www.zmos.si
e-mail: [email protected]
Datum: 27. 2. 2017
Št.: 007-5/2017
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za obrambo
Uprava RS za zaščito in reševanje
[email protected]
Zadeva: Osnutek Zakona o gasilstvu
Spoštovani,
V nadaljevanju vam posredujemo nekaj splošnih, pa tudi konkretnih pripomb oz.
predlogov v zvezi s predloženim osnutkom Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju: osnutek).
Najprej glede same priprave osnutka. Priprava zakonov in drugih predpisov, ki je
poglavitna naloga ministrstev kot organov državne uprave, bi morala potekati na način
in v skladu s standardi, uveljavljenimi v predpisih in drugih aktih. Pri tem gre v prvi vrsti
za dosledno upoštevanje obveznih sestavin osnutka predpisa, kar je predpogoj tako za
procesno kot tudi za materialno ustreznost kateregakoli zakona, oboje pa v večji meri
zagotavlja tudi njegovo legitimnost. V nasprotnem primeru pride v praksi do
preobsežnega ali pa nezadostnega normiranja, oboje pa bo zopet povzroči potrebo po
novi spremembi oz. dopolnitvi predpisa.
Na podlagi določb Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02
– popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14)
predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi
predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh
(9. člen). Gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh, mora vsebovati osnutek predpisa,
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje, čas trajanja javne
predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe
itd. (9. a člen).
Tudi Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09; v nadaljevanju:
Resolucija) določa, da se v okviru normativnega urejanja pripravi vsebinske obrazložitve
določb predlogov zakonov zaradi boljšega razumevanja in pravilnega izvajanja ter
morebitnih kasnejših razlag namena zakonskih določb. Resolucija v smernicah za
sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi določa, da je pri
vključevanju javnosti treba upoštevati več načel (npr. dostopnost gradiv in strokovnih
podlag, uporabljenih v pripravi odločitev; zagotavljanje transparentnosti postopka s
predstavitvijo vsebine urejanja itd.) in minimalnih priporočil (kot npr. da je treba
pripraviti ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami,
ključna vprašanja in cilje).
Pri oblikovanju in pripravi predpisov Resolucija posebej izpostavlja nujnost poglobljene
analize politike (ki se uvaja na novo ali spreminja in dopolnjuje), iz katere izhajajo
vprašanja, ki jih je treba urediti, vzroki za nastanek problemov, natančno določeni cilji in
načini urejanja.
Podobne zahteve določa tudi Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13).
V predloženem osnutku ni najti ne razlogov za sprejem zakona, ne kakršnekoli ocene
stanja na področju gasilstva, ki bi terjala spremembe in dopolnitve.
Pogrešamo seveda tudi opredelitev ciljev, pa oceno finančnih, administrativnih in drugih
posledic, ki jih bo imel sprejem zakona (npr. .
Kar se tiče same obrazložitve posameznih določb osnutka, pa ugotavljamo, da je ta
precej pomanjkljiva, in sicer z večih vidikov. Iz obrazložitve med drugim ni razvidno,
zakaj gre za določene nove oz. drugačne rešitve (npr. 8., 14., 24., 25. čl. itd.), ali je
interpretacija določb veljavnega zakona, ki je podlaga za drugačne rešitve, res pravilna
(npr. glede opredelitve pojma poklicni gasilec, vprašanje pridobitne dejavnosti, požarna
straža v gospodarskih družbah itd.), v čem je dodana vrednost opredelitve novih pojmov
(kot npr. gasilske nepremičnine, ki je povrh vsega še nepopolna), ali novih obveznosti
(npr. elaborat javne gasilske službe).
Nekatere rešitve so ustavnopravno sporne, bodisi zaradi neupoštevanja ustavne vloge in
položaja lokalne samouprave bodisi zaradi neupoštevanja človekovih pravic in
svoboščin (kot npr. določbe 15. člena osnutka glede določanja lastništva, posegov v
lastnino, pristojnosti vlade v zvezi s tem ipd.).
Posebno vprašanje je tudi, zakaj so občine oz. njihova združenja izključena pri
vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo (pravila gasilske službe, usposabljanje itd.) in
podobno.
Prav tako je vprašanje, zakaj pripravljavec osnutka ni upošteval vlogo mestne občine kot
posebne ustavne kategorije, ki kot svoje opravlja tudi določene naloge iz državne
pristojnosti.
Lepo vas pozdravljamo.
dr. Miloš Senčur, sekretar