in spodbuditi večjo vključenost manj zastopanih skupin prebivalstva.
Vključevanje tujih institucij, kadrov in študentov v aktivnosti visokošolskih
zavodov.
Poudariti skrb za zdrav življenjski slog študentov in zaposlenih na VŠZ.
5
1. Poslanstvo in status javnih visokošolskih zavodov
Zakonsko izhodišče: Javni VŠZ so na podlagi 58. člena Ustave RS avtonomni pri izvajanju
visokošolske dejavnosti. Javni VŠZ bodo z novim zakonom pridobili poseben pravni
status in položaj sui generis, kot razločljive ustanove javnopravnega značaja. Univerza je
definirana kot izobraževalna in znanstvenoraziskovalna institucija, ki dosega kadrovsko,
raziskovalno, disciplinarno in študentsko kritično maso. Javni VŠZ v okviru različnih
znanstvenih disciplin in umetniških področij omogočajo nastajanje in posredovanje
novih znanstvenih in umetniških spoznanj. Za izkazovanje tega osnovnega poslanstva
morajo izkazovati mednarodno primerljive rezultate in zagotavljati odlično poučevanje.
Izobraževalni proces mora temeljiti na najsodobnejših znanjih in močni vključenosti
visokošolskih učiteljev in študentov v znanstvenoraziskovalno in strokovno delo. Na
novo bodo določeni minimalni pogoji kakovosti za ustanavljanje in delovanje univerz ter
drugih visokošolskih institucij, pri čemer bo temeljni standard zaposlovanja delo za
nedoločen čas in število redno zaposlenih.
Zakon bo določil razločitev strokovnega in univerzitetnega študija na prvi stopnji glede
na vsebino, izvedbo in organizacijo.
Zakon bo določal spodbujevalne mehanizme institucionalnega sodelovanja
visokošolskih zavodov z javnimi raziskovalnimi zavodi, zlasti z vzajemnim prehajanjem
kadrov zaradi krepitve pretoka znanja, poenotenjem plačne ureditve ter pogojev
napredovanja in dela za kadre na javnih visokošolskih institucijah in javnih raziskovalnih
zavodih ter sodelovanja z gospodarstvom ter negospodarstvom, zlasti z oblikovanjem
posvetovalnih oblik za dialog z delodajalci pri pripravi študijskih programov in z
vključevanjem kadrov iz neakademskega sveta (zlasti gospodarstva), v izvajanje
študijskega procesa na strokovnih študijskih programih.
Javni VŠZ bodo študentom in osebju nudili tudi ustrezne podporne centre.
Zakon bo določil partnersko razmerje med VŠZ ter državo pri izvajanju javne službe na
področju visokega šolstva.
2. Javna služba v visokem šolstvu
Zakonsko izhodišče: Javna služba v visokem šolstvu bo opredeljena kot vsa pedagoška,
znanstvenoraziskovalna in razvojna, umetniška, strokovna in podporna dejavnost
javnega pomena (npr. knjižnice), s katero VŠZ dolgoročno in kakovostno uresničujejo
svoje temeljno poslanstvo, ki je v interesu javnosti in vsem uporabnikom dostopno pod
enakimi pogoji, njeni rezultati pa so javno dobro ter so financirani iz javnih in zasebnih
virov. VŠZ opredelijo javno službo v dokumentih strateškega in dolgoročnega
načrtovanja ter z letnimi načrti izvajanja visokošolske dejavnosti.
6
Poleg javne službe pa bo lahko VŠZ opravljal tudi tržno dejavnost prodaje blaga in
storitev na trgu, če bo ta dejavnost neposredno povezana z izvajanjem javne službe,
oziroma dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Tovrstna dejavnost ne bo smela
vplivati na obseg in kakovost zagotavljanja storitev v okviru javne službe.
Javno službo na področju visokega šolstva bodo izvajali javni VŠZ ter zasebni VŠZ za
koncesionirane študijske programe. Pri tem bodo iz javnih sredstev financirani ali
sofinancirani le tisti študijski programi zasebnih VŠZ, ki se ne bodo izvajali na javnih VŠZ
in je za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna izvedba. Zakon bo
predpisal pregledne, enotne in ponovljive postopke podeljevanja koncesij, vsebujoče
natančna merila in kriterije za izbiro, ohranitev, prekinitev in način financiranja koncesij
za izvajanje študijskih programov zasebnim visokošolskim zavodom.
3. Avtonomija javnih visokošolskih zavodov
Zakonsko izhodišče: Opredeljena bo avtonomija VŠZ tako na akademskem,
organizacijskem, kadrovskem kot tudi in finančnem področju. Avtonomija akademske
dejavnosti predstavlja akademsko svobodo pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega,
umetniškega in strokovnega ustvarjanja. Akademska svoboda na ravni institucij
vključuje sprejemanje1 in opuščanje programov (izobraževalnih in raziskovalnih),
svobodno izbiro kadrov, meril za habilitacijske postopke, določanje števila študentov,
kakor tudi njihov samostojen izbor pri vpisu študentov ter avtonomno vzpostavljanje
mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Na ravni posameznih raziskovalcev
in učiteljev ter študentov bo akademska svoboda pomenila njihovo vključenost v
upravljanje in vodenje, avtorske pravice ter pravico do soudeležbe pri intelektualni
lastnini, izbiro vsebin in načinov raziskovanja, učenja in študija, svobodo sporočanja in
objavljanja izsledkov.
Zakon bo določil organizacijsko avtonomijo, avtonomijo upravljanja in postopkov
odločanja, tudi o notranji upravljavski in organizacijski strukturi, kot izhaja iz veljavne
zakonodaje na področja upravljanja in organiziranja zavodov, vključno z določitvijo
pravnega položaja njenih notranjih enot in možnost ustanavljanja pravnih oseb z
namenom prenosa znanja v okolje. Organizacijska avtonomija vključuje tudi avtonomno
izbiro vodstva organizacij, kot izhaja iz zadnje spremembe Zakona o visokem šolstvu. O
načinu izvajanja organizacijske avtonomije se bodo v javnih VŠZ sporazumele
konstitutivne skupine: učitelji, raziskovalci, študenti in strokovno osebje.
Zakon bo vzpostavil pogoje za zagotavljanje večje kadrovske avtonomije pri
sprejemanju odločitev glede števila in vrste zaposlitev, glede zaposlovanja in
odpuščanja (znotraj splošnih zakonskih norm), glede plač in nagrajevanja, glede
1
Pogoji za prvo akreditacijo študijskega programa ostajajo enaki kot v noveli ZViS.
7
napredovanja, delovnega časa in podobno. Zakon bo spodbujal prehajanje med javnimi
VŠZ in javnimi raziskovalnimi zavodi doma in v tujini. Zakon bo zagotovil enotni status
raziskovalca in visokošolskega učitelja, ki opravlja svoje delo v okviru polne zaposlitve
in možnostjo prožnega oblikovanja dohodka z bonusi in malusi po transparentnih
kriterijih. Urejanje teh vprašanj mora teči znotraj univerz in inštitutov v dogovoru med
vodstvi in zaposlenimi oziroma njihovimi predstavniki.
Pri izvajanju javne službe bodo povzete specifične zakonske norme in predpisi o javnih
financah ter definirane izjeme za posameznike, ki so izjemni na pedagoškem,
raziskovalnem, umetniškem in strokovnem področju ali so sposobni pridobivati druge
projekte in vire financiranja. Vključene bodo varovalke, ki preprečujejo prisilno
»izstopanje navzdol« oz. določanje nižjih plač, kot jih predpisuje javni plačni sistem.
Natančnejša merila za določanje delovne obremenitve zaposlenih določijo VŠZ z
internimi akti.
Zakon bo opredelil normative delovne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev
v skladu z definicijo javne službe v visokem šolstvu, ki obsega pedagoško,
znanstvenoraziskovalno in razvojno, umetniško, strokovno in drugo dejavnost javnega
pomena. Normativi izhajajo iz opredelitve, da sta izobraževalna in
znanstvenoraziskovalna oziroma umetniška dejavnost, pri tem k slednjima prištevamo
tudi razvojno in strokovno dejavnost, enakovredni in neločljiva sestavna dela javne
službe in zato tudi normativov delovne obveznosti. Financiranje študijske dejavnosti je
vsebinsko opredeljeno v pogodbi med pristojnim ministrstvom in VŠZ. Financiranje, cilji,
obseg in vsebina izvajanja dejavnosti so predmet pogajanj med ministrstvom in VŠZ v
okviru podpisa pogodbe o financiranju javne službe. Izvajanje javne službe vključuje tudi
podporno in druge dejavnosti, ki niso neposredno vezane na normative pedagoškega in
znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, so pa prav tako predmet pogajanj
in element v pogodbi o financiranju javne službe.
4. Etika
Zakonsko izhodišče: Vzpostavitev Nacionalne komisije za integriteto v visokem šolstvu
s poudarkom na njeni neodvisnosti. Določena bodo temeljna načela za oblikovanje in
delovanje (pravice, obveznosti ter financiranje).
5. Financiranje
Zakonsko izhodišče: VŠZ bo država dodeljevala proračunska sredstva za izvajanje
pedagoške in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške dejavnosti v okviru javne
službe VŠZ, ob upoštevanju njihove vloge v družbi in doseganja dogovorjenih ciljev
Institucionalno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti bo za javne visokošolske
in javne raziskovalne zavode enotno urejeno v zakonu, ki ureja raziskovalno in razvojno
8
dejavnost. Z institucionalnim financiranjem bo zagotovljena večja raziskovalna
avtonomija javnih VŠZ pri oblikovanju njihove kadrovske in programske avtonomije.
Opredeljena bo finančna avtonomija javnih VŠZ s sistemom financiranja javne službe, z
možnostjo delovanja na trgu ter samostojnega razporejanja na trgu ustvarjenih
prihodkov in možnostjo ustvarjanja finančnih presežkov in razpolaganja z njimi, in sicer
za razvoj in delovanje javne službe na VŠZ Zakon bo vzpostavil celovit sistem
proračunskega financiranja javnih VŠZ za študijsko in znanstvenoraziskovalno
dejavnost tako, da bo spodbujal razvoj in upošteval elemente kakovosti in sodelovanja
z okoljem.
Urejanje finančnih, nadzornih in drugih razmerij med državo in VŠZ se bo uredilo s
štiriletno pogodbo o financiranju2 študijske in raziskovalne dejavnosti.
Na tretji stopnji študija bo zakon na novo in celostno uredil sistem sofinanciranja
doktorskega študija, pri čemer bodo harmonizirane vse sheme financiranja doktorskega
študija.
6. Struktura študija
Zakonsko izhodišče: Javni VŠZ bodo z načrti izvajanja študijske dejavnosti avtonomno in
odgovorno v interakciji z družbenim in gospodarskim okoljem določali število vpisnih
mest skladno s svojimi zmogljivostmi ter za programe, za katere ocenjujejo potrebo na
trgu dela in za širšo družbo. Kontrola ustreznosti razpisanih mest se bo izvajala posredno
preko zunanje evalvacije in nacionalnega sistema spremljanja zaposljivosti
diplomantov.
Predvidena je sprememba vstopnih pogojev in meril za vpis, s ciljem odpraviti težave
pri vertikalnem prehajanju študentov med različnimi študijskimi programi in spodbujati
fleksibilno organizacijo in izvajanje študijskih programov, ki bo omogočala nabirni sistem
kreditnih točk ECTS, kot tudi izbirnost in modularizacijo posameznih vsebin.
7. Dostopnost in vključenost
Zakonsko izhodišče: Financiranje študija bo na prvi in drugi stopnji ob izpolnjevanju
predpisanih pogojev omogočeno vsem posameznikom3, ki imajo interes in so sposobni
študirati, kadar koli v življenju. Izredni študij, kot ga poznamo danes bo opuščen in
nadomeščen z delnim študijem, ki je prilagojeno oblika izvajanja študijskega programa,
Sistem financiranja s štiriletno pogodbo ostaja enak, kot je določeno z novelo ZViS v 72.g
členu.
3 Slovenskim in ostalim EU državljanom.
2
9
ki se bo letno izvajal v manjšem obsegu, kot je njegova polna obremenitev, in sicer 30
do 45 ECTS na leto. VŠZ bodo samostojno odločali o organizaciji delnega oz.
prilagojenega izvajanja študija.
Za diplomante, ki želijo pridobiti še eno visokošolsko izobrazbo brezplačno ter za
vzporedni in zaporedni študij se vzpostavi možnost za financiranje šolnin talentiranim
študentom.
Zahtevan bo razvoj različnih inovativnih oblik izobraževanja, ki večajo dostopnost,
odprtost, učinkovitost in fleksibilnost študija.
8. Socialna dimenzija
Zakonsko izhodišče: Financiranje študija iz javnih sredstev (brez šolnin) na prvi in drugi
stopnji se na ravni študenta veže na čas trajanje študija na posamezni stopnji, in sicer
najdlje za čas trajanja študijskega programa, podaljšano za eno leto.
Predvideni bodo mehanizmi prepoznavanja tistih posebnih skupin študentov, ki v
visokem šolstvu potrebujejo posebno obravnavo.
Poudarjena bo skrb za zdrav življenjski slog študentov in zaposlenih. Visokošolske
institucije bodo spodbujene za uvedbo športne vzgoje kot obveznega ali izbirnega
predmeta v študijskih programih.
9. Kakovost
Zakonsko izhodišče: Določitev temeljev za spodbujanje kulture kakovosti in tesnejšo
povezavo med poučevanjem, učenjem in raziskovanjem na vseh stopnjah študija ter
spodbujanje VŠZ, visokošolskih učiteljev in študentov h krepitvi dejavnosti, ki razvijajo
ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost.
Zakon opredeljuje nacionalno agencijo NAKVIS kot osrednjo institucijo za zagotavljanje
kakovosti v visokem šolstvu v Sloveniji. VŠZ v procesih zunanjega zagotavljanja kakovosti
lahko uporabljajo tudi ustrezne tuje agencije, vpisane v seznam EQAR, ob spoštovanju
nacionalne ureditve.
Delovanje NAKVIS-a je podrobneje urejeno v posebnem zakonu.
Za spremljanje visokošolske dejavnosti se vzpostavi center za razvoj visokega šolstva v
Sloveniji.
10
10. Internacionalizacija
Zakonsko izhodišče: Poučevanje in raziskovanje v visokem šolstvu poteka v sodelovanju
s tujimi institucijami, s tujimi visokošolskimi učitelji in s tujimi raziskovalci ter ob
prisotnosti tujih študentov.
Učni jezik je in bo slovenski, ob tem pa bo potrebno omogočiti ločeno poučevanje tudi
v tujih jezikih.
Podane bodo podlage za natančnejšo opredelitev transnacionalnega izobraževanja.
Ljubljana, 1. marec 2017
11