1 LOTIMO SE PRIDELOVANJA SEMEN SVOJE ZELENJAVE Brigitte von Wistinghausen Gorenja Trebuša, 30. 5. 2010 1 2 2 3 LOTIMO SE PRIDELOVANJA SEMEN SVOJE ZELENJAVE Brigitte von Wistinghausen Gorenja Trebuša, 30. 5. 2010 Vesela sem, da je interes za semenarstvo pri vas tako velik. Govorila bom predvsem o pridelovanju semen za zelenjavo. Sama se s tem ukvarjam zadnjih trideset let. Najprej naj vam povem, zakaj se s semenarstvom ukvarjam in katere izkušnje, doživetja in spoznanja sem v toku desetletij pri tem delu zbrala. Skoraj petdeset let je, odkar sem v Hohenheimu dokončala študij za strokovno področje žlahtnjenja rastlin. Študij je bil pretežno znanstvene narave z nekaj praktičnega dela in moderne metode žlahtnjenja sem v toku študija lahko že preizkusila. Če gledam nazaj, mislim, da je bilo zelo pomembno spoznati, kakšni so motivi modernih žlahtniteljev rastlin. Pred študijem sem bila učenka waldorfske šole in privzgojena mi je bila velika ljubezen do rastlin. Opazila sem, da modernih metod žlahtnjenja, ki sem jih tudi sama preizkusila, rastlina ne zanima. Vse so osredotočene le na to, kako bi od rastline dobili še več. Kot študentka sem te metode čutila kot neke vrste izkoriščanje rastlin. Bolelo me je, da se vsi ti ljudje v resnici za rastline sploh ne zanimajo. Že v času študija sem se odločila, da se bom z rastlinami ukvarjala kot žlahtniteljica, toda ne tako, kot so me učili. Takrat o biološko-dinamični metodi še nisem vedela veliko. Odraščala sem v nemškem velemestu, živela v otroštvu tudi na vasi, toda o biološko-dinamični metodi takrat še ni bilo govora. Tudi o kvaliteti prehrane takrat nismo govorili. Odraščala sem v povojnem času in hvaležna sem bila za vse, karkoli se je dalo pojesti. V Hohenheimu sem spoznala moža. Njegov oče je bil leta 1924 najmlajši udeleženec Kmetijskega tečaja Rudolfa Steinerja v Koberwitzu in je bil med prvimi, ki so uvedli biološko-dinamično metodo na svojih posestvih. Po poroki sem živela z možem pri njegovih starših. Biodinamiko sem spoznavala korak za korakom preko mojega tasta in moža. Čez nekaj let sva se z možem preselila na biodinamično kmetijo Martina Schmidta, ki se je intenzivno ukvarjal z žiti, takrat predvsem z znamenito ržjo, ki nosi tudi njegovo ime. Le leto dni po najinem prihodu pa je Martin Schmidt umrl. Razen dela v vrtu za žlahtnjenje, je bila za tem moja naloga, da vso njegovo zapuščino v pismeni obliki predelam. To delo sem opravljala po Schmidtovi smrti še štiri leta. Pri praktičnem žlahtnjenju smo se ukvarjali samo z žlahtnjenjem rži. Tako se je torej dogodilo, da se je k znanstveno-praktični izobrazbi na Univerzi v Hohenheimu pridružilo praktično izobraževanje žlahtnjenja pri Martinu Schmidtu, ki je bilo popolnoma utemeljeno v duhovnosti. Četudi smo se tam ukvarjali izključno z žlahtnjenjem rži, mi je njegovo delo odprlo res globoko razumevanje za rastline. 3 4 Za tem se je moj mož vrnil na univerzo v Hohenheim in doktoriral. Jaz sem se posvetila materinstvu in vzgoji najinih štirih otrok. V tistem času nisem bila zaposlena, imela pa sem velik zelenjavni vrt, kjer sem začela s pridelovanjem semen zelenjave, in sicer enkrat tako, kot me je učila univerza, enkrat pa tako, kot sem se naučila pri delu z Martinom Schmidtom. Izkušnje, do katerih sem izhajajoč iz pridobljenega znanja najprej prišla sama, so bile za mene dragocene. Vzemimo glavnato solato. Oblikuje liste in naredi debelo glavo. Popolnoma pa se preobrazi, ko gre v cvet in oblikuje seme. Prav iz dela Martina Schmidta, v katerem sem sodelovala, sem doživljala te procese preobrazbe kot nekaj neverjetnega, nekaj zelo zgovornega in informativnega. Predstavljajmo si solato: najprej je imela čvrsto, trdno solatno glavico. Potem, naenkrat, pred cvetenjem zrase več kot meter visoko in se postavi v prostor kot majhno cvetoče drevo. Ko oblikuje seme, naredi celo morje majhnih lučk s semeni. Če si te lučke bolj točno pogledamo, vidimo, da so kot male zvezdice. Ta preobrazba postave, zunanje podobe solate, je zelo zgovorna. Brez spoznanja, ki sem ga črpala iz duhovne znanosti, pa ne bi mogla razumeti, katere sile pridejo do izraza v taki sočni, čvrsti glavici solate, in katere pri solati, ki gre v cvet in oblikuje seme. Jasno mi je postalo, da sile zvezd, ki pridejo do izraza v lučkah s semeni, niso prišle v solato šele ob cvetenju, temveč so bile v glavici solate prisotne od začetka, vidne pa so postale ob cvetenju in oblikovanju semena. S spoznanji duhovne znanosti sem počasi prišla do čisto drugega razumevanja in do drugega odnosa do naše hrane. Pri delu z našimi kulturnimi rastlinami sem prišla do mnogih izkušenj. Predvsem mi je postalo jasno, kakšen potencial je v naši hrani in kakšno čudo je v bistvu naša hrana. Seveda sem pri pridelovanju semena delala tudi veliko napak. Spomnim se, da sem pridelovala seme cvetače, belega zelja, brokolija, ohrovta in rastlin pri cvetenju nisem izolirala. Ko sem tako pridelano seme posejala, so zrasle tudi čisto nove rastline, kot nekakšno okrasno zelje. Opazila sem, da moram za uspešno delo z zelenjavo znanje botanike, ki sem ga pridobila na univerzi v Hohenheimu, bistveno razširiti. Mož, ki je bil takrat zaposlen na biološkodinamičnem raziskovalnem inštitutu v Darmstadtu, me je povezal z biodinamiki, ki so za svojo zelenjavo pridelovali tudi semena. Na kmetiji Dottenfelder Hof sem spoznala Dieterja Bauerja. Pogovorila sva se in izmenjala znanje in izkušnje. Potem sva razmišljala in ugotovila, da biodinamiki nujno potrebujemo lastno seme. To je bilo v času, ko je biološko- dinamična metoda živela v svetu že petdeset let. Tudi mnogi vrtnarji, ki so pridelovali zelenjavo, so delali po biološko-dinamični metodi. Biološkodinamičnih semen pa v trgovinah ni bilo; tudi biodinamiki sami so kupovali seme, ki je bilo pridelano na čisto navaden, konvencionalen način. Vrtnarji so bili mnenja, da seme, ki ga pridelajo sami, za prodajo ni dovolj dobro. Da je pridelovanje semen znanost za sebe in da o semenarstvu preprosto premalo vemo. Jaz sem moderne metode 4 5 žlahtnjenja pri mojem študiju spoznala, Dieter Bauer, ki je inženir vrtnarstva, je imel iz dela na tej veliki kmetiji bogate izkušnje. Oba sva bila mnenja, da je stanje za biodinamike nesprejemljivo in se odločila, da skušava to spremeniti, da se moramo naučiti, kako se biološko-dinamično seme prideluje, da moramo svoje znanje izpopolniti. in ugotovila sva, da imava glede na izobrazbo sama kar dobre pogoje za to. Kmalu za tem sva našla v Švici starejšega vrtnarja, ki je prav tako dokončal žlahtniteljski študij. Vsi trije smo sklenili, da ustanovimo društvo, pravzaprav gibanje, ki bo za naše vrtnarje in kmete pridelovalo biološko-dinamično seme. O tem smo obvestili svetovalno službo za biološko-dinamične kmete. Ta šteje veliko število svetovalcev. Leta 1983 se je našemu društvu pridružilo že 15 tako spodbujenih vrtnarjev, leta 1986 nas je bilo 25 in iniciativo za biološko-dinamično semenarstvo smo registrirali. Medtem sem se preselila z možem na Bodensko jezero v Rengoldshausen z namenom, da ustanoviva šolo za biološko-dinamično kmetovanje. Moja prizadevanja sem usmerjala na eni strani v iniciativo za biološko-dinamično semenarstvo, na drugi strani pa v ustanavljanje šole za mlade kadre v biodinamičnem kmetijstvu. Zainteresiranih sodelavcev tako pri eni kot pri drugi pobudi je bilo vedno več. Šolo smo ustanovili na kmetiji Rengohof. Zanimivo je, da je obenem tudi kmetija dobila vse več sodelavcev in vse večje površine in se lepo razvijala, s tem pa je dajala tudi šoli vse boljše pogoje za delo. Na šoli sem imela vsako leto od 8 do 10 vajencev in jih skušala čim bolje uvesti v semenarstvo. Mlade študente ali učence smo tam uvajali v praktično delo tako v hlevu kot v kmetijskem, poljedelskem delu in v vrtnarstvu z vsemi biološko-dinamičnimi posebnostmi. Iniciativa za biološko-dinamično semenarstvo je takrat vključevala že 50 vrtnarjev in organizirali smo se tako, da je vsak od vrtnarjev prevzel pridelovanje semen za določno kulturo, in sicer od posevka do pridobivanja semena, ki ga je nato dal na razpolago iniciativi. Delo smo začeli s sortami, ki smo jih kupili v trgovini, iskali pa smo tudi stare sorte, ki jih ne pridelujejo več, da bi pregledali njihov potencial in morda našli še kakšno dragoceno rastlino. Člani iniciative za semenarstvo smo se vsako leto dvakrat sestajali za od 3 do 4 dni in izmenjavali svoje izkušnje. Koncem 80-ih let smo začeli skupno pridelana semena prodajati. Iz naše iniciative je zrasla velika semenarska firma z imenom Bingenheimer Saatgut, ki prodaja svoja semena že po celem svetu, vrednost prodaje semen pri tej firmi pa dosega že milijone evrov. Posebno pomembno se mi zdi, da je vse nastalo iz naše notranje iniciative. Firma, ki smo jo najprej imeli v podnajemniški sobi hiše za prizadeto mladino, za katero smo, da je sploh lahko živela, sami kupovali prve rabljene stroje za čiščenje semen, se je razvila v naš ponos. Na srečanjih, ki se jih je udeleževalo od 50 do 60 članov iniciative, smo na primer ugotovili, da potrebujemo stroj za čiščenje semen. Denar smo zbrali tako, da smo košarico za prostovoljne prispevke toliko časa podajali iz rok v roke, da se je za nakup takega starega stroja v njej nabralo dovolj denarja. Časi, ko smo na ta način zbirali denar, so k sreči minili. Kar bi rada povedala, je to, da smo prišli do prepričanja, 5 6 da je stvar nujna, da se je moramo lotiti takoj in da ne smemo čakati, da se od nekod pojavi sponzor z denarjem za potrebno opremo. Lahko si predstavljate, da na začetku nismo imeli niti slučajno toliko denarja, da bi bilo naše delo lahko plačano. Ko je stvar dobro stekla, je nekaj denarja prišlo tudi nazaj. Kmalu smo ugotovili, da prodajna cena semen ne krije stroškov predelovanja v razmerah, kot jih v srednji Evropi imamo. Nalogi smo kljub temu ostali zvesti, saj smo jo smatrali za nujno. Na začetku smo se posvetili negi obstoječih rastlin na biološko-dinamičen način, potem smo se lotili tudi razvijanja svojih sort. Cilj so bile sorte, ki ustrezajo biološko-dinamični metodi pa tudi pričakovanjem modernega človeka. Tem, zahtevam modernega človeka, smo se težko podrejali. Toda, realnost je pač taka: to, da ugotovimo, kaj je idealno za rastlino, ne zadošča, če ni ljudi, ki bi tako rastlino negovali in kupili. Sredi 90-ih let smo ustanovili posebno društvo z namenom pridobivanja sredstev za financiranje žlahtnjenja lastnih sort, saj je žlahtnjenje dolgoročna stvar. Za razvoj nove sorte je potrebnih tudi 15 let in teh stroškov vrtnarji niso mogli nositi. Sklade za to delo smo do danes res oblikovali, delno iz prostovoljnih prispevkov biodinamikov in drugih vej antropozofije, delno pa iz proračunskih sredstev države. Financiranje žlahtnjenja je danes zagotovljeno. Baza uspešnosti našega dela so še vedno redna srečanja in izmenjava izkušenj, predvsem zimsko srečanje, ki traja pet dni in ga v celoti posvečamo ozko žlahtniteljskim temam. Gibanje je danes že zelo veliko in veliko časa nam jemlje tudi sama organizacija. Tudi o tem se dogovarjamo skupno, saj smo vsi člani iniciative na nek način še vedno nosilci te velike firme. Da bi res znali dobro pridelovati semena, da bi dobro opravljali svoje delo, moramo nabrati zelo veliko znanja in izkušenj. Zdaj pa nekaj o mojem praktičnem delu. Če nimate še nobenih izkušenj, je najbolj enostavno, da začnete s pridelovanjem semena za tisto zelenjavo, kjer sta v enem organu tako kambij (meso, ki ga pojemo) kot seme. To so na primer buče, paradižnik, kumare, fižol … To je najlažje in temu, kar rastlina potrebuje, lahko najbolje strežemo. Toda tudi za te rastline, ki imajo v plodovih tudi seme, moramo poznati tiste odločilne stvari, ki jih rastline za oblikovanje dobrih semen potrebujejo in na katere pri pridelovanju zelenjave sicer ne moramo misliti. Prilagam torej listo osnovnih informacij, ki jih moramo poznati, še preden se dela lotimo. Na listi so najprej navedene rastlinske družine, potem sledi ime zelenjave. Pri biološko-dinamičnem delu je tudi kolobar pomemben element. Za dober kolobar je (še posebej pri pridelovanju semen) pomembno vedeti, v katero rastlinsko družino sodi zelenjava, ki jo pridelujemo. Poglejmo si to listo. Najprej imamo latinsko ime družine. V naslednji koloni je zapisano, ali je rastlina enoletna ali dvoletna, torej ali cveti že v prvem ali šele v drugem letu, ali pridelamo seme že v prvem letu ali šele v drugem. Imamo tudi rastline, ki so večletne, 6 7 ki cvetijo v drugem letu, lahko pa jih pustimo na rastišču in cvetijo zatem tam vsako naslednje leto. Naslednja kolona pove, ali so rastline samoprašne ali tujeprašne, ali jih oprašuje veter ali insekti. Pri rastlini, ki je samoprašna, pade lasten cvetni prah na lasten pestič. Tujeprašna rastlina oplodi s svojim cvetnim prahom drugo rastlino, cvetni prah neke druge rastline pa pade na njen pestič in jo oplodi. Pri teh, tujeprašnih rastlinah, moram vedeti, katere so tako blizu v sorodu, da se medsebojno lahko oprašijo in skrižajo. Pri samoprašni rastlini za križanje ni veliko nevarnosti. Če pa je rastlina tujeprašna, bi bila vsaka v bližini rastoča sorodna rastlina že nevarnost, da se seme križa in bo pridelek ničvreden. Da bi pridelali dobro seme, je potrebno tudi, da semenimo skupaj veliko rastlin iste vrste, s čimer ustvarimo dobre pogoje za to, da ena rastlina opraši drugo z enako kvaliteto. Tako je v zadnji koloni napisano, koliko rastlin iste vrste enake kvalitete potrebujem za pridelovanje zares dobrega semena na eni gredici. Pri samoprašnih rastlinah je teoretično tako, da imam za pridelovanje semena lahko samo eno rastlino. Tudi tam pa seme ne bo tako dobro, kot je, če vodim v oblikovanje semena skupino rastlin. Očitno je, da tudi rastlini samota ne de dobro, podobno kot tudi človeku ne. Vsi smo taki, da imamo radi družbo. Kako pusto bi bilo življenje, če bi ga morali preživeti čisto sami. Tudi pri rastlinah je tako. Zato navajamo, da potrebujemo pri samoprašnih rastlinah skupaj od 10 do 20 rastlin, da bi bilo pridelano seme zares dobro. Pri tujeprašnih rastlinah potrebujemo skupino od 50 do 100 rastlin, in sicer ne posajenih v vrsti, temveč v kvadratu. Potem imamo še posebne rastline, kot npr. korenje ali por. Ko gre por v cvet in oblikuje seme, naredi prekrasno kroglo drobnih cvetkov, ki so vsi v negativnem smislu zelo občutljivi na cvetni prah sosednjega cveta. Pri takih, zelo občutljivih rastlinah, kot sta por ali korenje, moramo imeti za pridelovanje semen veliko enakovrednih rastlin skupaj, tako da veter cvetu lasten cvetni prah zares odnese in lahko prileti tuj cvetni prah, da opraši ta cvet. Zapisali smo, da potrebujemo pri poru blizu skupaj 200 enakovrednih, dobrih rastlin. V predzadnji koloni smo zapisali, kakšen mora biti razmak do sorodnih rastlin, torej do rastlin, ki so podobne, ki so v bližnjem sorodstvu. Pri samoprašnih rastlinah zadošča razmak od 10 do 20 m. Pri tujeprašnih rastlinah je v primeru, če raznašajo cvetni prah insekti, potreben razmak 500 m, če pa raznaša cvetni prah veter, kot je to primer pri koruzi ali špinači, mora biti razmak od ene do druge sorte 1000 m. Preden se začnemo ukvarjati s pridelovanjem semen, moramo vse to vedeti. Jaz tega na začetku nisem vedela in sem sadila blizu skupaj preklar in nizek fižol. Oba sta sicer samoprašna, toda v naravi ni absolutnih mej, vrata niso nikoli stoodstotno zaprta. Po dveh letih sem naenkrat opazila, da se poskuša nizek fižol ovijati in veliko truda sem morala vložiti, da sem ga tega spet odvadila. Indijanci so vzgojili pred približno 3000 leti nizek fižol iz preklarja in v nizkem fižolu še vedno živi spomin na prednike, ki so se ovijali. Obratno pri preklarju ne bomo kmalu doživeli, da bi se rad spustil na tla. 7 8 NAVODILA ZA PRIDELOVANJE SEMEN PRI NAJPOGOSTEJŠIH VRSTAH ZELENJAVE DRUŽINA SLOVENSKO IME RAZMNOŽEVANJE ENO- ALI DVOLETNA OPLOJEVANJE SAMOOPLODITEV DELNA TUJA OPLODITEV VEDNO MOGOČA BALDRIJANOVKE MOTOVILEC OBIČAJNO DVOLETNA SAMA KOBULNICE KORENJE DVOLETNA TUJE – INSEKTI PETERŠILJ DVOLETNA ZELENA DVOLETNA TUJE – INSEKTI SAMA IN TUJE Z INSEKTI PASTINAK DVOLETNA TUJE – INSEKTI KOROMAČ DVOLETNA TUJE – INSEKTI ŠPINAČA ENOLETNA TUJE – VETER METLIKOVKE METULJNICE DRESNOVKE KOŠARNICE KRIŽNICE SE LAHKO KRIŽA Z RDEČA PESA DVOLETNA TUJE – VETER BLITVA DVOLETNA TUJE – VETER NAJMANJŠA NAJMANJŠE RAZDALJA ŠTEVILO NOSILCEV SEMEN DIVJE KORENJE ZELENA REDKOKDAJ PETERŠILJ REDKOKDAJ DIVJI PASTINAK DRUGE VRSTE KOROMAČ BLITVA, KRMNA IN SLADK.PESA RDEČA, KRMNA, SLADK.PESA REDKO OGNJENI FIŽOL 500 m 50-100 500 m 50 500 m 30 500 m 50 500 m 50 1000 m ** 100 1000 m ** 50 1000 m** 50 5-10 m 500 m 5-10 m 5-10 m 5-10 m 20 50 20 20 20 FIŽOL NIZKI IN PREKLAR LAŠKI FIŽOL BOB LEČA SOJA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA SAMA TUJE – INSEKTI SAMA SAMA SAMA AJDA ENOLETNA 500 m RABARBARA VEČLETNA TUJE – INSEKTI TUJE – VETER, INSEKTI SOLATA ENDIVIJA RADIČ CIKORIJA ARTIČOKA KARDY ČRNI KOREN SONČNICA ENOLETNA DVOLETNA SAMA TUJE – INSEKTI 5-10 m 500 m 10 50 DVOLETNA DVOLETNA DVOLETNA DVOLETNA ENOLETNA TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI 500 m 500 m 500 m 500 m 500 m 50 50 50 50 50 BELO IN RDEČE ZELJE DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 OHROVT DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 KOLERABICA DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 CVETAČA BROKOLI BRSTIČNI OHROVT KODRASTI OHROVT JESENSKA REPA DVOLETNA TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI 500 m 500 m 50 50 DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 DVOLETNA TUJE – INSEKTI 500 m 50 500 m POTROŠNIK ENDIVIJA KARDY ARTIČOKA KAPUSNICE VSEH VRST KAPUSNICE VSEH VRST KAPUSNICE VSEH VRST KAPUSNICE VSEH VRST KAPUSNICE VSEH VRST KAPUSNICE VSEH VRST ZELENJAVA VRSTE RAPA 8 9 KITAJSKO ZELJE PAK CHOI RUMENA KOLERABA OGRŠČICA GORČICA REDKVICE RUKOLA KREŠA BUČE ZUCCHINI BUČKE BUČE VELIKANKE BUČE MOŠUS KUMARE SLADKA BUČA, MEDENA LUBENICA DVOLETNA TUJE – INSEKTI ENO ALI DVOLETNA TUJE – INSEKTI DVOLETNA TUJE – INSEKTI ENOLETNA ENOLETNA ENO ALI DVOLETNA ENOLETNA TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI ENOLETNA TUJE – INSEKTI ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI ENOLETNA ENOLETNA 500 m 50 500 m 50 500 m 50 500 m 500 m 50 50 500 m 500 m 50 50 500 m 20 500 m 500 m 500 m 20 20 20 TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI 500 m 500 m 20 20 5-10 m LAN ENOLETNA OBIČAJNO SAM RAZHUDNIKI PARADIŽNIK ENOLETEN OBIČAJNO SAM ČEBULNICE PAPRIKA, ČILI JAJČEVEC ENOLETNA ENOLETNA OBIČAJNO SAMA OBIČAJNO SAMA PŠENICA DURUM PIRA ENOZRNICA DVOZRNICA EMMER JEČMEN OVES RŽ KORUZA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA SAMA SAMA SAMA SAMA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA ENOLETNA PROSO ENOLETNA SAMA SAMA SAMA TUJE – VETER TUJE – VETER SAMO IN TUJE – VETER ČEBULA POR DVOLETNA DVOLETNA SEMENA OD 1. LETA RAZMNOŽEVANJE VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE VEGETATIVNO DROBNJAK ŠALOTKA ČESEN OGRŠČICA RUMENA KOLERABA TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI LAN ŽITA VSA ZELENJAVA VRSTE RAPA VSA ZELENJAVA VRSTE RAPA BUČE MOŠUS REDKO PEPO BUČA VSE VRSTE MED SEBOJ 1 M2 5-10 m 10 5-10 m 5-10 m 10 10 1000 m 1000 m 200 1000 m TUJE – INSEKTI TUJE – INSEKTI 500 m 500 m 50 200 TUJE – INSEKTI 500 m 50 *** PAZI NA SMER VETRA Na listi so torej navedeni tisti osnovni pogoji za ukvarjanje s semenarstvom. Rekla sem, da najlažje začnemo s tistimi rastlinami, ki imajo seme v plodu, kot so fižol, paradižnik, kumare. Pri tem pazimo, da so izpolnjeni v listi navedeni pogoji. Vse kumare so 9 10 tujeprašne. Paradižnik je samoprašen, toda zelo odprt, tako da so vrata za oprašitev od drugod samo priprta in na eni gredici ne smemo imeti dveh različnih sort skupaj. Izjemno pomembno je tudi, da moramo pred pobiranjem semena, v času oblikovanja semena, rastline selektirati. V času rasti moramo opazovati, ali se najde vmes kakšna rastlina, ki noče rasti, ki je bolna. Take rastline izruvamo. Tudi če najdem na rastlini viruse, bakterije, glivice, rastlino takoj izločim, saj za pridelovanje semena ni dovolj zdrava. Vsekakor moram take rastline odstraniti, še preden bi tiste dobre začele cveteti. Tudi če semena ne pridelujem za semenarsko hišo, temveč le za sebe ali prijatelje, moram paziti, da so odbrane rastline res take, kot ustrezajo sorti. Če listi izgledajo drugače, če so cvetovi drugače obarvani, če se pri nizkem fižolu pojavlja poskus ovijanja, če opazim druge posebnosti, odstopanja od sorte, rastline pred cvetenjem izruvam. Le dobre rastline pustim, da oblikujejo seme. Če ostanemo še naprej pri primeru nizkega fižola. Pri spravilu semen pri nizkem fižolu lahko izruvam celo rastlino, z vsemi stroki. Pomembno je vedeti, da ta fižol (kot katera koli druga zrna v strokih) dozoreva še naknadno, ko smo rastlino že izruvali in zrna naj bi ostala v strokih še približno štiri tedne. V Sloveniji imate krasne kozolce, ki so zelo primerni za naknadno dozorevanje semen. Enega bi najraje odpeljala kar v Nemčijo. Čudoviti so za naknadno sušenje nosilcev, to so skoraj vse rastline, ne le fižol. Pri kumarah, bučkah, paradižniku odtrgamo za semena zrele odbrane posamezne plodove, ki naj na rastlini zares popolnoma dozorijo. Bučke in kumare še pustimo, da stojijo, naj čim dlje časa še ležijo. Seme poberemo iz plodov, preden gnijejo. Ko seme očistimo, ga čuvamo na hladnem, suhem in temnem mestu, najbolje v papirnati vreči. Plastičnih vrečk ne uporabljamo. Na vprašanje: Kaj pa kozarci? Lahko, po možnosti rjave barve, vendar so papirnate vrečke boljše. Mnogo težje kot pri kumaricah, paradižniku ali bučah je pridelati seme rastlin, ki oblikujejo plod, preden cvetijo. Na tej sliki imamo solato, ki je šla v cvet. Poglejte; to v cvetenje vzravnano solato – zgleda kot drevo. Seveda potrebuje oporo. Mi postavljamo količke in napenjamo med njimi vrvice. Res je zelo pomembno, da solata lahko stoji pokonci. Pred cvetom je solata vso svojo energijo vložila v oblikovanje 10 11 čvrste glavice. Le zakaj? Zaradi sebe ne, temveč zaradi človeka. Zato je prav in potrebno, da ji človek pomaga, in bo prišla dobro skozi fazo oblikovanja semena. Mislim, da je pomembno, da solati pomagam in liste glavice, tiste prve, čvrste liste, malo odstranim. Druga pomoč solati je, da takrat, ko odcveti – pri nas je to konec julija, začetek avgusta –, naredim solati streho. Takrat je pri nas pogosto veliko dežja. Lučke, ki jih solata oblikuje, solatna semena, ki jih dela, so na vlago zelo občutljiva. Če je dežja veliko, moramo solato prekriti. Streha naj bo odprta in naj ne sega do zemlje. Če so poletja suha, to seveda ni potrebno. P: Kaj pa pridelovanje semena solate v rastlinjaku? Seveda se prideluje seme za solato lahko tudi v rastlinjakih. To je čisto dobro. Delno se premaknemo za pridelovanje semena s solato tudi mi v rastlinjak, predvsem za zelo občutljive sorte. Tam je manj problemov. Pri vseh kulturah, ki jih hočem semeniti, je potrebna pred cvetenjem dobra selekcija. Skrbno spremljamo, ali rastlina dobro raste, ali raste enakomerno, ali je zdrava ... Če pridelujem v rastlinjaku seme solate, ki jo bodo pridelovali tudi na prostem, posejemo solato za ponovno pridelovanje semena na prosto in izbrane, skoraj dokončno oblikovane solatne glavice preselimo za oblikovanje semena spet v rastlinjak. To je za rastlino naporna stvar. Od 50 glavic solate, ki jih preselimo v rastlinjak, jih morda 10 preseljevanja ne bo preživelo. Če pa imam solato v rastlinjaku in sorto, ki vedno raste samo v rastlinjaku, nimam nobenih problemov. Vprašanje: Kaj pa če se semeni v rastlinjaku paradižnik in kumare? Odgovor je isti. Če gre za pridelovanje paradižnika in kumar pozneje v rastlinjaku, pridelovanje semena v rastlinjaku ni problem. Če se bo pridelovalo zunaj, je selekcija v rastlinjaku napačna, ker so pogoji na prostem drugačni. 11 12 Pri pridelovanju semena pri teh kulturah je pomembno, da takrat, ko gredo v cvet, in v času, ko seme zori, stojijo na takem mestu, kjer ne zastaja zrak, kjer je veliko prepiha. V nasprotnem primeru imamo pogosto težave z glivicami. Da je prepih med rastlinami mogoč, moramo take kulture pleti. Če bi bil plevel nizek, ni hudo; če pa je visok in seže do cvetov, bi bilo narobe. Tam, kjer rastlina cveti in zori seme, mora biti dovolj prostora za prepih. Tudi nizki fižol takrat, ko zori, ne sme stati v plevelu, sicer pride do napada glivic. Če tak fižol omlatim z mlatilnico ali kombajnom, okužijo trosi teh glivic tudi zdrav fižol in semena, ki jih prodajam, so okužena. To velja pravzaprav za vsa semena. Zato je streha s plastiko dobra, ne sme pa segati do tal. Rastlino naj zaščiti samo proti vlagi od zgoraj. Mi imamo delno streho, ki je narejena iz plastičnih elementov. Če živite v krajih, kjer je julija, avgusta in septembra vreme lepo in suho, pa take zaščitne mere niso potrebne. O tem, kakšno klimo ima kdo na svoji kmetiji, katere kulture so posebno občutljive, katere so bolj odporne in prenesejo več, se semenarji veliko pogovarjamo. Kriteriji za delitev pridelovanja semen kultur med člani združenja so predvsem pogoji na kmetijah. Tako si vsi prihranimo stroške in delo racionaliziramo. Še ena slika. Jo poznate? Cvetoča endivija. Tudi radič in cikorija cvetita takole. Skrbeti moramo za to, da ne cvetijo naenkrat različne vrste radiča pa tudi endivija in cikorija ne smeta cveteti istočasno. Tudi potrošnik, ki oblikuje prav takšen cvet, ne sme cveteti obenem, saj bi se z endivijo križal. Zato cveti in semeni naša endivija v rastlinjaku. Vrata imamo odprta, vse rastline iz okolice, ki bi se utegnile z njo križati, pa izruvamo. Ko endivija cveti, naredi cel grm in semena je veliko. 12 13 Za pridelovanje dobrega semena potrebujemo kljub temu najmanj 50 rastlin, pridelovanje semena na treh rastlinah ni smiselno. Seme bi se že oblikovalo, pride pa do tako imenovane depresije, do deformacij, do degeneracije, in v nekaj letih sorta močno nazaduje. Tukaj je še ena solata. Čisto drugačna. Motovilec je posebna vrsta solate, tudi zato, ker prekorači leto. Jeseni ga posejemo, spomladi pridelamo seme. Nizek ostane tudi, ko cveti in oblikuje seme. Te rozete motovilca nimajo dovolj moči, da bi se pri cvetenju dvignile. Ko se oblikujejo semena, je velika nevarnost, da seme poleže, da se dotika zemlje in se, ker je preveč vlažno, pojavijo glivice. Rastlinam pomagamo na ta način, da motovilec pred zimo oplevemo, spomladi pa ne okopavamo več, le plevel izruvamo. Motovilec ima neposredno pod površino zemljo fine korenine. Če bi ga okopavali, mu vzamemo še to stabilnost, ki jo ima. Seme bi morali pospravljati vedno suho, v opoldanskem času. Ko začnejo semena zoreti, je pri motovilcu še enkrat velika nevarnost v tem, da seme še na gredici izpade. Zato spravljamo seme motovilca zjutraj med 6. in 8. uro, ko so vse rastline vlažne od rose in ostane seme lepo v rastlini. Odrežemo celo rastlino tik nad tlemi. Lahko bi vzeli tudi koso. Vse rastline iz ene gredice zvijemo kot preprogo skupaj in v rjuhah odnesemo ali v kozolec ali na podstrešje, kjer ostanejo na rjuhah, tako da ulovimo semena, ki izpadajo. Tak, pokošen ali požet motovilec izgleda kot nepredena, v kosu na ovci odstrižena volna. Te preproge s semenom lahko obesimo na vrvi, kjer jih pustimo štiri tedne. Za tem jih snamemo in dobro otresemo na rjuho. Seme je takrat že skoraj čisto. Seme hranimo vedno dobro očiščeno. Neočiščenega semena ne shranjujemo. Če je seme neočiščeno, privablja insekte, pritegnejo pleve in smeti vlago. Čiščenje semen je zato zelo pomembna stvar. Kako bi se pridelovanja dobrega semena smiselno lotili? Prvi korak bi bil, da seme razmnožujete in se trudite, da ohranite kvaliteto. To ne pomeni samo, da semena ostanejo dobro kaljiva, temveč da vsa rastlina ohrani karakteristične lastnosti kulture, tiste določene sorte. Poglejmo si nekaj slik, jaz pa vam bom povedala, kaj je za posamezne kulture pomembno. Tu naj še enkrat poudarim, da je najslabše, kar lahko naredimo, to, da semenimo slabe rastline, dobre pa smo pred tem že pobrali. Na koncu nam vedno ostanejo tiste, ki zaostajajo v rasti, ki so slabotne. Ko gredo v cvet, si mislimo: no dobro, bom pa imel seme od te. Tudi biodinamiki so delali take napake, zato seme tudi ni moglo biti dobro. Za pridelovanje semena moramo izbrati najboljše rastline. Samo te nam zagotavljajo dobro potomstvo. Za hrano uporabimo tisto, kar za seme ni dovolj dobro. To je zelo pomembno. 13 14 To je špinača. Gotovo ste že opazovali, kako cveti. Ko pride poletje, gre naenkrat v cvet. Pridelovati seme je pri špinači relativno enostavno. Pomembno je, da jo razredčimo, da ni pregosta. Ko začne cveteti, ugotovimo, da imamo dve vrsti špinače, ki se po obliki cvetov razlikujeta. To je ena vrsta. Na taki špinači je v cvetu samo cvetni prah in ko ga rastlina strese iz sebe, odmre. Malo pozneje od te prve oblike, očitno moške inačice, oblikujejo druge inačice špinače cvet, ki ima debele plodne vozle. Rastlina jih oblikuje, ko je še zelena. Tam so majhni plodiči, ki jih tukaj ne vidimo, in cvetni prah prve inačice rastlin te rastline oplodi. Kadar špinačo redčimo, je dobro izločati tiste, ki gredo zgodaj v cvet. Narava je zelo potratna. Pri skoraj vseh rastlinah imamo približno enako število rastlin, ki oblikujejo plodne vozle in semena in takih, ki oblikujejo samo cvetni prah. Narava poskrbi, da imamo pol takšnih in pol drugačnih špinač. Za oploditev ene gredice špinače pa je dovolj 10 % rastlin, ki oblikujejo samo cvetni prah. Ker gredo tiste, ki dajejo cvetni prah, prej v cvet, redčimo le te. Nosilci cvetnega prahu kmalu odmrejo in ostane špinača, ki je nosilec semena. Približno 6 tednov po cvetenju so semena zrela. Vsa rastlina je potem suha in jo pokosimo. Špinača ni tako občutljiva kot motovilec, semena ne izpadejo tako hitro. Pokošene rastline obesimo na podstrešje. Zelo dobro je, da celo rastlino pustimo, da zori in se suši še 4 tedne, nato jo omlatimo. Mi imamo za pridelovanje semen špinače njivo, veliko 1 hektar ali hektar in pol. Ko je špinača prava za spravilo semen, njivo požanjemo s kombajnom. Seme špinače pa ni niti slučajno tako suho, kot so suha žitna zrna, in dodatno sušenje semen je nujno potrebno, da ne bi plesnelo in izgubilo sposobnosti kaljenja. V času sušenja semena vedno znova prelopatamo. Kaljivost semen je lastnost, ki jo moramo skrbno čuvati, za katero moramo skrbeti. Tako kot potrebuje rastlina veliko vetra, ko semena zorijo, tako potrebuje tudi seme, ko smo ga enkrat pospravili, veliko prezračevanja. Ne glede na to, ali gre za seme špinače, rdeče pese, fižola ali česar koli, tudi seme buč. Ko imamo občutek, da je seme že dobro suho, ga spravimo v tiste velike, 20-kilogramske vreče iz papirja. Teh vreč ne napolnimo čisto in pustimo, da stojijo odprte. V seme vtaknemo leseno palico in dvakrat na dan semena premešamo. To delamo 4 tedne. Potem je seme stabilno. To je zelo pomembno. Če ne skrbimo, da se seme dobro dosuši, se zna se zgoditi, da najboljše uničimo. Ko je seme suho in v papirnatih vrečah, je pomembno, da ne stoji kjerkoli po hiši, temveč je spravljeno v hladnih in suhih prostorih. Na vprašanje: Kakšni so optimalni pogoji za hrambo? Prostor naj ima od 10 do 15 °C, zračna vlaga je lahko do 40%. Na vprašanje: Jaz imam zdaj samo eno visoko špinačo. Ali se lahko oplodi, če je samo ena? Špinača je ločenih spolov. Za seme sta potrebni najmanj dve. To, tukaj na levi, je gredica cvetočega pora. Por cveti šele avgusta v drugem letu. Cvet zraste do 1,80 m visoko in nujno potrebuje oporo. Ker pri nas seme dozori šele 14 15 septembra, nam ta opora obenem služi kot oporo za streho iz polivinila. Pri nas pa je septembra tudi že veliko megle in to je huje kot dež. P: Kaj če gre čebula v cvet že prvo leto? Cilj rastline že je, da pride v cvet. Včasih pa čuti neka rastlina razmere v okolju kot ogrožajoče in preveč pohiti. Če je na primer zgodnje poletje zelo suho, skušajo mnoge čebule že prvo leto cveteti. Rastlina si misli: preden bo po meni, naj poskusim narediti cvet. Tudi blitva ali rdeča pesa gre v cvet včasih že v prvem letu. To seme je vedno neuporabno, je slabo. Cvet in seme sta se oblikovala iz stiske rastline. Mi govorimo, da je bila ta rastlina v stresu. Na tej sliki je por že čisto suh, dozoreva. V kobulu vidim, da so semena resnično zrela. Posamezne glavice s semeni v kobulu pokajo in takrat lahko celo glavico odrežem. Ne odrežem jo šele, ko so se vse posamezne glavice odprle, saj bi vse seme izgubili. Kobule, te krogle, odrežem in pustim, da še naknadno dozorevajo. Mi naredimo nekakšna velika sita s fino mrežo in postavimo porezane kobule v tem na suho mesto, morda na okno, tako da veje skoznje zrak. Po štirih tednih semena otresemo. Por je za pridelovanje semena zelo zanimiv. Če vam je sorta všeč in ste v drugem letu pridelali seme, lahko po spravilu krogle s semeni rastlino spodaj odrežete in jo pustite v zemlji. Jeseni bo tak por še enkrat odgnal in bo naslednje leto ponovno cvetel. Jaz sem na ta način pridelovala seme od istih rastlin tudi 8 let zapored vedno na istem mestu. Pogoj je seveda, da imam za pridelovanje na eni gredici najmanj 200 rastlin, saj je sicer velika nevarnost depresije, degeneracije. Seme ostane pri poru tudi zelo dolgo kaljivo. 15 16 Tukaj je cvetoči kodrolistni ohrovt, kapusnica. Ko cvetijo, izgledajo vse kapusnice enako. Iz sredine nastane pravi grm s cvetjem. Kapusnice so tujeprašne rastline, oprašujejo jih insekti. Razen brokolija oblikujejo vse kapusnice cvet šele v drugem letu. Problem pri kapusnicah je, da se vse vrste kapusnic medsebojno križajo. Kapusnice so primer rastlin, ki so postale dvoletne z žlahtnjenjem in selekcijo. Ko so jih razvili kot zelnato glavo ali kolerabico, potrebujejo prvo leto za oblikovanje plodu, šele v drugem letu pa iz tega cvetijo. Kapusnic ne moremo prezimiti zunaj kot na primer por. Glede na klimo, v kateri živimo, jih moramo pozimi zaščititi pred zmrzaljo. Navedla bom zanimiv primer pridelovanja semena. Blizu Stuttgarta pridelujejo zelo veliko stožčasto zašiljenega zelja za kisanje, z imenom Filderkraut. Že dvesto let sodi kot glavna kultura v to pokrajino. Kmetje si seme pridelajo sami. Z njive preselijo preprosto npr. 10 zelnatih glav v klet in spomladi spet v vrt. Sosed prav tako in vsi imajo isto sorto zelja. Pozimi so nekateri te zeljnate glave prekrili samo z debelo plastjo slame, ki izvrstno izolira pred mrazom in ima dovolj zraka. Pomladi to slamo odstranijo in v debelo zeljnato glavo z nožem zarežejo malo nad stožcem, v sredini križ. Tako ta stožec v sredini zeljnate glave lahko zraste skozi zarezo in oblikuje cvetje. Delo je bilo zelo preprosto. Vsi kmetje so imeli isto sorto, cvetoče rastline kmetov so se medsebojno opraševale. Tako so tam desetletja, stoletja pridelovali krasno kislo zelje. Odlično sodelovanje. Če ne bi imeli vsi iste sorte, bi bilo hudo. Vsak bi moral imeti za pridelavo dobrega semena sto zelnatih glav in jih semeniti izolirano. Tu je primer cvetoče kolerabice. Čez poletje je rasla na njivi, novembra jo preselimo v hladen rastlinjak. Spomladi začne odganjati in cveteti. Kar je težavno in vam v bistvu odsvetujem, je pridelovati seme cvetače. Tudi strokovnjakom ne uspe vedno. Plod cvetače je v bistvu nekako nazaj porinjen, zaostal cvet. Človek je žlahtnil in oblikoval plod iz cveta. Za cvetačo je preiti v pravo cvetenje težavna stvar. Pogosto enostavno zgnije ali preprosto ne cveti. Če cveti, pogosto ne oblikuje semena. Biološke iniciative, ki se v Evropi ukvarjajo s pridelovanjem semen, kot na primer Sativa v Švici ali Bingenheimer Saatgut v Nemčiji, ponujajo semena cvetače, ki pa ga po navadi pridelujejo v južni Angliji in Franciji ljudje, ki imajo prav s cvetačo zelo veliko izkušenj. Na vprašanje, kako pa semenimo zgodnje zelje? Je težko, in sicer zato, ker ga tako dolgo, da ga nato prezimimo, težko hranimo. Če hočemo pridelati semena, je modro, da sejemo pozno, da se glave oblikujejo šele jeseni in jih nato lahko prezimimo v hladnem rastlinjaku. Modro je, da si vsakih nekaj let nato le kupimo novo seme iz dobre ekološke semenarne. Tipičen čas za posevke tega zgodnjega zelja je marec. Za pridobivanje semena ga sejemo šele avgusta. To pomeni, da je imelo tako zelje popolnoma drugačne pogoje za svojo rast, kot naj bi jih imelo zgodnje zelje. Trikrat, štirikrat se to z zeljem lahko naredi. Potem je bolje, da kupite novo seme dobrega porekla. Pridelovanje elitnega semena pod temi težkimi pogoji je naloga za strokovnjaka. 16 17 Takole zgleda polna, cvetoča gredica zelja. Tu še slika, ki kaže, kako seme spravljamo. Spodaj ga odrežemo in z vejami vred zavijemo v rjuhe. Kdor se ukvarja s semenarstvom, potrebuje veliko takih rjuh. Te rjuhe nesemo na zračno podstrešje, položimo z rjuhami vred na neko podlago, saj semena rada izpadajo. Poznate tole rastlino? Rdeča pesa je. Poglejte, kako krasna je s semenom. Ko cveti, tudi zelo zelo močno diši. Občutek imaš, kot da si jedel med. Če takole cvetočo vejico primeš, opaziš, da iz teh majhnih, zelenih cvetkov nektar resnično kar teče. Prva doživetja tega dogajanja so naredila na mene res globok vtis. Kakšna čuda so to. Morda cvetoča rdeča pesa ni lepa cvetlica, vsa postava cvetoče rdeče pese pa je res impozantna. Njihov vonj je neverjeten, njihova ponudba insektom je enkratna. Če cveti sladkorna ali krmna pesa, je slika zelo podobna; le ta, rdeča barva stebel je drugačna. Tudi cvetoča blitva zgleda zelo podobno, četudi so plodovi teh dveh rastlin popolnoma različni. Med seboj se tudi zelo rade križajo in pridelovanje semena rdeče pese mora biti 500 ali celo 1000 m oddaljeno od blitve. Zato je bolje, da npr. Marjanca v Zasipu prideluje seme blitve, Ivana na Jesenicah pa rdeče pese. Blitva lahko prezimi zunaj, rdeča pesa pa ne. Rdečo peso moram vzeti iz zemlje, kar je odlična priložnost, da jo selektiram. Tista, ki je lepo oblikovana, je morda primerna za pridelovanje semena; tista ki ni lepa, pa gre v kuhinjo. Lepe rdeče pese pa moram preko zime skrbno skladiščiti. Najboljše izkušnje imamo pri nas s skladiščenjem v pesku v zabojih. Vse korenovke, ki šele drugo leto cvetijo, shranjujemo na tak način preko zime; korenje, zeleno, pastinak. Najmanj vsaki dve leti delamo selekcijo. Tudi pri pastinaku. Četudi lahko prezimi zunaj, ga jemljemo iz zemlje zaradi selekcije. Plod je korenina in če več let ne selektiramo, bo ta 17 18 plod v zemlji počasi postal spet normalna korenina, izgubi svojo barvitost in sočnost, svojo aromo, tudi sladkorja ne tvori več. Pridelovanje semen brez selekcije ni mogoče. Če samo razmnožujem in ne delam elite in ne žlahtnim naprej, je najmanj, kar absolutno moram narediti, to, da vedno izločim, kar je negativno. Torej moram najmanj vsaki dve leti rastline vzeti iz zemlje, da si jih ogledam. Jaz sem nekajkrat pozimi v zemlji pustila tudi korenje, ki sem ga sejala šele julija. To je možno. In še moja zadnja slika. Redkvice, ki cvetijo v prvem letu. Če dobro rastejo, je rastišče primerno tudi za pridelovanje semena. Redkvice so hitro zrele. Šest tednov po posevku jih lahko izpulim in pojem. Če jih pustim, gredo hitro v cvet. Če je blizu vrta njiva ogrščice, se lahko pojavi hrošč, ki ga sicer najdemo na ogrščici in na redkvici pa tudi na drugih kapusnicah obžira popke. Če hočemo pridelati seme, moramo takrat, ko se popki oblikujejo in je redkvica visoka blizu 20 cm, pokriti kulturo z drobno mrežo. Redkvica gre v cvet in raste naprej, postane velika kot človek. Šele takrat se popki odpirajo in mrežo lahko odstranimo, saj za cvet hrošči niso več nevarni, redkvice pa potrebujejo za opraševanje insekte in veter, ker so tujeprašne. Ko je cvetenje končano in se oblikujejo stroki s semeni, redkvico spet pregrnemo z mrežo, ker semena radi obirajo ptiči, predvsem vrabci. S pridelovanjem semen teh preprostih redkvic je kar veliko dela. Površina za 50 redkvic je sicer pravzaprav zelo majhna, pridelek semena pa dober. To so bile vse slike, ki sem jih danes prinesla. Ne glede na to, koliko dela ima človek s semenarstvom in tudi ne glede na to, da od dohodkov pravzaprav res ne more obogateti, mislim, da je semenarstvo prekrasno delo. Človek lahko v toku let z nabiranjem izkušenj razvije mnogo več razumevanja za rastline. Vsako leto sem nekaj takega doživljala tudi pri učencih naše biodinamične šole. Ko so delali pri meni na semenarstvu in sodelovali pri pobiranju, čiščenju, pri sortiranju dobrih in slabih semen itd., so pogosto menili, da je seme pravzaprav zlata vredno. Taka ugotovitev se me je vedno globoko dotaknila. To je namreč izjemna resnica in odnos do rastlin, zgrajen na taki ugotovitvi, bi bil potem tudi pravilen. To, kar nam je dano v kulturnih rastlinah, ki nas prehranjujejo, je neverjetno pomembna in dragocena lastnina človeštva. Resnično, zlata vredna. Jaz sem vedno znova skušala nekako opozarjati na to, da se sposobnosti rastline, da oblikuje hrano človeku, če človek za seme ne skrbi, zelo hitro izgubijo. Vseh teh plodov: korenja, solate, rozete špinače, glave zelja, težkega debelega fižola, rastlina ne dela za sebe. Za svojo reprodukcijo jih ne potrebuje. To je razvila rastlina s tem, da je v naravo in rastlinski svet posegel človek, rastline pa so sprejele to sodelovanje. In kot sem vam skušala pokazati s temi skromnimi slikami, so rastline prišle na ta način tudi do neke nove lepote. Čim bolj intenzivno se ukvarjamo s tem, karakterističnim naših kulturnih rastlin, ki oblikujejo plodove za nas, tem bolj razumemo nekaj, kar se meni zdi zelo pomembno. V naravi so se rastline brez človeka lahko razvile od najbolj skromnih rastlin najdlje do tistih, ki cvetijo. Tiste cvetnice, iz katerih so pozneje razvili naše kulturne rastline, so največ, kar narava sama po sebi zmore. Človek je te rastline, ki jih 18 19 imenujemo kulturne rastline, lahko razvil tako, da jim je v njihovem razvoju omogočil eno stopnjo več. To je bistveno dejstvo. Tako kot lahko za rastlino rečemo, da lahko živi samo, če vedno raste, moramo reči, da ima vse življenje svoj smisel samo, če se razvija. Kot pomeni, da bo rastlina umrla, če ne raste, je odsotnost razvoja na področju živega nazadovanje. Človek mora za svoj razvoj skrbeti sam. Dolžan pa je tudi pomagati naravi, da se bo razvijala naprej. Narava potrebuje človekovo pomoč. Ljudje, ki so te naše kulturne rastline tako rekoč pred tisočletji razvili, so imeli še čisto drugačne uvide v življenje rastlin, živali in človeka. Teh sposobnosti mi danes nimamo več. Zato pa smo razvili druge sposobnosti. Tako dolgo pa, dokler človek nima resničnega razumevanja za to, kaj življenje v bistvu je, je zelo pomembno, da dragocenosti kulturnih rastlin ne zanemarimo in da ne dovolimo, da jih izgubimo. Rekla bi, da je najprej naša naloga, da jih poskušamo v hvaležnosti in spoštovanju ohranjati. V resnici pa je naša naloga ta, da tem rastlinam omogočimo nadaljnji razvoj in da sami znanje in razumevanje za to, kar življenje je, na novo razvijemo in pridobimo. Narava to potrebuje. Ne moremo samo ugotoviti: narava je temelj, brez katerega mi na zemlji ne moremo živeti. Mi moramo zaradi zemlje, mi moramo zaradi rastlin, mi moramo zaradi živali tudi skrbeti za to, da se vse lahko razvija naprej. Te tako lepe divje rastline, ki tako bogato okrog nas cvetijo, niso doživele tega razvoja. Če jih točneje spoznamo, so v bistvu specialisti svoje lokacije in specialisti pri določenih lastnostih tvorbe substanc. Mnoge od naših zdravilnih rastlin so taki specialisti in če na lastnostih divjih rastlin, ki sem jih ravnokar omenila, merimo lastnostih naših kulturnih rastlin, moramo reči, da so kulturne rastline zelo univerzalne, torej tudi še sposobne, da se oblikujejo naprej. Če človek resnično spozna moderne metode žlahtnjenja, opazi, da moderne metode žlahtnjenja to sposobnost nadaljnjega razvoja pri rastlinah ignorirajo in poskušajo iz naših kulturnih rastlin narediti posebne vrste specialiste. Na žalost ni dovolj časa, da bi se o tem še več pogovarjali. Verjamete pa mi to, kar sem lahko povedala. Vse to sem na žalost lahko sama videla. Kaj pa lahko proti temu naredi v današnjem času posameznik? Prispeva lahko to, da za sebe in za svoje okolje s kar največjo skrbnostjo prideluje seme sam in se sam nenehno trudi in izgrajuje svoje, za to potrebno znanje. Seveda pa je treba spodbujati in podpirati tudi nove iniciative, ki iščejo za pridobivanja semena drugačne in nove poti, kot so tiste, ki jih poznamo danes. Pozorno moramo spremljati razvoj novih sort, nove poizkuse, razvoj, ki je na tem področju v toku. In moramo biti tudi pripravljeni pridelovati nove rastline, četudi po količini pridelka niso primerljive z modernimi hibridi. Na ta način lahko zelo veliko prispevamo k temu, da ostanejo naše kulturne rastline v živem toku razvoja. Sploh je to način, da omogočimo našim kulturnim rastlinam, da bodo lahko oblikovale plodove, ki bodo človeku temelj njegovega nadaljnjega razvoja. S tem želim zaključiti. 19 20 20