Trinity d.o.o. Lea Bevčič  Zakaj je podjetništvo nastalo?  Podjetništvo je stil življenja!  Podjetništvo lahko opredelimo kot proces ustvarjanja nečesa novega in prevzemanje tako nagrad kot tudi tveganja.  Oskrbovanje ljudi z izboljšanimi izdelki in storitvami.  Razmišljanje o temu kaj ljudje potrebujejo in kako lahko mi to zadovoljimo.  Tekmovanje s konkurenco.  Rast, in razvoj gospodarstva.  Zaposlovanje.  Navdih, motivacija, možnost pomoči drugim, ki so soudeleženi v procesu. Vizija: kje se vidimo čez pet let?  Ob viziji si lahko odoločimo tudi poslanstvo s tem, da odgovorimo na vprašanje; Kaj pa želimo dolgoročno doseči oz. kam želimo priti oziroma kaj dobrega bomo naredili za splošno dobrobit?  Cilji podjetja; odgovorimo na naslednje vprašanje: Kaj želimo oz. moramo doseči in v kakšnem času ? Cilji morajo biti realni, merljivi….  Poslovna strategija podjetja; odgovorite na vprašanja Potrebna sredstva in zmogljivosti (finančne, proizvodnje, tržne,…) za dosego zastavljenih ciljev?  Organiziranost podjetja: kako se bomo organizirali za doseganje ciljev?   Obrtništvo  Družinsko podjetništvo  Notranje podjetništvo  Žensko podjetništvo  Franšizing  Socialno podjetništvo  “sam svoj šef”.  Rad prevzema tveganja.  Uživa v svojem poslu in delu.  Podjetnik je inovator, razvijalec in uresničevalec.  Podjetnik je sposoben iz svoje ideje narediti tržno zanimivo stvar.  Francoski izvor “entre-prende pomeni “nekaj podvzeti” ang. ENTERPRENEUR pomeni ˝vmesnik˝ ali ˝posrednik˝. Obvladuje svoje življenje in zna vplivati na udejanjanje svojih zamisli,.  Želi uspeti in biti prepoznaven, drugačen.   Je pripravljen tvegati nekaj več kot drugi: • finančno tveganje, • tveganje kariere, • tveganje v družini in okolju, • psihično tveganje.  Podjetnika in njegove vrednote oblikuje družina, šola, življenjsko in delovno okolje.  Vsak začetek je težak (50% podjetij v prvih treh letih propade).  Napake mladih podjetnikov zaradi družbenih zahtev (zaposlovanje sorodnikov).  Nepravilno definiranje vizije in ciljev družbenikov (pomanjkljiva družbeniška pogodba).  Slabo upravljanje s financami in načrtovanje le teh.  Visoka obdavčitev in nobenih olajšav.  Težko pridobivanje finančnih sredstev zaradi kratke dobe poslovanja.  Napake pri trženju.  “Spanje na lovorikah”.  Težave v podjetju, ko preraste določeno velikost.  Družba, v kateri so vsi družbeniki neomejeno in solidarno odgovorni za obveznost družbe z vsem svojim premoženjem.  Družbo ustanovita najmanj dva družbenika z družbeno pogodbo.  Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala.  Družba najmanj dveh oseb, od katerih je najmanj ena oseba komplementar in najmanj ena komandist.  Komplementar odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem; ima pravico in dolžnost sodelovati pri poslovanju družbe.  Komandist ni odgovoren za obveznosti družbe, odgovarja do višine svojega vložka, ima le pravice nadzorovanja.  Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala  Osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov, ki so lahko različni.  Družba odgovarja tretjim z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbeniki za poslovanje družbe ne odgovarjajo osebno.  D.O.O. Lahko ustanovi najmanj en ustanovitelj, oziroma največ 50  Minimalni ustanovni kapital je 7.500 EUR v denarju ali v stvarnem vložku.  Družbeniki imajo pravico do deleža pri dobičku, ki se deli sorazmerno glede na višino vložka.  enoosebna d.o.o. = d.o.o., ki ima samo enega družbenika,  Več osebna d.o.o. = d.o.o., ki ima dva ali več družbenikov.  Osnovni kapital je razdeljen na delnice.  D.D. Odgovarja svojim upnikom za obveznosti s svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti d.d. Ne odgovarjajo.  Minimalni eur. ustanovni kapital d.d. Je 25.000  Je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.  S.P. Je lahko vsaka domača ali tuja fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost. Če je oseba v rednem delovnem razmerju lahko odpre s.p. kot dopolnilno dejavnost.  Število zaposlenih ni omejeno.  Začetni kapital ni zahtevan.  Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.        Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji skladno z zakonom o društvih ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno. Združevanje v društva je prostovoljno, delovanje je javno. Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.  Dobiček je obdavčen 17%  Izplačilo dividende (dobička) konec leta pa dodatnih 25% cedularnega (končnega) davka  Na koncu izračunamo efektivno mero obdavčitve, ki je skupaj 36%. povprečno število delavcev ne presega tri,  letni prihodki so nižji od 42.000 EUR (približno 10 mio SIT) in  povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR (približno 6 mio SIT).  Lahko pa se na začetku vsi s.p. ji odločijo za enostavno seveda če ne zaposlujejo več kot 3 delavce.  Odvisno pa je tudi od računovodje, ki si ga boste izbrali.   Ostali vodijo dvostavno knjigovodstvo  Storitve knjigovodenja oziroma računovodenja se gibljejo od 60€ za majhen obseg poslovanja pa naprej  Cene se formirajo glede na obseg in zahtevnost poslovanja  ZDDV-1 je tisti zakon, ki opredeljuje kako, kdaj in na kakšen način poslujemo kot zavezanci za DDV.  Zavezanec za DDV postanemo na dva načina:  -Prostovoljno se lahko vključimo v sistem DDV ja za obdobje 5 let. Pri tem izpolnimo obrazec DDV-P2 in z dokazili o bodočem poslovanju le tega predložimo na svoji enoti DURS-a.  -Obvezno se moramo priglasiti, ko naše poslovanje v zadnjih 12. mesecih preseže 50.000 eur prometa. Ravno tako oddamo DDV-P2 obrazec.       Na začetku smo mesečni zavezanci, kar pomeni, da oddajamo DDV-O obrazec do zadnjega dne naslednjega meseca za preteklo koledarsko obdobje (konec oktobra oddajamo obračun za september). Kasneje pa smo trimesečni zavezanci, če ne presežemo 210.000 eur letnega prometa. Kako poslujemo kot DDV zavezanci: Ko prejmemo račun za blago z izkazanim DDV jem (od zavezanca za DDV) je to naš vstopni DDV, za katerega terjamo državo za povračilo. Ko izdamo račun z DDV jem (v Sloveniji) pa ta DDV predstavlja naš izstopni DDV, ki smo ga dolžni plačat državi. Kar pomeni, da če imamo konec meseca ( na začetku smo vsi mesečni zavezanci) več izstopnega DDV ja imamo obveznost do države v nasprotnem primeru pa nam je država dolžna vrniti presežek plačanega DDV ja.  Strošek plače (700 neto:1000 bruto1:1160 bruto2  Strošek ostalih izplačil po zakonu kot so prehrana, prevoz, razni drugi dodatki, regres, dopust, …  Nagrade, odpravnine….  Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.  Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).  Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.  (2) Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače. Tudi v tem primeru lahko socialno podjetje deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem v deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Če socialno podjetje del dobička ali presežkov prihodkov deli, pri delitvi ne more izključiti delavcev.  (3) Kot posredna delitev dobička ali presežkov prihodkov se šteje:  – izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;  – izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne plače), razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih;  – izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.  (4) Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo zneskov, določenih v tretji alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.  Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ljudi iz 6. člena tega zakona bo zaposlovalo, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov skladno z določbo 26. člena tega zakona.  (2) Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora tudi:  – opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,  – določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,  – določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi ali temeljnega in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,  – določiti, da bo socialno podjetje zaposlovalo delavce, skladno z določbo prve ali druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona,  – določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,  – določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),  – določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in  – določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialne  Se izvaja redno ter zelo nazorno  Pomembno pri oddajanju letnih poročil  V razčlembi izkazov mora biti tudi jasno napisano to kaj smo uresničili v poslovnem letu in seveda kako je to vplivalo na dobro poslovanje našega socialnega podjetja