JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE IZOBRAŽEVALNA SLUŽBA Lepi pot 6 1000 Ljubljana D.Š.: 28913922 M.Š.: 5141672 TTR: 02045-0020180168 Drage jamarke, jamarji, radovedneži, predvsem pa bodoči jamarji pripravniki, jamarji in inštruktorji jamarstva. V roki ne držite Biblije jamarstva niti ne Korana le-tega. Pred vami je t.i. baza znanja, ki vam bo v pomoč pri oz. pred opravljanjem izpita za Jamarja pripravnika, Jamarja ali Inštruktorja jamarstva. Jamarska Baza Znanja vsebuje vprašanja in odgovore, iz katerih bodo sestavljene testne pole za vsak nivo znanja posebej. Testna pola za Jamarja pripravnika bo tako vsebovala 20 vprašanj, za Jamarja 30 ter za Inštruktorja jamarstva 50. V stolpcu Nivo znanja lahko vidite, katera vprašanja spadajo h kateremu nivoju. Nivo inštruktorja zajema vsa vprašanja pod črko I, nivo jamarja vprašanja označena s črko J, nivo za pripravnika pa je označen s črko P. Vprašanja in odgovori so razdeljeni na različne teme. Na pisnem delu izpita boste odgovarjali na tri različne tipe vprašanj, in sicer: - vprašanja zaprtega tipa, kjer boste pravilni odgovor obkrožili, - vprašanja odprtega tipa, kjer boste podali kratki besedilni odgovor ter - vprašanja, kjer boste s številkami označili pravilni vrstni red npr. reševanja ponesrečenca, itd. Pri vprašanju o vozlih bo na poli za Jamarja pripravnika potrebno opisati 6 vozlov, kandidat za Jamarja 8, Inštruktor jamarstva pa 10 (P (6), J (8), I (10)). Med praktičnim delom izpita, ki bo potekal v steni, vam inštruktorji na kontrolni točki lahko zastavijo tudi kakšno vprašanje iz predloge, ki je pred vami. Obstoječa baza znanja se bo sproti dopolnjevala in izboljševala, z željo, da našim naslednikom čim bolj približamo jamarstvo, olajšamo učenje ter hkrati nadaljujemo začrtane cilje predhodnikov. Do sedanji avtorji; Mateja Ferk, Miha Čekada, Andreja Senegačnik, Iztok Trček, Walter Zakrajšek, Uroš Ilič, Marko Zakrajšek. Vsem najlepša hvala za vložen čas in trud. Jamarski srečno, Marko Zakrajšek Vodja IS JZS 1 Legenda I: Inštruktor jamarstva J: Jamar P: Jamar pripravnik Vprašanja in odgovori Nivo znanja I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J/P Topografija I/J Topografija I/J Topografija Tema Vprašanje & odgovor Kako merimo razdalje na topografski karti? Točki povežemo s premico in z ravnilom odmerimo razdaljo med njima. Rezultat nato pomnožimo z merilom in dobimo razdaljo med dvema točkama v naravi. Primer: Dve točki, ki sta na karti v merilu 1:25.000 tri cm narazen, sta v naravi oddaljeni 750 m (3 cm x 25.000 = 75.000 cm = 750 m). Kolikšno razdaljo v naravi predstavlja na karti TK-25 35mm? 875 m Drugo ime za izohipso? Plastnica Kaj pomeni oznaka za karto TK-25? Topografska karta 1:25.000 Najmanj koliko znanih točk na terenu moramo poznati, da lahko določimo stojno točko na karti. 2 Kako na karti določimo nadmorsko višino na poljubni točki na karti? Poiščemo najbližjo oznako za nadmorsko višino, preštejemo število plastnic med oznako višine in točko in pomnožimo z ekvidistanco, ki je označena na karti. Busola in kompas sta napravi za? Merjenje kota odklona od magnetnega severa. Kaj je azimut? Azimut je izmerjeni kot, izmerjen s stojne točke, med geografskim severom in smerjo do izbrane točke. Azimut merimo v stopinjah ( ), minutah (') in sekundah (''). V uporabi so tudi izmere v tisočinah (0/000) Kaj je merilo karte? Merilo karte je razmerje, ki nam pove, za kolikokrat so resnične razdalje na Zemljinem površju pomanjšane na karti. Merilo 1:25.000 pomeni, da je prostor na karti 25.000-krat pomanjšan. 1mm na karti je 25.000 mm (25 m) v naravi. Topografski znaki so: Dogovorjeni znaki za ponazarjanje objektov, ki jih ni mogoče na karti zarisati v določenem razmerju. Oziroma ki na karti predstavljajo naravne ali umetne danosti, ki jih moramo zaradi prepoznavnosti posebej označiti (vode, komunikacije). 2 I/J Topografija I/J Topografija I Topografija I/J/P Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam Kako določamo stojno točko na karti? 1 Izmerimo azimut na najmanj dva prepoznavna objekta, ki smo ju tudi prepoznali na karti. 2 Izračunamo povratne azimute na izbrane objekte. Izračun povratnega azimuta; če je azimut manjši od 180 stopinj, prištejemo 180 stopinj, če je večji od 180, pa odštejemo 180. 3 Z uporabo kotomera ali kompasa na karto vnesemo povratne azimute. 4 Na presečišču povratnih azimutov je stojna točka. Nariši topografski znak za: Koto - Jamo - Cerkev - Izvir - Brezno , Razvaline Kaj pomeni izraz EKVIDISTANCA? Višinska razlika med posameznimi plastnicami. Kaj je funkcija Katastra jam? Kataster jam je stalna strokovna služba Jamarske zveze Slovenije. Njen namen je zbirati in urejati podatke o vseh znanih jamah v Sloveniji. Kakšna je minimalna velikost jame, da jamo lahko registriramo? Jama je definirana kot "naravna votlina, katere dolžina ali globina človeku prehodnih rovov je vsaj 10m". Izjemoma se lahko registrira tudi krajšo votlino, če je kako drugače pomembna: arheološko nahajališče, izvir, lega na nekraškem terenu, ipd. Opiši postopek registracije nove jame. 1 Po raziskovanju, merjenju in beleženju odkritij v jami se lotimo izpolnjevanje A-zapisnika in risanje načrta. 2 Zapisnik oddamo na Kataster. 3 Osebje Katastra pregleda gradivo in po potrebi opozori avtorja o pomanjkljivostih. 4 Osebje Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU preveri, ali gre res za novo jamo in v tem primeru dodeli novo katastrsko številko. 5 Dvakrat letno Kataster razdeli društvom novo verzijo podatkovne baze. Kakšen je minimalni obseg podatkov, potreben za registracijo jame? Izpolnjena prva stran A-zapisnika (vsaj ime jame, avtor, GaussKruegerjeve koordinate vhoda, nadmorska višina vhoda, dolžina, globina), minimalni opis jame ter načrt vsaj prvih 10 metrov. Na kakšen način določimo lego vhoda v jamo? Z GPS-om S topografsko karto (primerno merilo 1:5000, 1:10.000, pogojno tudi 1:25.000) Z vizurami na bližnje objekte Z merjenjem slepega poligona do prve znane točke Z višinomerom (kot dopolnilo zgornjim načinom) 3 I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam Kaj je vizura in kaj poligon? Vizura je izmerjena spojnica med dvema točkama v jami. Točka, s katere merimo, imenujemo stojišče, točko, do katere merimo, pa tarča. Niz vizur imenujemo poligon. Katere so potrebne mere pri meritvi jame? Smerni kot (azimut ali kontra-azimut), naklonski kot in razdalje med posameznimi vizurami, ter razdalje od posameznih vizur do sten jame. Katero kotno funkcijo uporabljamo pri risanju tlorisa jam? Kosinus Napiši formulo za izračun horizontalne razdalje med točko 14. in točko 15 v tlorisu. Od 14 I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam I/J Dokumentiranje jam Do 15 Dol. 7 Azi. 150 Nak. 20 Horizontalna razdalja = 7 m x cos 20° Kaj potrebujemo za merjenje in risanje jame na terenu? Kompas Meter Naklonomer Svinčnik Blok Na kaj moramo paziti pri delu s kompasom? Na bližino kovinskih in elektronskih naprav (LED diode). Kaj so obvezne vsebine načrta jame? Ime jame Kat. št. (določi kataster) Tloris Iztegnjeni profil Merilo Skala Smer severa Datum ekskurzije Katera dva tipa načrta jame poznamo? Vzdolžni prerez, tloris in iztegnjeni profil. 4 I/J Dokumentiranje jam I Dokumentiranje jam I Dokumentiranje jam I/J/P Jamska favna I/J Jamska favna I/J Jamska favna I Jamska favna Kako podamo lego vhoda v jamo na zapisniku? Z Gauss-Kruegerjevimi koordinatami vhoda S koordinatami WGS84 Z besednim opisom dostopa S točko na priloženi karti Z vizurami (po navadi aktualno le v visokogorju) Z nadmorsko višino (kot dopolnilo legi) Razloži pojme, ki se uporabljajo za določitev dolžine in globne jame! Dolžina poligona je vsota vseh razdalj, ki smo jih izmerili v jami, razen prečnih meritev na stojiščih. Odvisna je od natančnosti meritve in je lahko večja ali enaka dolžini rovov. Dolžina rovov je vsota vseh meritev vzdolž jame. To je dolžina jame, ki se navaja v tabelah. Rove merimo ne glede na njihovo smer, tako da je dolžina navpičnega brezna enaka njegovi globini. Horizontirana dolžina je dolžina jame na tlorisu. Horizontirana dolžina popolnoma vodoravne jame je enaka dolžini rovov, pri vseh ostalih jamah pa je manjša od dolžine rovov. Višinska razlika je razlika med najvišjo in najnižjo merjeno točko jame. Pri jamah, ki se spuščajo (torej skoraj vsa brezna), je višinska razlika enaka globini jame. Pri popolnoma vodoravnih jamah je višinska razlika kar največja višina rova. Kakšni tipi zapisnikov obstajajo in čemu so namenjeni? A: osnovni zapisnik, 4-stranski formular, namenjen registraciji nove jame ali ponovni raziskave sicer že registrirane, a slabo dokumentirane jame. B: dopolnilni zapisnik, 1-stranski formular, namenjen raziskavam v že registrirani jami. C: kartografsko gradivo, ni predpisanega formularja, vključuje pa zemljevide, skice zunanjega terena, 3D-modele površja itd. D: drugo gradivo, obsega vse nestandardno gradivo (članki iz tiska, poročila, brošure). E: načrt jame, 1-stranski formular. F: fotografsko gradivo, ni predpisanega formularja, največkrat vključuje fotografijo vhoda v jamo. G: tabela meritev, ni predpisanega formularja H: zapisnik o stanju jame Zakaj še posebej pozimi ne smemo vznemirjati netopirjev? Zaradi hiberniranja, če jih zbudimo porabijo preveč energije in lahko poginejo. Kaj je drugo ime za močeril? Človeška ribica, Proteus ali Proteus anguinus. Kateri je prvi opisani jamski hrošč? Drobnovratnik ali Leptodirus hochenwartii. Naštej vsa tri vrste netopirjev. Barbastela Mali podkovnjak Veliki podkovnjak 5 I Jamska favna I/J/P JZS I/J/P JZS I/J/P JZS I/J/P JZS I/J/P JZS I/J/P JZS I/J/P JZS Katere vrste jamskih živali ločimo? Naštej po en primer za vsako vrsto. Troglofili – občasni obiskovalci, ki zahajajo v jamo: Medved, polh, netopir, jamska kobilica, Meta menardi (jamski pajek). Troglobionti – prave jamske živali, prilagojeni na življenje v jami: Človeška ribica, drobnovratnik, jamske postranice, jamska kozica. Troglokseni – naključni obiskovalci, ki pomotoma zaidejo v jamo: Močerad, deževnik, miš. Naštej vsaj 5 naloge Jamarske zveze Slovenije. Razvijanje in spodbujanje organizirane jamarske dejavnosti. Organiziranje zahtevnejših jamarskih odprav doma in v tujini. Določanje tehničnih in varnostnih norm, ki se tičejo obiskovanja jam. Nudenje strokovne pomoči članicam pri njihovem delovanju. Koordiniranje dela članic. Popularizacija jamarstva. Organiziranje in vodenje katastra jam. Organiziranje in izvajanje jamarske reševalne službe. Organiziranje in izvajanje izobraževalnih dejavnosti. Izvajanje jamarsko-publicistične dejavnosti. Varovanje in zaščita kraških pojavov. Izvajanje humanitarnih dejavnosti. Približno koliko jamarskih klubov/društev je v Sloveniji? 50 Približno koliko jam je v Sloveniji? > 10.400 Približno koliko jam registriramo na leto? 250 Naštej 3 jame gobje od 1.000m. Čehi II Sistem Mala Boka – BC 4 Črnelsko brezno Vandima Prvi sistem Moličke planine Renejevo brezno Naštej 3 jame daljše od 8 km. Postojnska jama Kačna jama Predjama Črnelsko brezno Sistem Migovec Pološka jama Križna jama Sistem Male Boka – BC 4, Karlovice Katera je najstarejša turistična jama v Sloveniji? Vilenica. 6 I/J JZS I JZS I/J/P Nastanek jam I/J/P Nastanek jam I/J/P Nastanek jam Na kratko opiši razširjenost jam po Sloveniji! Strnjeno so jame razširjene predvsem v južni in zahodni Sloveniji. v posameznih predelih Julijskih in Kamniških Alp. Velika gostota jam je na Matičnem Krasu (predvsem južno od Sežane), na Matarskem in Notranjskem podolju ter na Kaninu. V ostalih predelih Slovenije so področja osamelega krasa z manjšim številom jam. Strokovne službe jamarske zveze so: Jamarska reševalna služba. Varnostno-tehnična služba. Izobraževalna služba. Kataster jam. Služba za varstvo jam. Knjižnica zveze. Kaj je jama? Jama je naravna podzemna votlina, prehodna za človeka. Za registracijo v Sloveniji (po sedaj veljavnem standardu Katastra JZS) mora biti vsaj 10 m dolga. Kaj je brezno? Brezna so navpične (vertikalne) jame ali deli jam, ki jih je oblikovala padavinska voda med pronicanjem v kraški masiv. Naštej jamske tvorbe na sliki. 1 – Stalaktit, 2 – Zavesa, 3 – Ponvice, 4 – Stalagmit, 5 – Stalagmat (steber), 6 – Cevasti stalaktiti (cevčice, makaroni ali špageti), 7 – Sigova kopa (sigovi slapovi). 7 I/J/P Nastanek jam I/J Nastanek jam I/J Nastanek jam I/J Nastanek jam I/J Nastanek jam I/J Nastanek jam Naštej dele jame na sliki. 1 – Dvorana, freatični ali epifreatični rov, 2 – Kamin, 3 – Brezno, 4 – Meander ali ožina, 5 - Jezero Kaj je kras? Kras je površje, ki se ob izpolnitvi drugih potrebnih pogojev lahko razvije na kraških kamninah (v Sloveniji zlasti karbonati: apnenec, dolomit). Za kras je značilno navpično odtekanje padavinske vode, odnašanje snovi v raztopini in zanemarljiva akumulacija. Kakšna je kemijska sestava apnenca? CaCO3 Kako poteka topnost apnenca? Ogljikov dioksid (CO2), ki prehaja v vodo (H2O) iz zraka ali prsti, tvori z njo šibko ogljikovo kislino (H2CO3), ki raztaplja kalcijev karbonat (CaCO3). Razloži nastanek sige v jamah. Voda s pomočjo CO2 med pronicanjem skozi kraški masiv raztaplja apnenec. Ko voda, nasičena s kalcijevim karbonatom pride do jame, kjer je v jamskem zraku nižji delni (parcialni) tlak CO2 kot v raztopini, le ta izhaja iz vode. Pri tem raztopina postane nestabilna in iz vode se začne izločati CaCO3, ki ga v jamskem okolju imenujemo siga. Naštej in kratko opiši površinske kraške oblike. Mikro-kraške oblike, ki so velike od nekaj mm do več metrov: žlebiči, škraplje, škavnice. Tipične kraške oblike: vrtača (centrična depresija, do nekaj deset metrov globoka in široka), udornica (centrična depresija, tudi več 100 m globoka in široka), kraško polje (obsežna kotanja z uravnanim dnom, sklenjenim obodom in kraškim pritokom in odtokom), hum (osamela vzpetina na kraškem polju). Oblike povezane s kraškimi izviri in ponori: zatrepna dolina (izrazita polkrožna dolina, ki se prične s stenastim pobočjem nad kraškimi izviri), slepa dolina (izrazita, polkrožna dolina, ki se zaključi s stenastim pobočjem nad ponori), kraški izvir (obrh, bruhalnik, roje, močila, vokliški izvir, estavela….), kraški ponor (požiralniki, ponorne jame-ponori, ponikve ,…) 8 I Nastanek jam I Nastanek jam I Nastanek jam I/J/P Oprema I/J/P Oprema I/J/P Oprema Naštej nekaj oblik sedimentov in polnil v jami. Led Ilovica Prod Kamniti bloki, podorni bloki in siga Opiši kraška področja Slovenije. Kras pokriva 45% površine Slovenije. Prevladuje klasični dinarski tip krasa (nizke kraške planote: Kras, Matarsko in Notranjsko podolje,… ter visoke kraške planote: Trnovski Gozd, Hrušica, Pokljuka, Snežnik,…). Ostali tipi krasa v Sloveniji so še: Alpski tip krasa (Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe), fluviokras (Idrijsko in Polhograjsko hribovje, deli Dolenjske v okolici Grosuplja in Velikih Lašč) in osameli kras (manjše zaplate apnencev zlasti v severovzhodni Sloveniji ter konglomeratov kot je npr. konglomeratna terasa Udin Boršta). Kratko opiši srednji zemeljski vek ali Mezozoik. Zemeljski srednji vek ali mezozoik je obdobje, ki se je pričelo 248 milijonov let v preteklost in zaključilo pred 65 milijoni let. Delimo ga na tri velika obdobja: Trias, Juro, Kredo. Mezozoik je bil čas tektonskih in evolucijskih sprememb, sicer pa je bila to doba dinozavrov. Konec mezozoika označuje eno največjih izumiranj v Zemeljski zgodovini. Kakšna mora biti oprema, ki jo uporabljamo za plezanje po jami? A-testirana po CE. Koliko luči in kakšne moramo imeti pri obisku jame? 2 neodvisna vira svetlobe. Lahko je acetilenska (karbidovka) ali električna. Poimenuj opremo na jamarju. 1 – Vrvna zavora, 2 – Prsna prižema, 3 – Ročna prižema, 4 – Popkovina, 5 – Nožna prižema, 6 – Nožna zanka 9 I/J Oprema I/J Oprema I/J Oprema I Oprema I/J/P Prva pomoč I/J/P Prva pomoč Kako moramo biti v jamah oblečeni? Primerna zaščitna podobleka, obleka in obutev za zaščito pred mrazom in mehanskimi poškodbami. Kaj je poljski telefon ali vox? Podzemni komunikacijski sistem. Naštej dodatno, a vendar nepogrešljivo jamarsko opremo. Transportna vreča Izotermična folija 5 m pomožne vrvice debeline 7-8mm Rezervni karbid ali rezervne baterije Močna, nepreluknjana vreča za odpadni karbid Manjši komplet prve pomoči Hrana in pijača Kaj je kot vodja skupine, priporočljivo imeti s seboj poleg obvezne opreme? Blok (mali škripec, 2 vponki in bloker) 5 m statične vrvi 3 m dinamične vrvi 5 dodatnih vponk »Nabijalni« komplet z nekaj ploščicami in maticami Nož Ukrepi v primeru nesreče so (pravilni vrstni red): 1 Poskrbimo za svojo varnost, ponesrečenca odstranimo iz nevarnega območja 2 Pregled poškodovanca 3 Namestitev poškodovanca 4 Nekdo gre po pomoč 5 Klic 112 6 Čakanje jamarskih reševalcev in usmerjanje do mesta nesreče Vprašanja za prijavo nesreče v jami so: Čas in datum nesreče Priimek, ime in tel. št. obveščevalca Kraj od koder kliče Ime jame ali brezna Najbližje naselje ali občina Število ponesrečencev Ime in priimek ponesrečenca / ponesrečencev Poškodbe ponesrečenca / ponesrečencev Vzrok ali vrsta nesreče Opis mesta nesreče (globina, dolžina, ime mesta nesreče v jami, ovire v jami) Kje bodo čakali na reševalce 10 I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč I/J Prva pomoč V jami je prišlo do nesreče, jamar si je zlomil nogo. Kaj bomo storili, da se ne bo podhladil? Zavarujemo ga pred padajočim kamenjem, vodo, vetrom. Zavijemo ga v izometrično folijo. Odmaknemo od brezna. Grejemo ga. Dajemo mu tople napitke. Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca pri zlomu. Potrebujemo tri pomočnike, saj je zlomljeni ud treba držati nad in pod zlomom ter rahlo vleči vsak v svojo smer ter mesto zloma je treba istočasno podpirati. Pri odprtem zlomu previdno slečemo obleko ali jo razparamo po šivih in rano čim bolj sterilno obvežemo. Zlomljeni ud čim prej imobiliziramo oz. ga ne premikamo. Če je možno, imobiliziramo sklep nad zlomom in pod njim. Pri zaprtem zlomu imobiliziramo čez obleko. Pazimo na šok ponesrečenca. Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca pri nezavesti. Ponesrečencu omogoči čim več zraka. Zrahljaj mu obleko okrog vratu, prsi in pasu. Odpni in snemi mu plezalni pas. Poleži ga na bok, obrni mu glavo na eno stran, le to podloži z njegovo roko ter mu v kolenih delno prekrižaj noge (stabilni bočni položaj). Bodi pozoren na dihanje in možnost bljuvanja. Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca s poškodbo prsnega koša. Vsako rano na prsnem košu takoj prekrij in zatesni (s čim bolj sterilno tkanino (gazo) in izometrično folijo). Namesti poškodovanca v pol-sedeči položaj, nagnjen naj bo na poškodovano stran. Roko na poškodovani strani mu podpri s pestovalnico (ruto). Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca s poškodbo trebuha. Oseba naj leži na hrbtu z rahlo dvignjeno glavo in rahlo upognjenimi nogami v kolenih in kolkih, ob znamenjih hude krvavitve in šoka mu dvigni noge. Poškodovancu ne smemo dajati niti tekočine niti hrane! Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca z urezninami in ranami. Rane se ne dotikamo zaradi nevarnosti okužbe, rano prekrijemo s čim bolj sterilno tkanino (gazo). To pritrdimo s povojem ali trikotnimi rutami. Zapičenih tujkov ne odstranjujemo, razen zelo majhnih. Krvavitev ustavimo s kompresijsko obvezo in ranjeni del zasilno imobiliziramo. Opazujemo, če bi morebiti prišlo do šoka. Kako ustavimo močno krvavitev? Če se da, poškodbo dvignemo nad nivo srca. Na rano izvajamo direkten pritisk (preko sterilne gaze ali tkanine, ki je na voljo). Ko se krvavitev ustavi, jo prevežemo s povojem. 11 I/J Prva pomoč Sprostitev dihalne poti: dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo nazaj. S konicami dveh prstov dvignemo brado. Odstranimo vidne tujke iz ustne votline. Prilagojeni trojni manever: s komolci se upremo v podlago za poškodovančevo glavo. Dlani položimo na lica in s konicami prstov obojestransko primemo kot spodnje čeljusti ob ušesu. Z obema rokama dvignemo spodnjo čeljust naprej in navzgor, tako da spodnji sekalci pridejo nad zgornje. I Prva pomoč I Prva pomoč Opiši postopek oživljanja. Poskrbimo za svojo in poškodovančevo varnost ter preverimo stanje zavesti! Poškodovanca obrnemo na hrbet in razpremo zgornji del oblačil. Sprostimo dihalno pot tako, da mu zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado. Če obstaja sum poškodbe hrbtenice, uporabimo t.i. prilagojeni trojni manever (izvede ga pomočnik). Ko zagotovimo prosto dihalno pot, 10 sekund opazujemo, čutimo in poslušamo dihanje (gibanje prsnega koša, na svojem licu občutimo njegovo dihanje, poslušamo dihalne šume). Če prizadeti ne diha ali ne diha normalno pričnemo z masažo srca. Pokleknemo na stran poškodovanega, dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša, drugo dlan položimo na prvo in prepletemo prste, nagnemo se nad poškodovanega in s stegnjenimi komolci pritisnemo prsni koš 4 – 5 cm globoko. Ob popuščanju, rok ne umikamo z prsnega koša. Poskušamo uporabiti enak čas za pritiskanje in za popuščanje. S frekvenco 100 stiskov/minuto (malo manj kot dva na sekundo) izvedemo 30 stiskov. Če smo vešči z umetnim dihanjem le tega kombiniramo z zunanjo masažo srca, če ne lahko izvajamo samo zunanjo masažo srca. Tehniko umetnega dihanja pričnemo z zagotovitvijo proste dihalne poti. S palcem in kazalcem roke, ki jo imamo na čelu, zapremo nos, tako da stisnemo mehki del nosu. Na rahlo odpremo poškodovančeva usta in ob enem dvigujemo brado. Normalno vdihnemo in s svojimi ustnicami objamemo poškodovančeve ustnice. Med vpihovanjem zraka, opazujemo dvigovanje prsnega koša. Odmaknemo usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje prsnega koša. Znova normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih enako kot prvega. Zunanjo masažo srca in umetno dihanje izvajamo neprestano v razmerju 30:2. Opiši pravilen postopek oskrbe ponesrečenca v šoku. Poškodovanca poležimo na čim bolj vodoravno podlago, dvignemo in podložimo mu noge. Zrahljamo mu ovratnik, snamemo plezalni pas in razpremo obleko ter imobiliziramo poškodovane ude. Pokrijemo ga s izometrično folijo in ga mirimo. Če se onesvesti, ga namestimo v stabilni bočni položaj. Ne dajemo mu nobenih pijač, vlažimo mu ustnice. Naštej vsaj pet znakov šoka. Motena zavest (zmedenost, nemir) Mrzla, vlažna koža s pomodrelostjo udov Žeja Hitro, plitko dihanje Slabost ali bruhanje Hiter in plitek srčni utrip Krvavitev (vidna ali nevidna) 12 I Prva pomoč I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika Kako posredujemo v primeru poškodovane hrbtenice? Primemo ponesrečenčevo glavo čez ušesa in jo podpremo v naravni legi. Ponesrečenca ne premikamo in mu naročimo, da se ne premika. Če sumimo, da je poškodovan vrat, mu na obe strani glave in ramena damo transportni vreči - zasilna imobilizacija. V primeru nezavesti ponesrečenca, preverimo dihanje in srčni utrip; če sta prisotna, namestimo osebo v prilagojeni bočni položaj. Pri poškodbah hrbtenice moramo bočni položaj prilagoditi tako, da sta poškodovančeva glava in telo ves čas v isti osi. Za to potrebujemo vsaj enega pomočnika. Mi držimo glavo z obema rokama in pazimo, da ostaneta glava in vrat ves čas v nevtralnem položaju, pomočnik pa previdno prevali ponesrečenca tako, da bo počival na boku, podprt z upognjenim zgornjim kolenom. Odpremo in očistimo dihalne poti - zelo previdno nagnemo glavo nazaj, tako da bosta glava in vrat v nevtralnem položaju. V primeru da dihanje in utrip nista prisotna, ponesrečenca oživljamo in šele nato nameščamo. Naštej vozle in njihovo uporabo. P (6), J (8), I (10) Bičev vozel: za vrvno ograjo. Polbičev vozel: za varovanje soplezalca. Najlonski vozel: za privezovanje pri varovanju. Šestica z dvojno zanko: za sidrišča. Osmica: pritrjevanje vrvi v pritrdišča, za izdelavo stopnih zank, za samovarovanje ... Osmica z dvojno zanko: za pritrjevanje vrvi v dva pritrdišča. Paziti moramo, da kot med obema pramenoma ni večji od 90°. Vpletena osmica: za pritrjevanje vrvi tam, kjer zaradi tehničnih razlogov ne moremo uporabiti navadne osmice. Podaljševalni vozel (osmica): za podaljševanje dveh vrvi. Devetka: za pritrjevanje vrvi v pritrdišča, uporablja se pri novi vrvi ali tanjši od 10 mm Metulj: za vrvne ograje, za zavarovanje poškodovane vrvi. Kravatni: za izdelavo neskončne zanke na cevastem traku. Napiši pravilni vrstni red postopka prepenjanja preko sidrišča pri spustu po vrvi? 1 Pridemo vzporedno z vponko na sidrišču. 2 Aretiramo vrvno zavoro. 3 Vpnemo popkovino tako, da vratca vponke ne drsajo po steni. 4 Podremo aretacijo vrvne zavore in se spustimo tako, da obvisimo na popkovini. 5 Izpnemo vrvno zavoro, varovani smo na dodatni vponki od vrvne zavore in popkovini. 6 Vrvno zavoro vpnemo v vrv, ki je namenjena nadaljnjemu spustu. 7 Prepnemo dodatno vponko in vrvno zavoro aretiramo. 8 Vpnemo ročno prižemo ter se dvignemo s pomočjo nožnih zank, da odpnemo popkovino. Se usedemo v zavoro in izpnemo ročno prižemo. Podremo aretacijo zavore in nadaljujemo z spustom. 13 I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J/P Tehnika I/J Tehnika Napiši pravilni vrstni red postopka prepenjanja preko sidrišča pri dvigu po vrvi? 1 Priplezamo z ročno prižemo do vozla in jo ne potisnemo do vozla. 2 Vpnemo popkovino v vponko sidrišča tako, da vratca vponke ne drsajo po skali. 3 Prepnemo prsno prižemo. 4 Prepnemo še ročno prižemo in nadaljujemo z vzpenjanjem, da razbremenimo popkovino. 5 Izpnemo popkovino in nadaljujemo z vzpenjanjem. Napiši pravilni vrstni red postopka prepenjanja preko vozla pri dvigu po vrvi? 1 Pridemo do vozla in kratko popkovino vpnemo v zanko. 2 Odpnemo ročno prižemo in jo pripnemo nad vozel. 3 Počasi nadaljujemo z vzpenjanjem, vendar se ustavimo, ko pridemo s prsno prižemo tik pred vozel. 4 Ročno prižemo porinemo kar se da visoko, se počasi dvignemo v vstopni zanki, odpnemo prsno prižemo, se dvignemo do konca in vpnemo prsno prižemo nad vozel. 5 Izpnemo kratko popkovino in nadaljujemo z vzpenjanjem. Kako in s kakšno vrvjo se varuje na lestvicah? Varuje se s polbičevim vozlom, uporablja se dinamično vrv. Kaj je ključnega pomena pri spuščanju/ vzpenjanju/ varovanju na lestvicah? Komunikacija. Pri prepenjanju preko sidrišča, smo se zaradi varovanja, z ročno prižemo ujeli v zanko na sidrišču. Kakšen je pravilen postopek? 1 Ponovno vpnemo popkovino. 2 Izpnemo ročno prižemo, jo rešimo zanke ter jo pravilno vpnemo v vrv. 3 Izpnemo popkovino in nadaljujemo. Kolikokrat moraš biti varovan pri vzpenjanju ali spuščanju po vrvi? Dvakrat Kakšna brezna se premagujejo z lestvicami? Manjša od globine 10 m. Predvsem v pretežno vodoravnih in dolgih jamah s kratkimi brezni. Kako v jami premagujemo ožine? Ena roka je vedno iztegnjena naprej, druga pa nazaj, ko gremo skozi ožino, da se lahko rešimo, če se zataknemo. V takšnem položaju smo tudi ožji čez prsni koš. Zakaj v jamah delamo sidrišča in kako pogosta naj bi bila? Da preprečimo obrabo vrvi preko ostrih robov in za hitrejše premagovanje brezen. Odvisno od jame, približno na 30 m. 14 I/J Tehnika I/J Tehnika Opiši postopek postavljanja pritrdišča s svedrovcem. 1 Najdemo primerno mesto v steni. 2 S kladivom preverimo kvaliteto kamnine. 3 S kladivom pripravimo mesto pritrdišča. 4 Z nabijačem, na katerem je privit svedrovec, naredimo luknjo za svedrovec primerne globine. 5 Spihamo in očistimo narejeno luknjo. 6 V svedrovec na nabijaču vstavimo zagozdo in vse skupaj vstavimo v prej narejeno luknjo. Z natančnimi in močnimi udarci svedrovec pritrdimo v steno oz. luknjo. 7 Odvijemo nabijač, vzamemo ploščico z vijakom in vse skupaj privijemo v svedrovec. Opiši postopek premagovanja napete prečke (kateregakoli). Prehod na prečko iz vertikale pri vzpenjanju: 1 Pri pritrdišču vpneš kratko popkovino neposredno v prečko. 2 V prečko vpneš še dolgo popkovino. 3 Se privzdigneš v ročni prižemi in izpneš prsno prižemo. 4 Se previdno spustiš v popkovino in izpneš ročno prižemo. 5 S pomočjo ročne prižeme (če je potrebno) se premikaš po prečki. Prehod na prečko iz vertikale pri spustu: 1 Pri pritrdišču blokiraš vrvno zavoro. 2 Kratko in dolgo popkovino vpneš v prečko. 3 Od blokiraš vrvno zavoro in se počasi spustiš v popkovini. 4 Odpneš vrvno zavoro in se s pomočjo ročne prižeme (če je potrebno) premikaš po prečki. Prehod na prečko iz vrvne ograje ali z naravnega stojišča: 1 Z dolgo popkovino se vpneš v pritrdišče in s kratko popkovino se vpneš v prečko. 2 Ročno prižemo vpneš na prečko pred kratko popkovino. 3 Dolgo popkovino prepneš na prečko in se počasi spustiš v popkovini. 4 S pomočjo ročne prižeme (če je potrebno) se premikaš po prečki. V primeru, da način opremljanja dopušča, se na prečko lahko vpneš pod spodnji kolut vrvne zavore ali v jekleno vponko, ki je v D vponki na plezalnem sedežu. V tem primeru je kratka popkovina za varovanje. Pri dolgih prečkah je primernejša jeklena vponka (obremenjena). 15 I/J Tehnika 70 cm je minimalna dolžina dela vrvi, ki se neobremenjeno spušča iz pritrdišča in se potem nadaljuje navzgor. I/J Tehnika 70 cm je minimalna dolžina dela vrvi, ki se neobremenjeno spušča iz pritrdišča in se potem nadaljuje navzgor. Opiši postopek opremljanja smeri, ko so pritrdišča že v steni. 1 V primerni višini, glede na pritrdišče, aretiraš vrvno zavoro. 2 V pritrdišče (rinko ali ploščico) vstaviš vponko z matico tako, da so vratca obrnjena proti tebi in da se vponka odpira navzdol. V primeru, da je pritrdišče oddaljeno od vpadnice, lahko vponko vstaviš v vponko dolge ali kratke popkovine, se zanihaš in se vpneš v pritrdišče. 3 Vpneš popkovino, izdelaš primeren vozel (osmica, devetka ali šestica z dvojno zanko) z zelo majhnim ušesom in ga vpneš v vponko v pritrdišču. 4 Matico na vponki zaviješ do konca in jo zaradi lažjega razopremljanja odviješ za pol obrata. 5 Podremo aretacijo vrvne zavore in se spustimo tako, da obvisimo na popkovini. 6 Izpnemo vrvno zavoro, varovani smo na dodatni vponki od vrvne zavore in popkovini. 7 Vrvno zavoro vpnemo v vrv, po kateri nadaljujemo spust. 8 Prepnemo dodatno vponko in vrvno zavoro aretiramo. 9 Vpnemo ročno prižemo ter se dvignemo s pomočjo nožnih zank, da odpnemo popkovino. Se usedemo v zavoro in izpnemo ročno prižemo. Podremo aretacijo zavore in nadaljujemo z spustom. Opiši postopek opremljanja smeri, ko pritrdišč (svedrovci so že) še ni v steni. 1 V primerni višini, glede na svedrovec, blokiraš vrvno zavoro. 2 Če je potrebno, si s krempeljcem pomagaš pri udobnosti namestitve pritrdišča. 3 Vzameš primerno pritrdišče (rinka ali ploščica) in ga pravilno priviješ (vijak priviješ do konca in ga zaradi lažjega razopremljanja odviješ za ⁄ obrata) 4 V pritrdišče (rinko ali ploščico) vstaviš vponko z matico tako, da so vratca obrnjena proti tebi in da se vponka odpira navzdol. V primeru, da je pritrdišče oddaljeno od vpadnice, lahko vponko vstaviš v vponko dolge ali kratke popkovine, se zanihaš in se vpneš v pritrdišče. 5 Vpneš popkovino, izdelaš primeren vozel (osmica, devetka ali šestica z dvojno zanko) z zelo majhnim ušesom in ga vpneš v vponko v pritrdišču. 6 Matico na vponki zaviješ do konca in jo zaradi lažjega razopremljanja odviješ za pol obrata. 7 Podremo aretacijo vrvne zavore in se spustimo tako, da obvisimo na popkovini. 8 Izpnemo vrvno zavoro, varovani smo na dodatni vponki od vrvne zavore in popkovini. 9 Vrvno zavoro vpnemo v vrv, po kateri nadaljujemo spust. 10 Prepnemo dodatno vponko in vrvno zavoro aretiramo. 11 Vpnemo ročno prižemo ter se dvignemo s pomočjo nožnih zank, da odpnemo popkovino. Se usedemo v zavoro in izpnemo ročno prižemo. Podremo aretacijo zavore in nadaljujemo z spustom. 16 I Tehnika Pred 8. korakom preverimo, da se zatezno sidro ne vrti. V primeru vrtenja, ga z matico privijemo do konca, da se preneha vrteti. Če se še vedno vrti, je to sidrišče nevarno in naredimo novega! I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam Opiši postopek postavljanja pritrdišča z zateznim sidrom (fiksom). 1 Najdemo primerno mesto v steni. 2 S kladivom preverimo trdnost, kvaliteto skale. 3 S kladivom pripravimo mesto pritrdišča. 4 Z vrtalnim strojem in svedrom fi8 izvrtamo luknjo. Globina luknje je enaka dolžini svedra. 5 Spihamo in očistimo izvrtano luknjo. 6 V luknjo vstavimo zatezno sidro z že privito matico. Matica mora biti privita toliko, da s kladivom ne tolčemo po njej. 7 Zatezno sidro zabijemo tako globoko, da je med steno in matico še prostor za sidriščno ploščico. 8 Odvijemo matico, nastavimo ploščico, matico privijemo nazaj in jo do konca zategnemo. Kakšno je načelo varstva in ohranitve jam (ZVPJ)? Ohrani se jamsko okolje in njen inventar v največji možni meri in se ne povzroča dodatne škode. Kateri so varstveni režimi glede vstopa v jame (ZVPJ)? Odprte jame s prostim vstopom Odprte jame z nadzorovanim vhodom Zaprte jame Kdaj je možen vstop v zaprte jame (ZVPJ)? Z odobritvijo ARSO za posebne ali znanstvene namene. Kdaj je smiselno bivakirati v jami? Ko je jama prezahtevna za enodnevna raziskovanja. V primeru nesreče in čakanja. Zakaj v jami hodimo eden za drugim in ne »kar vse povprek«? Da ne uničimo jamskega inventarja. Zaradi varnosti. Katera slovenska jama je pod okriljem Unesca? Škocjanske jame. Kako lahko jamarji in obiskovalci škodujemo jami in kakšne so še druge zunanje nevarnosti za jame? Vplivi obiskovanja: Prepogosto obiskovanje jam Zgrajena infrastruktura znotraj jam Lomljenje kapnikov Odmetavanje smeti v jami Drugi vplivi: Divja odlagališča Neustrezno odvajanje odpadnih voda (iz gospodinjstev, čistilnih naprav, industrijskih obratov,…) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu na krasu Kaj naredimo s porabljenim karbidom v jami? Damo ga v vrečko in ga odnesemo s seboj iz jame. Kaj storimo, če je jama zelo občutljiva in je velika možnost da se preobremeni z raziskovanjem in obiski? Poskrbimo za zaprtje jame. Katera JZS služba skrbi za obveščanje o zaščiti jam? Služba za varstvo jam. 17 I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J/P Varstvo jam I/J Varstvo jam I/J Varstvo jam I/J Varstvo jam I/J Varstvo jam I/J Varstvo jam I Varstvo jam I Varstvo jam Ali je dovoljeno lomljenje in odnašanje jamskega inventarja? Vsako lomljenje in odnašanje kapnikov, kristalov, jamskih biserov, helektitov, aragonitnih ježkov ali drugih tvorb je nedopustno. Tudi podrte in odlomljene kapnike ter ostali jamski inventar ne odnašamo iz jame. Kako ravnamo z našimi odpadki, ki nastanejo ob obisku jame? Iz jame ter tudi izpred nje je potrebno odnesti vse naše odpadke. V ta namen je potrebno pri vsakem obisku imeti s seboj vrečko za odpadke in odpadno karbidno apno. Če načrtujemo daljše bivanje v jami ali celo bivakiranje, je potrebno pozornost posvetiti tudi lastnim fekalnim odpadkom. Kako se označuje pot gibanja v jami? S kamnitimi možici, v bolj občutljivih delih jame pa z označevalnimi trakovi. Kakšne barve so merilne točke v jami? Nobene, uporabljamo kapnike, roglje, možice, ... Zakaj je voda v kraškem vodonosniku bolj občutljiva od podtalnice izven kraških območij? Kraška voda ima neznatne samočistilne sposobnosti. Najprimernejša velikost skupine, da se jama čim manj obremenjuje? Od 3 do 5, za večje jamske sisteme tudi več. Vodja skupine je: Najbolj izkušen. Zakaj je za varstvo jam pomembno, da s seboj nosimo čim manj opreme? Opletanje s transportnimi vrečami lahko poškoduje jamski inventar ter, da se ne utrudimo prehitro, saj utrujenost povzroča zmanjšanje zbranosti, zaradi česar lahko nehote povzročimo škodo (npr.: prijemanje ali naslanjanje na čiste kapnike z umazanimi kombinezoni in rokavicami, zaidemo z ustaljene in/ali označene poti gibanja po jami na nedotaknjene in čiste dele jame,…). Kateri izmed naštetih tipov jam je najbolj občutljiv na obiskovanje jam? Dolge horizontalne jame suhe (vadozne) cone, ker imajo takšne značilnosti in lastnosti, da so najbolj ranljive (konstantna temperature, konstantna relativna vlažnost zraka, konstantna koncentracija CO2, ...). Opiši zakonske osnove in pravila za varstvo jam. Za varstvo jam sta pomembna ustrezna vzgoja in izobraževanje jamarjev, ki se morajo zavedati pomena spoštovanja pravil jamam prijaznega jamarstva. Področje jamarstva, obiskovanja in varsta jam tako ureja več predpisov. Najpomembnejša med njimi sta Zakon o varstvu podzemnih jam in Pravilnik o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje. 18