1. No category

Primer Elvan Abeylegesse, turške atletinje, evropske in svetovne prvakinje, nosilke olimpijskih medalj
ter aktualne evropske rekorderke na deset tisoč metrov
Kondicijski trener turške tekaške reprezentance Nikola Borić me je prosil, da si ogledam rentgenske
posnetke njegove varovanke Elvan, ki se je dva tedna pred tem udarila v levo koleno, med tem ko je
stopala iz avta. Od takrat naprej je vidno spremenila gibanje med tekom, zato se je njen rezultat
poslabšal. Vedno bolj je tožila zaradi bolečin v desni nogi in na desni strani medenice. Trener je še
napisal, da ima občutek, kot da bi dekletu med tekom leva noga zaostajala. Poslali so mi tudi fotografijo
in po drži njenega telesa je bilo jasno, da se nagiba na desno; njena hrbtenica je pretirano ukrivljena,
njen trup zategnjen, zato se je med tekom zibala, kar je verjetno privedlo do 'stres fraktur', utrujenostnih
mikro zlomov v desni nogi (na rentgenskih slikah so bile vidne razpoke na desni stegnenici, ki so bile, po
mnenju radiologa iz Carigrada, posledice teka, sam pa sem videl, kako je pretirano obremenjevala desno
nogo – pri teku na 42 km tako pride do mikro poškodb).
Predlagal sem, čim prej pride k meni na terapijo, da bi uravnovesila trup in spremenila nepravilno
biomehaniko. A pred vrati je bil pomemben maratonski tek na Danskem, ki ga Elvan ni hotela zamuditi.
Dogovorili smo se, da se srečamo na letališču v Kopenhagnu dan po teku. Elvan se je uvrstila zelo slabo,
zdravniki pa so ji svetovali, da za nekaj časa prekine trening. Ko sem njeno držo ocenil tudi sam, sva
sklenila, da pride za štiri dni v mojo ordinacijo na aktivne terapije klinične somatike.
Ob prihodu mi je Elvan pokazala najnovejše posnetke njenega desnega kolka. Opaziti je bilo nabiranje
tekočine pod rastiščem desnega quadricepsa ter hematome ob desni stegnenici.
Stanje ob prihodu v Brežice 3. aprila 2014 ob 12.00 uri
Odločil sem se, da začnem z najbolj očitnim problemom—preveč ukrivljeno hrbtenico. Ob aktivni terapiji
je začutila napetost mišic hrbta in zadnje strani nog. Elvan je bila tiha, začutil sem njen strah pred
prihodnostjo, obenem pa upanje, da ji bo terapija pomagala. Sprva je bila nekoliko začudena nad mojimi
načinom dela, zdelo se mi je, da v njem ne vidi prave logike. Po koncu terapije pa se je počutila prijetno,
utrujeno in dosti bolj sproščeno. Takoj je tudi občutila spremenjen korak in lažjo hojo. Tisti dan sem ji,
potem ko se je spočila v hotelski sobi, ponovno napravil terapijo.
Stanje po prvi terapiji ob 13.00 uri
Druga terapija, ob 16.30 uri
Ob prihodu je bila videti že bolj sproščena, njen obraz ni več kazal zaskrbljenosti. Povedala je, da zazna
spremembo glede občutenja mišic hrbta in da nestrpno pričakuje naslednje terapije. Začela sva z delom na
levi strani trupa, da bi občutila zategnjenost kot posledico poškodbe levega kolena. Skozi zavestno
uvajanje počasnih rednih gibov je spoznavala pomanjkljivosti pri nadzoru leve strani trupa in leve strani
medenice. Ob zaključku dela je levo stran telesa čutila kot večjo in bolj sproščeno, zdelo se ji je, da jo
premika lažje ter bolj čuti, kaj vse lahko z njo počne. Opazila je tudi, da je pritisk na stopali enakomernejši.
Stanje po drugi terapiji ob 18.00 uri
Tretja terapija 4. aprila, ob 10.00 uri
Naslednji dan sva spreminjala senzorno-motorno delovanje trebušnih in prsnih mišic. Z besedami in
dotikom sem jo vodil, kako sprostiti sprednji del trupa. Ob tem se opazil še, da ima zategnjen sprednji del
vratu, zato sva sprostila tudi tega.
Po terapiji je šla na daljši sprehod, ko se je vrnila, mi je povedala, da ima občutek lažje hoje, daljšega
koraka ter veliko boljšega občutka za gibe v nogah in medenici. Sama sebi se je zdela višja, bolj vzravnana
in lažja. Kasneje ta dan sva vadila hojo naprej in nazaj, da bi dodatno ozavestila gibe pri hoji. Povedala je,
da se počuti odlično, optimistično in srečno.
Stanje po tretji terapiji, ob 11.30 uri
Četrta terapija 5. aprila, ob 9.00 uri
Tretji dan sva pričela z aktivno terapijo klinične somatike na desni strani trupa s še posebnim poudarkom
na desni rami in desni roki. Ugotovil sem namreč, da Elvan pri hoji desno roko uporablja drugače kot levo,
tudi čuti ju različno. Ta razlika je bila posledica dolgoletne dominantne uporabe leve roke in spremenjene
funkcije desne roke, torej gibov in nadzora nad njimi, kar je privedlo do kroničnih bolečin v levi nogi in
slabših rezultatov. Zdravniki in fizioterapevti so ji to poizkušali odpraviti s spreminjanjem in popravljanjem
strukture - z masažami, s fizioterapijo, z operacijami in vbrizgavanjem kolagena, s protibolečinskimi
tabletami in drugim. Uspeh ni bil zadovoljiv, kajti zdravljenje se ni dotaknilo vzroka, kot se ga je terapija, ki
se je spopadla s čutno gibalno amnezijo.
Stanje po četrti terapiji ob 10.30 uri
Peta terapija, ob 14.30 uri
Popoldan sva nadaljevala z izboljševanjem občutka nad hrbtom ter še posebej levim gluteusom, kjer je
čutila dosti močnejšo kontrolo kot na desni in slabši občutek kontrole na njem. Z izboljšanjem kontrole je
začutila spremembo gibljivosti leve noge. Nato sva se naučila obrata stopala; ob premikih kolen in stopal
je še dodatno povezala gibanje trupa in medenice. To je bilo nadvse potrebno, saj je zaradi več let
trajajočega pretiranega obremenjevanja telesa vedno manj čutila in kontrolirala način teka in držo.
Stanje po peti terapiji ob 16.00 uri
Šesta terapija, 6. aprila ob 8.10 uri
Šesta terapija četrtega dne se je začela z zamudo, Elvan je namreč zaspala. Po trenerjevih besedah se ji to
v letih treniranja še ni zgodilo. Elvan je povedala, da tako globoko in sproščeno ni spala že dolgo. Povedala
je tudi, da je šla zvečer na lahek tek in da ni več čutila bolečin in nelagodja, ki so bili stalnica pri teku že kar
nekaj let. Bila je vesela, zadovoljna, polna idej in ciljev za prihodnost. Čutilo se je, da njen strah pred
prihodnostjo zamenjujeta elan in želja za zmagami ter prepričanje, da še ni za staro šaro. Bolj kot je čutila
samo sebe, bolj je razumela zmožnost uma, da odpravi napake funkcije; samo pokazati ji je treba. Ob
terapijah se je učila, kako nadzirati misli, spodnji del telesa in dihanje, še posebej pa nadzor nad
trebuhom, ki je njena šibka točka. Ob koncu terapije je bilo njeno dihanje globlje in polnejše.
Stanje po šesti terapiji ob 10.00 uri
Sedma terapija ob 14.00 uri
Popoldne sva ponovila vse naučene vaje. Tako jih bo lažje izvajala sama in se poglabljala v delovanje
telesa, kar ji bo pomagalo do vrhunskih rezultatov.
Končno stanje 6. aprila ob 16.00 uri
S primerjavo slik lahko tudi nepoznavalec opazi spremembe v drži telesa. Sprememba funkcije telesa
(drža) vodi v spremembe strukture in s tem v povrnitev lahkotnega in učinkovitega gibanja.
Pred
/
po 7 terapijah