1. No category

»POZOR(!)NI ZA OKOLJE« - ODNOS DIJAKOV
DO LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV
POROČILO O REZULTATIH RAZISKAVE O ODNOSU
GORENJSKIH SREDNJEŠOLCEV DO LOČENEGA
ZBIRANJA ODPADKOV
Pri pripravi raziskave so sodelovali:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede
Društvo Ekologi brez meja
Tehniški šolski center Kranj
Sava Tires,d.o.o.
Kranj, marec 2011
1
Avtorji – sodelavci
Petra Matos, Društvo Ekologi brez meja
Branka Jarc Kovačič, Tehniški šolski center Kranj
Drago Vuk, Univerza v Mariboru
Robert Leskovar, Univerza v Mariboru
Alenka Baggia, Univerza v Mariboru
Marjan Senegačnik, Univerza v Mariboru
2
1. UVOD
Vedno bolj očitno postaja, da je potrebno korenito spremeniti odnos do okolja in zmanjšati
obremenjevanje okolja. Pomemben segment te problematike predstavlja ravnanje s komunalnimi
odpadki. Ne le da zakonodaja Evropske Unije Slovenijo zavezuje k spremenjenemu načinu ravnanja z
odpadki, ampak to postaja nujno zaradi pomanjkanja prostora na odlagališčih, zmanjševanja emisij
toplogrednih plinov in drugih polutantov v ozračje ter ne nazadnje tudi zaradi prihranka primarnih
snovnih in energetskih virov. Vendar pa sprememb v sistemu ravnanja z odpadki ni mogoče uspešno
uvesti brez sodelovanja občanov. Pri ravnanju z odpadki je potrebno tako motiviranje kot
informiranje. Najbolj dovzetni za spremembe so otroci in mladina.
1. junija 2010 se je s podpisom pisma o nameri o partnerstvu med družbo Sava Tires, Mestno občino
Kranj, Komunalo Kranj, Loško Komunalo, Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj, družbo Dinos,
društvom Ekologi brez meja, Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter 7 srednjimi
šolami iz Kranja in Škofje Loke pričela kampanja »Pozor(!)ni za okolje«. Glavni namen kampanje je
bil širšo skupnost na Gorenjskem spodbuditi k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem, začenši s
področjem odpadkov. Pobudo za kampanjo je dala družba Sava Tires, ki je akcijo tudi koordinirala in
finančno podprla. Osrednji del kampanje je predstavljajo tekmovanje srednjih šol v ločenem zbiranju
odpadkov, v katerem je med 1. oktobrom in 30. novembrom sodelovalo skoraj 5000 dijakov iz sedmih
gorenjskih srednjih šol. V sklopu kampanje pa je bila med dijaki gorenjskih srednjih šol izvedena tudi
anketa o odnosu do okolja in predvsem do ravnanja s komunalnimi odpadki. Prvi krog ankete je
potekal pred začetkom tekmovanja v ločenem zbiranju, v mesecu septembru 2010. Po zaključenem
osrednjem delu akcije, v mesecu decembru 2010, pa je bil izveden še drugi krog ankete.
V pričujočem prispevku je podana predstavitev anketnih vprašanj ter rezultatov prvega in drugega
kroga ankete. Iz odgovorov je mogoče razbrati določene značilnosti odnosa srednješolcev do okoljske
problematike in predvsem ravnanja z odpadki. Podana je tudi kratka primerjava zbranih odgovorov v
prvem in drugem krogu ankete. Iz te primerjave je možno oceniti nekatere neposredne učinke akcije.
Tovrstne ugotovitve bodo lahko koristne pri izbiri strategij, ki bi v prihodnosti omogočile čedalje bolj
učinkovito ločevanje odpadkov.
Anketa je bila izvedena preko spleta z odprtokodnim orodjem Limesurvey (www.limesurvey.org)
instaliranem na swqlab.fov.uni-mb.si. Vsebovala je 22 vprašanj, ki pa jih je mogoče razdeliti v 5
sklopov.
Prvi sklop je tako obsegal nekaj identifikacijskih vprašanj (tip šole, spol dijaka, letnik). Drugi sklop je
bil namenjen splošnemu pogledu na okoljevarstveno problematiko. Tretji sklop se je nanašal na prakso
pri ravnanju z odpadki doma, četrti pa na ravnanje z odpadki v šoli. Peti, zadnji sklop, pa je spet
obsegal nekaj bolj splošnih vprašanj.
Vsa vprašanja razen enega so bila zaprtega tipa. Večinoma so dijaki lahko izbrali en odgovor, pri
nekaterih vprašanjih pa je bilo tudi več možnih odgovorov.
Pri posameznih vprašanjih je podana tudi kratka primerjalna analiza odgovorov, zbranih v obeh krogih
ankete.
3
2. PREGLED ANKETNIH REZULTATOV
2.1
Sklop 1 – identifikacijski podatki
Prvi sklop (vprašanja 1-3) je obsegal identifikacijske podatke (ne seveda o posamezniku, saj
je bila anketa anonimna) ampak o spolu dijaka, tipu šole ter o letniku.
Vprašanje 1: Spol dijaka
Delež deklet je bil že v prvem krogu nižji, v drugem krogu je pa se je še nadalje močno znižal.
V zvezi s tem je potrebno poudariti, da se je število zbranih odgovorov v drugem krogu
močno znižalo – v prvem krogu 1617, v drugem krogu pa 729. Primerjavo zbranih rezultatov
na vprašanje 1 prikazuje slika 1. V prvem krogu je odgovorilo 420 dijakinj, 1188 dijakov, 9
odgovorov pa je bilo brez navedbe spola. V drugem krogu pa je odgovore poslalo 41 dijakinj
in 687 dijakov, 1 oseba pa ni navedla spola. V nadaljevanju je pri navajanju in komentiranju
rezultatov tako za dijakinje kot dijake enotna raba moške spolne oblike dijak.
100,00
94,24
90,00
% Odgovorov
80,00
73,47
70,00
60,00
50,00
1. krog
40,00
30,00
2. krog
25,97
20,00
5,62
10,00
0,56 0,14
0,00
1
2
3
Odgovor
Slika 1: Razporeditev dijakov, ki so odgovorili na vprašanje številka 1: Spol anketiranca?. Odgovori:
1 – Ženski, 2 – Moški, 3 – Brez odgovora.
Vprašanje 2: Tip šole
V določeni meri majhno število deklet, ki so odgovarjale v 2. krogu ankete morda lahko
pojasni struktura odgovorov o tipu šole. Medtem ko je bilo v prvem krogu razmerje med
dijaki oz. dijakinjami iz gimnazij ter strokovnih gimnazij na eni strani in tistimi iz strokovnih
in poklicnih šol na drugi strani približno uravnoteženo, je bil delež strokovnih in poklicnih šol
v drugem krogu ankete izrazito prevladujoč. Verjetno se na tovrstne šole, v kolikor so bolj
tehnično usmerjene, vpisujejo pretežno fantje. Rezultate odgovorov na vprašanje 2 prikazuje
slika 2.
4
77,78
80
70
% Odgovorov
60
50,03
50
49,41
40
1. krog
30
2. krog
22,09
20
10
0,560,14
0
1
2
3
Odgovor
Slika 2: Razporeditev odgovorov v 1. in 2. krogu ankete po tipu šole. Odgovori: 1 –
Gimnazija ali strokovna gimnazija., 2 – Strokovna ali poklicna šola., 3 – Brez odgovora.
Vprašanje 3: Letnik izobraževanja
Iz odgovorov na vprašanje 3 je razvidno, da je bil v 1. krogu občutno največji delež dijakov
1. letnika (čez 40 %), v 2. krogu pa je njihov delež močno upadel (na 25%). Na račun tega se
je zvišal delež dijakov 3. in 4. letnika. Rezultate odgovorov na 3. vprašanje prikazuje slika 3.
45
40,82
40
% odgovorov
35
30
26,34
25
30,59
28,67
22,08
20,84
1. krog
20
14,27
15
15,71
2. krog
10
5
0
1
2
3
4
Letnik
Slika 3: Razporeditev dijakov po letnikih izobraževanja.
5
2.2 Sklop 2 – splošna okoljska osveščenost
Vprašanje 4: Kako ocenjujete okoljsko zavest vaših sošolk in sošolcev?
Pri vprašanju 4 so dijaki ocenjevali okoljsko zavest sošolk in sošolcev. Možne ocene so bile:
zelo nizka (1), nizka (2), srednja (3), visoka (4) in zelo visoka (5). V obeh krogih je največ
učencev ocenilo zavest sošolcev kot srednjo (ocena 3), a v drugem krogu vrh ni tako izrazit
Nekoliko se je povečal predvsem delež odgovorov, ki opredeljuje okoljsko zavest sošolcev
bodisi kot zelo dobro ali kot zelo slabo. Povprečna ocena pa se praktično ni spremenila, v
prvem krogu je bila 3,05, v drugem krogu pa 3,03. Strukturo odgovorov na vprašanje 4 v obeh
krogih ankete prikazuje slika 4.
59,45
60
48,95
% odgovorov
50
40
30
1. krog
20
10
2. krog
19,21
18,55
16,60
14,00
8,09
3,52
7,81
3,83
0
1
2
3
4
5
Ocena
Slika 4: Porazdelitev odgovorov na vprašanje številka 4: Kako ocenjujete okoljsko zavest
vaših sošolk in sošolcev? Možne ocene so bile: zelo nizka (1), nizka (2), srednja (3), visoka
(4) in zelo visoka (5).
Vprašanje 5: Kako bi ocenili odnos tvojih sošolk in sošolcev do ravnanja z odpadki?
Vprašanje številka 5 je bilo vsebinsko podobno le usmerjeno na nekoliko ožji oziroma bolj
konkreten vidik, saj se je nanašalo na oceno odnosa sošolcev do ravnanja z odpadki. Možni
odgovori so bili: zelo nezadovoljiv (1), nezadovoljiv (2), zadovoljiv (3), dober (4) in zelo
dober (5). Tudi tukaj je največji delež dijakov odnos sošolk in sošolcev do ravnanja z odpadki
označil s srednjo oceno (kot zadovoljiv), delež pa je ostal enak tudi v drugem krogu ankete,
kot je razvidno iz slike 5. Tudi tukaj se srednja ocena skoraj ni spremenila, v prvem krogu je
bila 3,10, v drugem pa 3,06.
6
48,40
48,02
50
45
% odgovorov
40
35
30
26,11
25
20
1. krog
20,22
18,08
16,32
2. krog
15
10
5
7,95
4,27
7,11
3,52
0
1
2
3
4
5
Ocena
Slika 5: Struktura odgovorov na vprašanje številka 5: Kako ocenjujete odnos vaših sošolk in
sošolcev do ravnanja z odpadki? Možne ocene so bile: zelo nezadovoljiv (1), nezadovoljiv
(2), zadovoljiv (3), dober (4) in zelo dober (5).
Vprašanje 6: Na kaj najprej pomisliš ob besedi "odpadki"?
Vprašanje 6 je dijake spraševalo, na kaj najprej pomislijo ob besedi odpadek. V obeh krogih
je največ dijakov (približno polovica) izbrala odgovor, da je odpadek nekaj, česar se želijo
znebiti (odgovor 1), precej (okrog petina) pa, da odpadki vplivajo na okolje (odgovor 5).
Delež teh dveh odgovorov se je v drugem krogu nekoliko znižal. Zato pa se je v drugem
krogu povečal delež tistih, ki se zavedajo, da odpadek predstavlja strošek (odgovor 2) in pa
tistih, ki se zavedajo, da je odpadek lahko koristen vir sekundarnih surovin (odgovor 4).
Strukturo odgovorov prikazuje slika 6.
7
60
53,67
% odgovorov
50
47,08
40
1. krog
30
23,67
2. krog
18,52
20
10
7,66
3,33
9,89
8,10
13,09
6,91
4,33
3,62
0
1
2
3
4
5
6
Odgovor
Slika 6: Porazdelitev odgovorov na vprašanje: Na kaj najprej pomisliš ob besedi "odpadki"?
Odgovori so v naslednjih kolonah: 1 - Nekaj, česar se želim znebiti., 2 – Strošek, 3 - Nič, ne
razmišljam o njih. 4 - Koristen vir sekundarnih surovin., 5 - Vplivajo na okolje., 6 – Drugo
Razumljivo je, da mnogo dijakov ob izrazu odpadek pomisli na nekaj, česar se želi znebiti.
Razveseljivo je, da je delež tistih, ki o odpadkih sploh ne razmišljajo, dokaj majhen. Približno
petina anketirancev takoj pomisli na vpliv odpadkov na okolje. Predvsem v drugem krogu jih
je kar precej (skupaj približno petina), ki se zavedajo, da odpadek predstavlja bodisi strošek
bodisi koristen vir sekundarnih surovin.
Vprašanje 7: Katera od spodaj naštetih trditev najbolj označuje tvoj odnos do ločenega
zbiranja odpadkov?
Vprašanje 7 je dijake spraševalo o njihovem pogledu na ločeno zbiranje odpadkov.
Razporeditev odgovorov, ki jo prikazuje slika 7, je bila v obeh krogih ankete podobna, večina
dijakov se zaveda pomen ločenega zbiranja odpadkov (odgovor 7).
8
60
58,07
48,47
% odgovorov
50
40
30
1. krog
2. krog
20
10
14,90
13,37
12,12
10,72
10,67
9,75
8,66
8,41
2,65
2,07
0
1
2
3
4
5
6
Odgovor
Slika 7: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Katera od spodaj naštetih trditev najbolj
označuje tvoj odnos do ločenega zbiranja odpadkov? V kolonah so naslednji možni odgovori:
1 - O ločenem zbiranju odpadkov ne razmišljam., 2 - Ločeno zbiranje odpadkov se mi ne zdi
pomembno., 3 – Ko bodo ločevali odpadke drugi, se jim bom pridružil tudi jaz., 4 - Ločeno
zbiranje odpadkov je naloga komunalnih služb., 5 - Ločeno zbiranje odpadkov je nujno
potrebno in koristno., 6 – Drugo.
Daleč največji je delež anketirancev, ki se zavedajo nujnosti ločenega zbiranja odpadkov.
Drugi odgovori so bili bolj enakomerno porazdeljeni. Podoben je delež tistih, ki se jim
ločevanje odpadkov ne zdi pomembno, in tistih, ki bi jih k ločevanju pritegnil zgled drugih.
Malo manj je tistih, ki menijo, da je ločevanje odpadkov stvar komunalnih služb ter tistih, ki o
tej problematiki sploh ne razmišljajo.
Vprašanje 8: Kdo je odgovoren za pravilno ravnanje z odpadki?
Pri odgovoru na vprašanje številka 8 o tem, kdo je odgovoren za ločeno zbiranje odpadkov,
kjer je bilo možno izbrati več odgovorov, je bilo v obeh krogih največ odgovorov, da vsak
posameznik (odgovor 4). V tem primeru so pravzaprav vsi odgovori razen zadnjega pravilni,
saj se odgovornost porazdeli. Razveseljivo je, da se večina zaveda pomena lastnega doprinosa
k reševanju problematike. Delež tistih, ki jih problem ne zanima, sicer ni velik; se je pa v
drugem delu nekoliko povečal.
9
80
75,08
67,22
70
% odgovorov
60
50
40
30
46,23
37,86
37,85
1. krog
29,50
2. krog
23,05
17,93
20
10
6,58
4,02
0
1
2
3
4
5
Odgovor
Slika 8: Odgovori na vprašanje: Kdo je odgovoren za pravilno ravnanje z odpadki?. Možni
odgovori: 1 – Država., 2 – Komunalna podjetja., 3 – Lokalna skupnost., 4 – Vsak posameznik
(tudi mladi), 5 – Me ne zanima.
Precejšnja večina se zaveda, da je za uspešno ločevanje bistveno sodelovanje posameznikov.
Zanimivo je, da opazno večji delež odgovornosti za ločevanje odpadkov pripisujejo državi kot
pa lokalnim skupnostim.
Vprašanje 9: Kaj je prednost ločenega zbiranja odpadkov?
Vprašanje 9 je spraševalo po glavnih prednostih ločenega zbiranja. Tudi tukaj je bilo možno
izbrati več odgovorov, ker so spet vsi razen zadnjega (odgovor 5) pravilni. Predvsem v prvem
krogu je največ dijakov videlo prednost ločenega zbiranja v ohranjanju naravnih virov in pa
tudi v pravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki. V drugem krogu so odgovori bolj
enakomerno razporejeni. Razveseljivo je, da je bil obakrat le majhen delež dijakov, ki ne
prepoznajo nikakršnih prednosti ločenega zbiranja.
10
70
60,08
57,95
60
% odgovorov
50
40
45,27
51,21
47,60
41,02
33,09
32,28
1. krog
30
2. krog
20
10
4,94
3,03
0
1
2
3
4
5
Odgovor
Slika 9: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kaj je prednost ločenega zbiranja odpadkov?
Možni odgovori: 1 - Varčujemo z energijo., 2 - Ohranjamo naravne vire. , 3 - Podaljšujemo
življenjsko dobo odlagališč., 4 - Poskrbimo za pravilno odstranjevanje nevarnih odpadkov., 5
- Ni nobenih prednosti.
Razumljivo je, da največ anketirancev vidi prednost ločenega zbiranja v ohranjanju naravnih
virov. Velik del dijakov je pri tem vprašanju pokazal, da se zaveda pomena pravilnega
ravnanja z nevarnimi odpadki. Dijaki tudi v precejšnji meri prepoznajo problem pomanjkanja
deponijskega prostora kot tudi, da ima lahko ločeno zbiranje pozitivne učinke v energetski
bilanci.
2.3 Sklop 3 – Ločeno zbiranje odpadkov doma
V tem sklopu (vprašanja 10 do 14) so dijaki odgovarjali na vprašanja o tem, kako ravnajo z
raznimi vrstami komunalnih odpadkov pri njih doma (t.j. v gospodinjstvih, v katerih živijo).
Vprašanje 10: Kako ravnate z odpadki, ki nastajajo v vašem gospodinjstvu?
Na vprašanje 10, kako ravnajo s komunalnimi odpadki doma (slika 10), je bilo največ
odgovorov, da posamezne frakcije zbirajo ločeno. Približno četrtina dijakov je v obeh krogih
navedla, da v času akcij oddajajo kosovne odpadke. Delež tistih, ki so navedli, da odpadkov
ne ločujejo, se je v obeh krogih gibal okrog 15%. Razveseljivo je, da je bil obakrat delež
tistih, ki niso vedeli, kako ravnajo z odpadki, nizek.
11
80
76,87
70,64
70
% odgovorov
60
50
40
30
20
1. krog
26,96
27,02
17,15
14,10
10
2. krog
15,78
9,71
3,095,21
0
1
2
3
4
5
Odgovor
Slika 10: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kako ravnate z odpadki, ki nastajajo v
vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1 - Vse odpadke odložimo v zabojnik (posodo) za
mešane odpadke., 2 - Kurimo jih., 3 - Papir, steklo, plastenke, pločevinke, embalažo in
biološke odpadke ločujemo., 4 - Kosovne odpadke v času akcij oddajamo komunalnemu
podjetju., 5 - Ne vem.
Tudi pri tem vprašanju je bilo možno izbrati več odgovorov. Razveseljivo je, da je delež
tistih, ki odpadke ločujejo, bistveno večji kot pa delež tistih, ki so navedli, da vse odpadke
odlagajo v odjemno posodo. Kar nekaj jih je odgovorilo tudi, da odpadke kurijo (torej
energetsko izrabljajo). Približno četrtina je odgovorila, da ob času akcij oddajajo kosovne
odpadke.
Vprašanje 11: Koliko odpadkov ustvarite dnevno na osebo v vašem gospodinjstvu?
Pri odgovoru na vprašanje 11 je približno četrtina dijakov izbrala oceno, da oseba v njihovem
gospodinjstvu na dan povzroči med 1 kg in 2 kg odpadkov, podoben pa je bil tudi delež tistih,
ki so očitno podcenili maso odpadkov, ki jih posamezna oseba povzroči dnevno (manj kot 1
kg na osebo dnevno). V prvem krogu jih kar 40% ni znalo odgovoriti na to vprašanje, v
drugem krogu pa se je delež teh, ki niso vedeli odgovora znižal na približno 30%.
12
45
40,09
40
% odgovorov
35
25
30,64
29,50
30
26,16
25,67
23,24
1. krog
20
2. krog
15
9,08
10
5,26
5
5,19
5,11
0,06
0,00
0
1
2
3
4
5
6
Odgovori
Slika 11: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Koliko odpadkov ustvarite dnevno na osebo
v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1- Manj kot 1 kg., 2 - Od 1 do 2 kg., 3 - Več kot 2
kg., 4 - Ne vem., 5 - Me ne zanima, 6 – Brez odgovora.
Pri tem vprašanju je približno četrtina odgovorila pravilno – namreč po podatkih v Sloveniji
vsak prebivalec letno povzroči okrog 400 kg komunalnih odpadkov, kar seveda ustreza
odgovoru 2 t.j. med 1 kg in 2 kg povzročenih odpadkov na osebo dnevno. Precej večji delež
dijakov je maso povzročenih odpadkov podcenil kot pa precenil Ravno tako približno četrtina
anketirancev namreč meni, da posameznik v njihovem gospodinjstvu ustvari manj kot 1 kg
odpadkov dnevno, medtem ko je delež tistih, ki so izbrali odgovor 3 (nad 2 kg) precej nižji.
Možno je seveda tudi, da v nekem gospodinjstvu posameznik dejansko povzroči manj ali več
odpadkov od slovenskega povprečja, a je bolj verjetna razlaga, da anketiranci niso znali
pravilno oceniti mase nastalih odpadkov. Velik delež ni znal odgovoriti na vprašanje.
Vsekakor pa se je pri tem vprašanju struktura odgovorov v drugem krogu opazno izboljšala –
povečal se je delež tistih, ki so odgovorili pravilno in zmanjšal delež tistih, ki niso znali
odgovoriti.
Vprašanje 12: Kako pogosto ločujete naštete vrste odpadkov v vašem gospodinjstvu?
Vprašanje številka 12 je bilo podobno vprašanju številka 10, le da je bilo specificirano na
posamezne frakcije.
13
70
63,92
59,86
60
% odgovorov
50
40
1. krog
27,52
22,45
30
2. krog
20
10
5,905,39
7,747,23
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 a: Kako pogosto ločujete papir v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1 – Nikoli.,
2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
57,82
54,33
60
% odgovorov
50
40
27,80
22,61
30
1. krog
2. krog
20
12,67
10,92
10
6,716,81
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 b: Kako pogosto ločujete steklo v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1 –
Nikoli., 2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
14
60
57,38
54,75
% odgovorov
50
40
28,65
27,23
30
1. krog
2. krog
20
10
11,49
9,69
5,575,11
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 c: Kako pogosto ločujete plastiko v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1 –
Nikoli., 2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
50
46,61
45,67
45
% odgovorov
40
35
29,65
28,50
30
25
1. krog
20
16,59
16,03
2. krog
15
10
8,178,51
5
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 d: Kako pogosto ločujete kovine (pločevinke) v vašem gospodinjstvu? Možni
odgovori: 1 – Nikoli., 2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
15
49,78
49,36
50
45
% odgovorov
40
35
30,21
28,50
30
25
1. krog
20
2. krog
13,62
12,91
15
10
7,987,38
5
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 e: Kako pogosto ločujete embalažo v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori: 1 –
Nikoli., 2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
60
55,29
52,91
% odgovorov
50
40
30
1. krog
24,11
23,31
2. krog
20
10
8,499,50
13,33
12,79
0
1
2
3
4
Odgovor
Slika 12 f: Kako pogosto ločujete biološke odpadke v vašem gospodinjstvu? Možni odgovori:
1 – Nikoli., 2 – Redko., 3 – Pogosto., 4 – Vedno.
Iz slikovnih prikazov je razvidno, da večina posamezne frakcije vedno ali vsaj pogosto odlaga
ločeno. Tabela 1 prikazuje kvantitativne povprečne ocene ločevanja posameznih frakcij.
Najnižja ocena 1 pomeni, da neke frakcije nikoli ne ločujejo, najvišja ocena 4 pa, da jo vedno
ločujejo. Razlike med frakcijami sicer niso velike. Iz povprečnih ocen bi bilo mogoče
sklepati, da je najbolj učinkovito ločevanje pri papirju, najmanj učinkovito od ostalih pa pri
pločevinkah.
16
Tabela 1: Povprečne ocene ločevanja posameznih frakcij komunalnih odpadkov: Ocene: 1 –
nikoli ne ločujemo., 2 – Redko ločujemo., 3 – Pogosto ločujemo., 4 – Vedno ločujemo.
Frakcija
Papir
Steklo
Plastika
Kovine (pločevinka)
Embalaža
Biološki odpadki
Povprečje
1. krog
3,44
3,32
3,37
3,14
3,20
3,26
3,32
2. krog
3,42
3,30
3,33
3,13
3,22
3,21
3,30
Vprašanje 13: Kaj se zgodi z odpadki, ki jih zbiramo na ekoloških otokih?
Vprašanje številka 13 pa je bilo o tem, kaj se zgodi z ločeno zbranimi frakcijami po odvozu.
Večina je sicer pravilno informirana, a se je v drugem krogu delež tistih, ki ne verjamejo, da
se ločeno zbrane frakcije res reciklirajo, celo povečal.
78,66
80
68,51
70
% odgovorov
60
50
40
30
1. krog
31,49
2. krog
21,15
20
10
0
1
2
Odgovor
Slika 13: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kaj se zgodi z odpadki, ki jih zbiramo na
ekoloških otokih?Možna odgovora: 1 - Komunalno podjetje vse odpadke, zbrane na ekoloških
otokih, izprazni v en zabojnik, jih odpelje na deponijo in zasuje., 2 - Komunalno podjetje
odpadke, zbrane na ekoloških otokih, izprazni v poseben zabojnik in jih odda predelovalcem
za reciklažo.
Vprašanje 14: Med nevarne odpadke spadajo jedilna olja, barve, laki, izrabljene
baterije, zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, škropiva in podobno. Kako ravnate
z nevarnimi odpadki, ki nastajajo v vašem gospodinjstvu?
Vprašanje 14 se je nanašalo na ravnanje z nevarnimi odpadki v gospodinjstvih. Največji delež
sta sicer tako v prvem kot v drugem krogu dobila odgovora 3 in 4, ki oba označujeta praviilno
17
ravnanje z nevarnimi odpadki. V obeh krogih pa je bil žal kar precejšen delež dijakov (okrog
15%), ki niso vedeli, kako ravnajo z nevarnimi odpadki. Pri tem vprašanju je bil tudi večji
delež brez odgovorov (v obeh krogih okrog 10%) kot pri drugih vprašanjih.
34,96
35
30,35
30
27,23
24,95
% odgovorov
25
20
16,97
15,46
15
10
9,08
7,92
5
1. krog
10,35
10,01
2. krog
7,52
5,19
0
1
2
3
4
5
6
Odgovor
Slika 14: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kako ravnate z nevarnimi odpadki, ki
nastajajo v vašem gospodinjstvu ? Možni odgovori: 1 – Odložimo jih skupaj z ostalimi
odpadki., 2 - Odvržemo oziroma zlijemo jih v WC školjko., 3 - Hranimo jih na posebnem
mestu in oddamo v času akcije komunalnemu podjetju., 4 - Oddamo jih v zbirni center., 5 Ne vem., 6 – Brez odgovora
Pri vprašanju številka 9 o prednostih ločenega zbiranja je precej anketirancev navedlo tudi
ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki. Pri vprašanju 14, ki anketirance sprašuje o ravnanju z
nevarnimi odpadki, pa je res večina izbrala odgovora, ki oba označujeta ustrezno ravnanje.
Delež tistih, ki so izbrali odgovora 1 in 2, ki označujeta neprimerno ravnanje, je sicer precej
manjši, a ni zanemarljiv. Predvsem pa precej anketirancev bodisi ni vedelo, kako ravnajo z
nevarnimi odpadki, bodisi na vprašanje sploh ni odgovorilo.
2.4 Sklop 4 – Ločeno zbiranje odpadkov v šoli
Vprašanja od 15 do 18 so bila tematsko vezana na ravnanje s komunalnimi odpadki v šolah.
Vprašanje 15: Kako ocenjuješ ravnanje tvoje šole z odpadki?
Pri vprašanju 15 so dijaki ocenjevali ravnanje z odpadki v njihovi šoli. V obeh krogih je
največ dijakov ravnanje z odpadki na njihovi šoli ocenilo kot dobro (ocena 4) ali zadovoljivo
(ocena 3), se je pa v drugem krogu povečal delež dijakov, ki so ravnanje ocenili kot slabo
(ocena 2) ali zelo slabo (ocena1), čeprav jih je bilo še vedno manj kot tistih, ki so ravnanje
ocenili kot zelo dobro (ocena 5). Povprečna ocena ravnanja z odpadki na šoli se je s 3,65 v
prvem krogu znižala na 3,34 v drugem krogu.
18
45
41,42
40
35,49
% odgovorov
35
29,45
30
25,29
25
20,87
20
1. krog
14,51
15
9,48
5,76
10
5
2. krog
11,06
6,66
0
1
2
3
4
5
Ocena
Slika 15: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kako ocenjuješ ravnanje tvoje šole z
odpadki? Možni odgovori: 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – zadovoljivo, 4 – dobro, 5 – zelo
dobro.
Vprašanje 16: Kaj bi te motiviralo k bolj vestnemu ravnanju z odpadki v šoli?
Vprašanje 16 je dijake spraševalo o motivih za bolj vestno ravnanje z odpadki (možnih je bilo
več odgovorov). V prvem krogu je največ dijakov odgovorilo, da več košev za ločeno
zbiranje odpadkov. Veliko pa jih je kot motiv izbralo čistejšo šolo, kar je bil največkrat izbran
odgovor v drugem krogu. Opazno je, da bi dijake bolj motiviral nadzor učiteljev kot pa
mnenje sošolcev o njih. Nekoliko zaskrbljujoče je, da je obakrat skoraj petina dijakov
odgovorila, da jih nič ne more motivirati k bolj vestnemu ravnanju z odpadki.
39,09
40
35
34,26
32,16
% odgovorov
30
26,34
25,65
22,88
25
20
17,97
17,38
1. krog
15
2. krog
10,84
9,46
10
10,29
6,74
5
0
1
2
3
4
5
6
Odgovor
19
Slika 16: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kaj bi te motiviralo k bolj vestnemu ravnanju
z odpadki v šoli? Možni odgovori: 1 - Več košev za ločeno zbiranje odpadkov., 2 - Čistejša
šola., 3 - Nadzor učiteljev, vodstva šole., 4 - Pred sošolci ne bi rad veljal za malomarnega., 5 Nič me ne motivira., 6 – Drugo.
To vprašanje je zelo pomembno, saj je na osnovi odgovorov mogoče oblikovati smernice in
pristope k ravnanju z odpadki v šoli.
Vprašanje 17: Kako si izvedel za novosti pri ravnanju z odpadki na šoli?
Vprašanje 17 je dijake spraševalo o tem, kako so opazili spremembe o ravnanju z odpadki na
šoli. Največ dijakov je v obeh krogih opazilo več košev za ločeno zbiranje odpadkov.
Pomembne so tudi informacije, posredovane od učiteljev. V drugem krogu se je precej
povečal delež dijakov, ki so za novosti izvedeli preko ozvočenja. Zelo majhen delež dijakov
pa je za spremembe izvedel iz plakatov, sošolcev in pa s spletnih strani šole.
49,23
50
45
% odgovorov
40
36,93
35
30
25
20
15
21,77
16,38
14,02
1. krog
20,26
2. krog
14,22
10
7,23
4,74
2,88
5
5,32
2,16 2,94
1,92
0
1
2
3
4
5
6
7
Odgovor
Slika 17: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kako si izvedel za novosti pri ravnanju z
odpadki na šoli? 1 - O novostih ne vem ničesar., 2 - Opazil sem koše za ločeno zbiranje
odpadkov in sklepal čemu so namenjeni., 3 - O tem sem izvedel od sošolcev., 4 - O tem sem
izvedel od razrednika in učiteljev., 5 - O tem sem slišal preko ozvočenja., 6 - O tem sem
prebral na spletni strani šole., 7- O tem sem prebral na plakatih, ki so v šoli.
Zanimiva je navezava odgovorov na vprašanje 17 na odgovore na prejšnje vprašanje (16).
Tam je v prvem krogu največji dijakov odgovorilo, da jih k ločenemu zbiranju motivira več
košev za odlaganje odpadkov, v drugem krogu pa je bil ta odgovor na drugem mestu. Očitno
je ustrezna postavitev posod za ločeno odlaganje odpadkov s preglednimi napisi zelo
pomembna za uspešno ločevanje. Poleg tega pa je, kot je predvsem mogoče sklepati iz
odgovorov v drugem krogu, precej učinkovito oglaševanje po zvočnikih (bolj kot na plakatih
in na spletni strani) ter informiranje s strani učiteljev. Žal je kar precejšen delež dijakov, ki o
novostih pri zbiranju odpadkov niso vedeli ničesar, njihov delež pa je v drugem krogu celo
malenkost porasel.
20
Vprašanje 18: Kaj predlagaš za izboljšanje odnosa do ločenega zbiranja odpadkov na
šoli?
Vprašanje 18 je bilo edino vprašanje odprtega tipa. Dijake je spraševalo po predlogih za
izboljšanje odnosa do ločenega zbiranja odpadkov na šoli. V obeh krogih je zelo velika večina
(99%) prispevala kakšen predlog.
99,36
99,14
100
90
% odgovorov
80
70
60
50
1. krog
40
2. krog
30
20
0,64
10
0,86
0
1
2
Odgovor
Slika 18: Delež dijakov, ki so prispevali kakšen predlog za izboljšanja odnosa do ločenega
zbiranja odpadkov na šoli.
Vprašanje 19: Z doslednim ločevanjem odpadkov bi šola lahko precej znižala stroške
ravnanja z odpadki. Za kaj naj jih šola nameni?
Vprašanje 19 je bilo, kako bi šola lahko porabila sredstva, ki bi jih prihranila z ločenim
zbiranjem odpadkov. Razporeditev odgovorov v obeh krogih se je sicer nekoliko razlikovala,
obakrat pa se je največ dijakov odločilo, da bi prihranjena sredstva porabili za izlet.
21
45
40,40
40
% odgovorov
35
29,02
30
25,00
25
20
20,23
17,82
16,39
15
1. krog
17,82
15,36
2. krog
10,20
7,49
10
5
0
1
2
3
4
5
Odgovor
Slika 19: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Z doslednim ločevanjem odpadkov bi šola
lahko precej znižala stroške ravnanja z odpadki. Za kaj naj jih šola nameni? Možni odgovori:
1 – Za izobraževalne namene., 2 – Za kulturne namene., 3 – Za športna tekmovanja., 4 – Za
izlet., 6 – Drugo.
Odgovori na to vprašanje bodo najbrž koristni vodstvom šol pri iskanju načinov, kako dijake
motivirati za ločeno zbiranje. Vprašanje dijake tudi spomni na dejstvo, da je z
ustreznimravnanjem z odpadki možno precej prihraniti.
2.5 Sklop 5 – Zaključna vprašanja
Zadnji sklop je obsegal tri vprašanja (vprašanja 20-22), ki so bila spet bolj splošna.
Vprašanje 20: Ali je s spremembo človekovih navad možno prispevati k čistejšemu
okolju?
Vprašanje 20 je spraševalo po predlogih za zmanjševanje obremenitev okolja. Precejšnja
večina dijakov je mnenja, da je s spremembo navad možno prispevati k zmanjšanju
obremenitev, kot najprimernejši način pa večina navaja ločevanje in recikliranje odpadkov (v
prvem krogu okrog 70%, v drugem pa okrog 60%). Nekoliko se je v drugem krogu (s 16% na
21%) zvišal delež tistih, ki kot primeren način smatrajo preprečevanje nastajanja odpadkov,
kar je pozitivno. Čeprav je delež tistih, ki menijo, da ni mogoče prispevati k zmanjševanju
obremenjevanja okolja majhen, pa se je v drugem krogu žal povečal.
22
80
70,97
70
61,47
% odgovorov
60
50
40
1. krog
30
2. krog
21,21
16,49
20
10
7,07
3,57
4,04
3,05
5,05
4,55
0
1
2
3
4
5
1,30
1,15
6
Odgovor
Slika 20: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Ali je s spremembo človekovih navad
možno prispevati k čistejšemu okolju? Možni odgovori: 1 – Ne., 2- Da, s preprečevanjem
nastajanja odpadkov., 3 – Da, z ločenim zbiranjem in recikliranjem odpadkov., 4 – Da, s
sežiganjem odpadkov., 5 – Me ne zanima, 6 – Drugo.
Večina anketirancev se zaveda pomena ločenega zbiranja odpaadkov. Razveseljivo je, da je v
drugem delu nekoliko porasel delež tistih, ki se zavedajo pomena preprečevanja nastanka
odpadkov, saj naj bi bilo v skladu z modernim konceptom ravnanja z odpadki ravno
preprečevanje nastajanja odpadkov glavno vodilo.
Vprašanje 21: Kakšen je tvoj dosedanji prispevek k čistejšemu okolju?
Vprašanje 21 pa je dijake spraševalo na kakšen način sami prispevajo k čistejšemu (manj
obremenjenemu) okolju (možno je bilo izbrati več odgovorov) . Največ dijakov je v obeh
krogih ankete odgovorilo, da prispevajo k čistejšemu okolju z ločenim zbiranjem odpadkov,
precej pa jih je odgovorilo, da prispevajo s preprečevanjem nastanka odpadkov, s
sodelovanjem v čistilnih akcijah in z uporabo vrečk za večkratno uporabo, manjši pa je delež
tistih, ki z ničemer ne prispevajo k čistejšemu okolju.
23
70
64,94
59,40
60
% odgovorov
50
40
31,82
30 29,99
1. krog
2. krog
22,36
21,4021,03
20,10
20
9,88
7,24
10
2,06
1,11
0
1
2
3
4
5
6
Odgovor
Slika 21: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kakšen je tvoj dosedanji prispevek k
čistejšemu okolju? Možni odgovori: 1 - Skrbim, da ustvarjam čim manj odpadkov., 2 –
Ločeno zbiram odpadke., 3 - Uporabljam vrečke za večkratno uporabo / papirnate vrečke., 4 Sodelujem v čistilnih akcijah., 5 - Nič od navedenega., 6 – Drugo.
Pri tem vprašanju se je izkazalo, da velika večina anketiranih dijakov na nek način aktivno
prispeva k čistejšemu oziroma manj obremenjenemu okolju. Glavni način je predvsem
ločevanje odpadkov, razveseljivo pa je, da (podobno kot pri vprašanju 20) precej dijakov
skuša preprečevati nastajanje odpadkov (odgovor 1, pa tudi odgovor 3 )
Vprašanje 22: Kako ocenjuješ stopnjo tvoje okoljske zavesti?
Vprašanje 22 je dijake spraševalo o lastni okoljski zavesti. Razporeditev odgovorov je bila v
obeh krogih podobna. Največ dijakov je lastno okoljsko zavest ocenilo kot visoko (kolona 4),
nato kot zadovoljivo (kolona 3) in nato kot zelo visoko (kolona 5). Precej manj dijakov pa je v
obeh krogih ankete svojo okoljsko zavest ocenilo kot nizko ali zelo nizko. V prvem krogu je
bila ocena 3,66, v drugem krogu pa 3,59.
24
50,00
48,05
45,00
40,00
37,95
34,48
% odgovorov
35,00
39,11
30,00
25,00
1. krog
20,00
15,44
12,40
15,00
2. krog
10,00
5,00
4,47
2,89 3,70
1,23
0,00
1
2
3
4
5
Ocena
Slika 22: Razporeditev odgovorov na vprašanje: Kako ocenjuješ stopnjo tvoje okoljske
zavesti? Ocene: 1 – zelo nizka, 2 – nizka, 3 – zadovoljiva, 4 –visoka, 5 – zelo visoka.
Če primerjamo oceno lastne okoljske zavesti s povprečno oceno okoljske osveščenosti
sošolcev (3,05 v prvem oz. 3,03 v drugem krogu), je kar precej višja.
3. ZAKLJUČEK
Glede na to, da je kampanja Pozor(!)ni za okolje zajela približno 5000 dijakov, je odziv
predvsem v prvem krogu ankete (1617 zbranih odgovorov) zelo dober. To lahko pripišemo
zavzetemu sodelovanju vseh srednjih šol, ki so bile vključene v akcijo.
Iz analize zbranih odgovorov si je mogoče ustvariti podrobnejšo sliko o tem, kako gorenjski
srednješolci gledajo najprej širše na problematiko varstva okolja in pa nato bolj konkretno na
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ravno ločevanje komunalnih odpadkov je eden
najpomembnejših vidikov, kjer lahko vsak posameznik v praksi izkaže svoj odnos do okolja.
Za učinkovito ločevanje odpadkov je potrebno tako motiviranje kot informiranje. Najprej je
seveda nujno, da se vsak zaveda pomena ločevanja odpadkov. Z neodgovornim ravnanjem z
odpadki škodujemo okolju posledično s tem družbi in končno tudi samemu sebi. Vsekakor pa
je za ločevanje potrebno vložiti določen napor, včasih manjši, včasih pa tudi nekoliko večji.
Poleg motiviranosti pa je potrebna tudi ustrezna informiranost, da nek konkreten odpadek
odložimo v zares ustrezen zabojnik. Ni nujno, da je nepravilno odložen odpadek vedno
posledica malomarnosti – da nekdo odpadek odvrže v prvo posodo, ki jo vidi. Včasih lahko
nekdo tudi deluje z najboljšim namen a zaradi neustrezne informiranosti odpadek konča v
napačnem zabojniku.
Iz analize zbranih odgovorov je mogoče zaključiti, da se dijaki zavedajo tako širše okoljske
problematike kot nujnosti ločevanja odpadkov. Delež tistih, ki jih to ne zanima oziroma se jim
ne zdi pomembno, k sreči ni visok. Tudi pri vprašanjih o praksi ravnanja s komunalnimi
odpadki doma večina navaja ustrezen način odlaganja. Morda je nekoliko slabša slika pri
nevarnih odpadkih, kjer jih precej ni vedelo kako ravnajo oziroma ni odgovorilo. Več dijakov
25
je ravnanje njihove šole z odpadki ocenilo z dobro kot s slabo oceno. Zbrane so bile tudi
koristne informacije o tem, kaj dijake najbolj motivira za ločevanje odpadkov kot tudi, kateri
načini informiranja so najbolj učinkoviti.
Pri primerjavi odgovorov zbranih v drugem krogu s tistimi v prvem krogu je pri nekaterih
vprašanjih opazno izboljšanje. Pri nekaterih vprašanjih pa se je tudi izkazala, da struktura
odgovorov po drugem krogu ne kaže izboljšanja. To seveda nikakor ne pomeni, da akcija ni
bila učinkovita, ampak nasprotno, da je nujno potrebno s tovrstnimi akcijami v prihodnosti
nadaljevati. Pravilno ravnanje z odpadki in njihovo ločevanje mora človeku preiti v navado,
kar pa je dolgotrajen proces. Vsekakor pa so mladi najbolj dovzetni za spremembe, zato
predstavljajo tisto kategorijo prebivalstva, kjer je najbolj pomembno vlagati v osveščanje in
informiranje.
26