1. No category

ŠOLA ZA POSLANSTVO
Program: Duhovno spremljanje 2010/11
DUHOVNO SPREMLJANJE MLADIH V
SALEZIJANSKEM VZGOJNEM SISTEMU
s. Marija Imperl
Mentor: p. Ivan Platovnjak
Ljubljana
2011
Kazalo
Kazalo ..................................................................................................................................................1
Uvod.....................................................................................................................................................3
Salezijanski preventivni sistem.....................................................................................................3
Salezijanska mladinska duhovnost ...............................................................................................3
1 Sveti Janez Bosko (Don Bosko)......................................................................................................4
1. 1 Don Boskovi duhovni voditelji ...............................................................................................4
1. 1. 1
Mama Marjeta: prva don Boskova duhovna spremljevalka........................................5
1. 1. 2
Duhovnik Giovanni Calosso: voditelj človečnosti in duha.........................................6
1. 1. 3
Duhovnik Comollo: svetovalec pri poklicni odločitvi................................................8
1. 1. 4
Duhovnik sveti Jožef Cafasso: Duhovni voditelj v razločevanju ...................................9
1. 2
Don Boskov način duhovnega spremljanja .........................................................................11
1. 2. 0. 1
2
Sveti Frančišek Saleški ..................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
1. 2. 1
Vstopiti v življenjski svet drugega............................................................................12
1. 2. 2
Učiti se od Učitelja družinskosti..................................................................................12
1. 2. 3
Stopiti na pot srca......................................................................................................12
1. 2. 4
Voditi k Bogu, viru sreče..............................................................................................13
1. 2. 5
Marija – Učiteljica spremljanja.................................................................................13
Sveta Marija Dominika Mazzarello .............................................................................................14
2. 1
Duhovni spremljevalci Marije Dominike Mazzarello.........................................................14
1. 1. 1 Starši ..............................................................................................................................14
2. 1. 2
Duhovnik Dominik Pestarino .......................................................................................15
2. 1. 3
Praksa v spremljanju med hčerami Brezmadežne ........................................................15
2. 2
Marija Dominika Mazzarello – izkušena duhovna spremljevalka ......................................16
2. 2. 1
Žena, sposobna pravega druženja ............................................................................16
2. 2. 2
Posrednica srečanja z Jezusom .................................................................................17
2. 2. 2. 1 Značilnosti njenega usmerjanja k Bogu .................................................................17
2. 2. 3
Preprosta namestnica Marije Pomočnice ..................................................................18
1
2. 2. 4
3
Družinsko okolje, ki oblikuje spremljevalke ............................................................19
Duhovno spremljanje danes........................................................................................................19
3. 1
Duhovno spremljanje znotraj vzgojnega okolja..................................................................20
3. 2
Odnos v spremljanju............................................................................................................21
3. 2. 1
Vstopiti v življenjski svet drugega............................................................................21
3. 2. 2
Učiti se od Jezusa......................................................................................................21
3. 2. 3
Spremljati po poteh srca............................................................................................21
3. 3
Kako spremljati: nekaj napotkov.........................................................................................22
3. 3. 1
Spoznavanje sebe in lastne zgodovine ......................................................................22
3. 3. 2
Pot krščanskega zorenja ...........................................................................................23
3. 3. 3
Poklicno razločevanje ..............................................................................................23
3. 4
Faze duhovne poti mladih ...................................................................................................24
3. 4. 1
Čas pred začetkom spremljanja..................................................................................24
3. 4. 2
Vstop v spremljanje ..................................................................................................25
3. 4. 3
Pot spremljanja.........................................................................................................25
3. 4. 3. 1 Pogovor z duhovnim spremljevalcem....................................................................25
3. 4. 3. 2 Načrt osebne duhovne rasti ....................................................................................26
3. 4. 4
Postanki.....................................................................................................................27
3. 4. 5
Težave .......................................................................................................................27
3. 4. 6 Milosti............................................................................................................................27
3. 4. 7 Cilj .................................................................................................................................27
Povzetek .............................................................................................................................................27
Sklep...................................................................................................................................................28
Literatura............................................................................................................................................29
2
Uvod
Obiskovanje programa duhovnega spremljanja mi je odprlo širše obzorje na problematiko
duhovnega spremljanja, kot velikega bogastva Cerkve. Ob študiju sem se sem se že med letom,
posebej pa še ob koncu spraševala, kako je z duhovnim spremljanjem v salezijanski karizmi (sem
namreč redovnica salezijanka- hči Marije Pomočnice). Želim poglobiti to temo, ki me zanima, ne le
glede znanja, ampak predvsem, da bi bolje živela svoj poklic HMP tudi kot duhovne spremljevalke
med mladimi. Prebrala sem precej literature na to temo, ki jo je izdala naša redovna družba,
salezijanci ali širša Cerkev ter jo primerjala s svojim oz. našim konkretnim življenjem in delom med
mladimi, čeprav o slednjem v nalogi ne pišem veliko, ker imam le malo izkušenj na tem področju.
V nalogi najprej kratko opišem preventivni sistem, ki je naša salezijanska duhovnost in način
pastoralnega delovanja.1 Zatem predstavim našega ustanovitelja sv. Janeza Boska – njegove
duhovne voditelje in njegov način duhovnega vodenja in soustanoviteljico sv. Marijo Dominiko
Mazzarello ter njene duhovne spremljevalce in njo kot duhovno voditeljico. Od njiju smo hčere
Marije Pomočnice prejele duhovno dediščino in nakazano smer, kako naj danes živimo salezijansko
karizmo duhovnega spremljanja. V tretjem poglavju tako predstavim današnje duhovno spremljanje
v salezijanski karizmi. Zajemam iz sodobnih dokumentov naše in salezijanske družbe ter iz študij in
priročnikov na tem področju.
Salezijanski preventivni sistem
Sveti Janez Bosko je ustvaril in uresničil preventivni sistem, kot odgovor na vzgojne potrebe,
vezane na določene kulturne kontekste in na potrebe Italije 19. stoletja.
Že njegovi sodobniki so ga imeli za odličnega vzgojitelja. O svoji vzgojni izkušnji je zapisal le
nekaj strani in imajo pomen samo, če jih primerjamo z njegovo celotno dolgo in bogato izkušnjo
dela z mladimi.
V središču njegove usmeritve je “pastoralna ljubezen”, ki jo takole opisuje: “Izvrševanje
preventivnega sistema sloni na besedah sv. Pavla, ki pravi: ‘Ljubezen je dobrotljiva, je
potrpežljiva; vse potrpi, vse prenaša, vse upa in se ne da razdražiti’.” Ta nagiba vzgojitelja, da
ljubi mladega človeka, pa naj bo v kakršnem koli stanju, da ga privede do prave človečnosti, ki se
razodeva v Kristusu, da mu dà zavest in možnost živeti kot pošten državljan in kot Božji otrok.
Ta ljubezen pomaga odkrivati in krepiti energije, ki jih svetnik povzema v znanem trinomu razum,
vera, ljubeznivost.2
Člani današnje salezijanske družine izkušamo, da je don Boskov preventivni sistem primeren tudi
za vzgojo in evangelizacijo današnje mladine.
Salezijanska mladinska duhovnost
Gre za mladinsko duhovnost, ki jo povzema pet glavnih značilnosti:
1. Duhovnost vsakdanjega.
V vsakdanjiku mlad človek prepozna Božjo navzočnost in Njegovo delovanje ter življenjsko
poslanstvo, ki mu ga je Gospod namenil.
1
Konstitucije Družbe hčera Marije Pomočnice (slovenski prevod: Ljubljana: Hčere Marije Pomočnice, 1994), čl. 7.
2
Tone Ciglar, Vzgajajmo z don Boskovim srcem : preventivni vzgojni sistem sv. Janeza Boska (Ljubljana: Salve, 2009).
Janez Pavel II., Iuvenum Patris, Lettera del sommo pontefice Giovanni Paolo II al reverendo Egidio Viganò Rettore
Maggiore della Società di San Francesco di Sales nel centenario della morte di San Giovanni Bosco (Vaticano:
Poliglota, 1988) št. 6 – 12.
3
2. Duhovnost veselja in optimizma.
Vsakdanjik je živet v veselju in optimizmu, ne da bi se odrekli trudu in odgovornosti.
3. Duhovnost prijateljstva z Gospodom Jezusom.
Vsakdanje življenje je živeto v Božji navzočnosti. Vstali Kristus ponovno ustvarja vsakdanjik in
utemeljuje upanje ter uvaja v novo življenje, ki v Njem najde smisel in polnost.
4. Duhovnost vključevanja v občestvo Cerkve.
Vsakdanjik se izkusi v Cerkvi, ki je naravni prostor za rast vere – preko zakramentov. V Cerkvi
najdemo Marijo, prvo vernico, ki hodi pred nami, nas spremlja in navdihuje.
5. Duhovnost odgovornega služenja.
Vsakdanjik je zaupan mladim kot prostor velikodušnega, običajnega in tudi izrednega služenja.
Vse, kar izhaja iz te duhovnosti, iz te ljubezni do mladih, iz preventivnega sistema, ustvarja
salezijansko mladinsko gibanje.3
1 Sveti Janez Bosko (Don Bosko)
Sveti Janez Bosko (1815-1888) je bil italijanski duhovnik, ki je svoje življenje posvetil vzgoji
zapuščene mladine. V času industrijske revolucije je deloval v Torinu, kamor je "s trebuhom za
kruhom" prihajalo veliko mladih, ki se niso znašli v velikem mestu. Boj za preživetje jih je silil tudi
v krajo, zaradi česar so se neredko znašli za zapahi. Veliko jih je zaradi težkih razmer prezgodaj
umrlo. Don Boska je takšen položaj mladih globoko pretresel. Spoznal je, da želi Bog od njega, da
tem fantom podari svoje življenje in jim pomaga po najboljših močeh. V oratoriju, kot je
poimenoval svojo vzgojno ustanovo, je zbiral na stotine fantov. Postal jim je duhovni oče. Z
namenom, da bi se njegovo delo za fante nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo, ki jo je
poimenoval po sv. Frančišku Saleškem - salezijance.4 Da bi bile tudi deklice in dekleta deležne
vzgoje in evangelizacije, je ustanovil redovno družbo hčera Marije Pomočnice.
Njegovo življenjsko geslo: »Daj mi duše, drugo vzemi!« povzame njegov jasen namen privesti
mlade h Gospodu, jim pomagati, da bodo »srečni sedaj in v večnosti,« kot je sam pogosto dejal.
V njem vidimo lik in vzor duhovnega spremljevalca med mladimi. Zame je presenetljivo, da je sam
odraščal brez očeta (umrl mu je pri dveh letih), a je vendar postal duhovni oče neštetim mladim. Ob
stoletnici njegove smrti l. 1988 ga je papež Janez Pavel II. proglasil za očeta in učitelja mladih.5
1. 1 Don Boskovi duhovni voditelji
Janez Bosko je postal duhovni oče mnogim mladim, ker je znal sodelovati z Božjo milostjo in ker je
imel ob sebi modre vzgojitelje in duhovne spremljevalce. V svojih Spominih na oratorij6 opiše,
3
Dicasteri per la pastorale giovanile FMA – SDB, Spiritualità giovanile salesiana (Roma, 1996).
Salezijanski inšpektorat, Domača stran, 21. 6. 2006, http://www.donbosko.si/node/134 (pridobljeno 3. junija 2011).
4
Salezijanski inšpektorat, Domača stran, 21. 6. 2006, http://www.donbosko.si/don-bosko/ (pridobljeno 3. junija 2011).
5
Teresio Bosco, Don Bosko (Ljubljana: Knjižice, 1988).
Janez Pavel II., Iuvenum Patris, Lettera del sommo pontefice Giovanni Paolo II al reverendo Egidio Viganò Rettore
Maggiore della Società di San Francesco di Sales nel centenario della morte di San Giovanni Bosco.
6
Janez Bosko, Spomini na oratorij svetega Frančiška Saleškega od 1815 do 1855; poslovenil in uredil A. Slavko Snoj
(Ljubljana: Salve, 1996).
4
kakšno vlogo so zanj imeli tisti, ki so skrbeli za njegovo duhovno življenje. Prva izmed njih je bila
njegova mati Marjeta7.
1. 1. 1 Mama Marjeta: prva don Boskova duhovna spremljevalka
Don Bosko sam v svojih Spominih na oratorij lepo opiše svojo pot vere. Iz njegovega opisa lahko
razberemo način duhovnega spremljanja, ki ga je prejel od svoje matere. V levem stolpcu je don
Boskov opis (citiran iz Spominov8) spomina na otroška leta do prejema prvega obhajila, v desnem
stolpcu pa elementi duhovnega spremljanja (povzeti po priročniku Salezijanskega mladinskega
gibanja9).
Ko sem bil majhen, me (mati) je sama naučila
molitve;
Osebno spremljanje in uvajanje v molitev,
ko sem bil dovolj star, da sem se družil z
bratoma,
ki ob primernem času uvede v skupnost.
me je navajala z njima poklekniti zjutraj in
zvečer, in vsi skupaj smo molili jutranje in
večerne molitve z delom rožnega venca.
Dimenzija telesa in stalnosti.
Spominjam se, da me je ona sama pripravila na
prvo spoved, me spremljala v cerkev, šla najprej
sama k spovedi, me priporočila spovedniku in mi
po spovedi pomagala opraviti zahvalo.
Spremljanje, pri katerem se spremljevalec
vključi s svojim življenjem, je ob strani, pred
spremljancem in sledi njegove korake.
Spremljala me je vse dotlej, ko me je imela za
sposobnega, da sam vredno opravim spoved.
Spremljanje/uvajanje, ki potem pušča
svobodne in stavi na zaupanje/odgovornost.
Ko sem imel enajst let, so me pustili k prvemu
obhajilu. Znal sem ves mali katekizem, vendar k
obhajilu niso pustili nikogar pred dvanajstim
letom. Poleg tega me župnik zaradi oddaljenosti
od cerkve ni poznal, in sem se moral omejiti
skoraj izključno na verski pouk dobre matere.
Želela je, da ne bi odraščal, ne da bi opravil
tisto veliko dejanje naše svete vere, zato se je
sama zavzela, da bi me pripravila, kakor je
najbolje mogla in znala.
Spremljanje je bolj intenzivno ob določenih
priložnostih, ko je potrebno narediti
pomembne korake,
ozavesti pomembnost dogodkov.
Spremljevalec stoji ob strani z odločnimi in
kontinuiranimi izbirami.
V postnem času me je vsak dan pošiljala h
Nič improvizacije, ampak izbire, ki določajo
Odločilna je vključenost, darovanje sebe in
svojih zmožnosti.
7
Svetniška mati, ki je bila leta 2006 proglašena za častitljivo in zanjo teče postopek za beatifikacijo. Njeno življenje je
podrobno opisano v knjigi: Tone Ciglar, V začetku je bila mati Marjeta Bosko (Ljubljana: Salve, 2006).
8
Janez Bosko, 14-22.
9
»Un fedele amico dell'anima… Ho cominciato a gustare che cosa sia vita spirituale«, Per una pedagogia della fede,
Forum
MGS,
Milano
S.
Ambrogio
5
–
6
febbraio
2011,
10-12,
http://www.cnos.org/cnos/images/stories/pdf/guida_sprituale_forum_2011.pdf (pridobljeno 20. maja 2011).
5
krščanskemu nauku, katerega sem bil potem
izprašan, sprejet, in določili so dan, na kateri so
morali vsi otroci opraviti velikonočno obhajilo.
Sredi množice se je bilo nemogoče ogniti
raztresenosti. Mati me je hotela spremljati več
dni; v postnem času me je trikrat vodila k
spovedi.
»Moj Janez,« je ponavljala, »Bog ti pripravlja
velik dar; a poskrbi, da ne boš zamolčal nobene
reči. Spovej se vsega, kesaj se za vse in obljubi
Bogu, da se boš v prihodnosti poboljšal.«
čase, načine in novo vključitev.
Tako nakaže, čemu je potrebno dati prednost.
Spremljevalec pomaga, da se spremljanec
zave tega, kar se bo zgodilo. Spodbudi ga k
vaji odgovorne svobode, ko se dotakne
največjih globin duše, vedoč, da je prav v
skrivnosti zakramentov in iskrenosti skrit
uspeh dobre rasti spremljanca.
Vse sem obljubil; ali sem nato ostal zvest, Bog
ve. Doma mi je rekla, naj molim, berem dobro
knjigo, in dala mi je tiste nasvete, ki jih podjetna
mati zna najti kot primerne za svoje otroke.
Vzgoja za vero v vsakdanjiku; dotakne se
temeljnih razsežnosti človeka: odnos z
Bogom, razum, morala.
Tisto jutro mi ni dala z nikomer govoriti,
spremljala me je k obhajilni mizi in z menoj
opravila pripravo in zahvalo, ki jo je župnik zelo
goreče molil naprej za vse naglas, mi pa smo
ponavljali za njim. Ni hotela, da bi se tisti dan
ukvarjal s kakršnimkoli materialnim delom,
ampak sem vsega uporabil za branje in molitev.
Pomen tihote in bližine, skupaj z vso
prehojeno potjo, storita, da dogodek postane
sveti čas tudi za nadaljnjo pot.
Med mnogimi rečmi mi je mati večkrat ponovila
te besede: » Dragi sin, to je bil zate velik dan.
Prepričana sem, da je Bog res vzel v posest tvoje
srce. Sedaj mu obljubi, da boš storil, kar boš
mogel, da boš ostal dober vse do konca življenja.
V prihodnje hodi pogosto k obhajilu, vendar se
dobro varuj delati bogoskrunstva. Vedno povej
vse pri spovedi; bodi vedno ubogljiv, rad hodi h
krščanskemu nauku in k pridigam; toda za božjo
voljo, kakor pred kugo beži pred tistimi, ki grdo
govorijo.«
Ko ga spremljevalec pripelje do srečanja z
Bogom, ga prepusti Gospodu in
spremljančevim izbiram.
To je znamenje velike svobode.
Prihodnost je tako grajena na zaupanju in
svobodi; brez naivnosti, računajoč na
nevarnosti.
1. 1. 2 Duhovnik Giovanni Calosso: voditelj človečnosti in duha
Janez Bosko je odraščal ob materi in dveh bratih, a brez očeta. V srcu je gojil tiho željo postati
duhovnik. Pogrešal pa je očeta in ga je na nek način iskal v duhovnikih, pa ga ni našel. Kadar je
imel priložnost, se je skušal približati duhovniku in vzpostaviti stik, a je naletel na hlad in
nezainteresiranost. V njem je tako zorela odločitev, da bo, če kdaj postane duhovnik, deloval med
6
mladino. Toda Bog je zanj poskrbel na svoj način in mu pri enajstih letih za dve leti podaril
duhovnega spremljevalca v duhovniku Giovanniju Calossu.
Enako kot zgoraj, poglejmo don Boskov zapis v Spominih in elemente duhovnega spremljanja.10
Takoj sem se izročil rokam don Calossa, ki je Spremljanec se zaveda, da sam ne more hoditi po
komaj pred nekaj meseci prišel v kaplanijo.
poti duhovnosti in si želi pomoči, zato ne odlaša
s prošnjo.
Izroči se v roke duhovnega voditelja, popolnoma
mu zaupa, je odkritosrčen, želi ubogati.
Popolnoma sem se mu odkril. Brez odlašanja
sem mu povedal vsako besedo, vsako misel in
vsako dejanje.
Popolno razkritje sebe razodene talente in rane
ter seže v globino.
To mu je zelo ugajalo, kajti na podlagi tega me
je lahko vodil v duhovnem in časnem.
Spremljanec razume duhovno vodstvo kot
dinamiko, ki se dotika celotnega njegovega
življenja. Ničesar ni zunaj logike Boga, ki je
postal človek.
Takrat sem spoznal, kaj pomeni imeti stalnega
voditelja, zvestega prijatelja duše, za katerega
sem bil prikrajšan do tistega časa.
Spremljanec razume, da je stalnost garancija
poti, pristnega prijateljstva in da brez zvestobe
na obeh straneh ni rasti.
Med drugim mi je takoj prepovedal neko
pokoro, neprimerno moji starosti in naravi, ki
sem jo navadno opravljal.
Uravnovešenost spremljevalca usmerja
spremljančeve zmožnosti, nagnjenost k
duhovnemu, vsakdanje dolžnosti in asketsko
življenje. Samo v uravnovešenosti zorijo na
dolgi rok resnični sadovi.
Opogumil me je hoditi k spovedi in obhajilu in
Stebri duhovne zgradbe so postavljeni skupaj z
me je naučil, kako vsak dan opraviti kratko
uvajanjem v sposobnost gledanja na lastno
premišljevanje, ali bolje, malo duhovnega
življenje z Božjimi očmi. K temu pomaga
branja.
premišljevanje. Spremljevalec ponudi sredstva in
jih nauči uporabljati v vsakdanjem življenju.
Ves čas, ki sem ga imel ob prazničnih dneh,
sem preživel pri njem. Med tednom sem mu,
kolikor sem mogel, hodil streč pri sveti maši.
Takrat sem začel okušati, kaj je duhovno
življenje, saj sem prej ravnal bolj materialno in
kakor stroj, ki kaj naredi, ne da bi vedel za
vzrok.
Spremljanec prehaja od instinkta k razumevanju,
od formalnosti k odnosu, od površne navade k
zavestni navadi.
Tisti vredni služabnik me je, ko je zvedel za
Spremljevalec prepozna in izrazi prejeto
10
Janez Bosko, 24-28.
»Un fedele amico dell'anima… Ho cominciato a gustare che cosa sia vita spirituale«, 12-15.
7
nadloge, ki so se pripetile v moji družini,
nekega dne poklical in mi rekel: »Moj Janez,
vame si popolnoma zaupal in nočem, da bi to
bilo zaman. Pusti torej krutega brata. Pridi k
meni in našel boš ljubeznivega očeta.«
zaupanje. Branje situacije, uvid v Božje darove
in Njegov načrt ter pogum, da se popolnoma
vključi, ga privede do odločitve: ne le, naj ga
obiskuje, ampak naj živi ob njem: to je zametek
preventivnega sistema. Pot je lahko zares
učinkovita samo, če 'živiš ob', kar odpira v
domačnost in rojeva sadove v srcu.
Takoj sem povedal materi dobrohotno ponudbo
in bil je praznik v družini. Meseca aprila sem
začel bivati pri kaplanu, le zvečer sem se
vračal domov spat. Nihče si ne more
predstavljati mojega velikega zadovoljstva.
Don Calosso je zame postal idol.
Identifikacija, ki povzdiguje učitelja, a tudi vodi
v odgovornost, da se ne učitelj ne učenec ne
zapirata vase.
Rad sem ga imel bolj kot očeta, molil sem zanj,
rad sem mu ustregel v vsem. Saj je bila
največja sreča truditi se zanj in, rekel bi, dati
življenje za stvar, ki bi bila v njegovo
zadovoljstvo.
Rodilo se je pristno očetovstvo in sinovstvo, ki
se izraža v treh vidikih:
presežnosti v hvaležni molitvi,
realizmu v trudu in
plačilu na lastni osebi veselje drugega.
S kaplanom sem v enem dnevu napravil tak
napredek, kakršnega ne bi doma v enem tednu.
Tisti božji mož mi je izrazil toliko naklonjenost,
da mi je večkrat rekel: »Ne skrbi za svojo
prihodnost; dokler bom živel, ne bom dopustil,
da bi ti kaj manjkalo; če umrjem, bom zate
prav tako poskrbel.«
Ni dovolj, da so mladi ljubljeni, oni morajo to
tudi vedeti.
1. 1. 3 Duhovnik Comollo: svetovalec pri poklicni odločitvi
Janez je zaključeval šolanje in se je moral odločiti glede svojega poklica. Sanje, ki jih je imel pri
devetih letih in iz katerih je razbral, da ga Bog kliče v duhovništvo, so se še večkrat ponovile in do
duhovništva je čutil nagnjenje, toda sanjam ni hotel verjeti zaradi svojega načina življenja,
nekaterih navad srca in pomanjkanja kreposti za poklic duhovništva. Odločitev za poklic mu je
postala dvomljiva in zelo težka. »O, če bi takrat imel kakega voditelja, ki bi skrbel za moj poklic!
Zame bi bil velik zaklad, a ta zaklad mi je manjkal!« je kasneje zapisal. Bral je kakšno knjigo in se
posvetoval s samim seboj ter sklenil, da bo vstopil k frančiškanom. Vse je bilo že pripravljeno za
vstop, ko je imel sanje, v katerih mu je bilo razodeto, da mu Bog pripravlja drugo mesto. Naletel je
še na veliko drugih ovir. Da bi se mogel prav odločiti, je po nasvetu prijatelja opravil devetdnevnico
in pisal duhovniku Comollu, stricu tega prijatelja. V pismu mu je opisal svojo situacijo in ga prosil
za nasvet, kako naj se odloči. Po končani devetdnevnici je prejel odgovor, v katerem mu don
Comollo svetuje, naj vstopi v semenišče in v času študija bo jasneje spoznal, kaj Bog želi od njega.
Janez je brez obotavljanja je poslušal nasvet, saj je v njem videl Božjo voljo.11
11
8
Janez Bosko, 53-54.
1. 1. 4
Duhovnik sveti Jožef Cafasso: Duhovni voditelj v razločevanju
Janez Bosko se je z Jožefom Cafassom srečal že kot deček. V študentu prvega letnika teologije je
Janez takoj odkril vzor in učitelja duhovništva. Kasneje si ga je v semenišču izbral za duhovnega
voditelja. Cafasso je bil v svojem pastirskem delu tako uspešen zaradi svojega zgleda: življenja,
popolnoma združenega z Bogom in darovanega v pastoralnih dejavnostih. Visoko je cenil
duhovništvo in za duhovnike izvajal teoretično-praktično pripravništvo. Po don Boskovem
duhovniškem posvečenju ga je povabil v svoj konvikt na nadaljnje usposabljanje. Tam se je ob
njem don Bosko srečeval s torinsko mladino in vse bolj razumel, da je Božji načrt zanj v delu za
mlade.
Znova poglejmo, kaj don Bosko sam pripoveduje o duhovnem spremljanju, ki ga je prejel s strani
don Cafassa in kakšni so elementi tega duhovnega spremljanja.12
Po koncu tistih počitnic sem dobil ponudbo za
tri službe: službo hišnega učitelja z dobro
plačo, službo kaplana v Morialdu in službo
župnikovega namestnika v domačem kraju.
Preden bi sprejel dokončno odločitev, sem
hotel vprašati za svet don Cafassa, ki je bil že
več let moj voditelj v duhovnih in časnih
zadevah.
Sveti duhovnik je vse poslušal: o ponudbah
dobrih plač, vztrajanju sorodnikov in
prijateljev in o moji dobri volji za delo. Ne da
bi se obotavljal za trenutek, mi je rekel: »Vi
potrebujete študij moralke in pridiganja.
Odpovejte se zazdaj vsaki ponudbi in pridite v
konvikt.«
Z veseljem sem poslušal modri nasvet in vstopil
v konvikt.
Tudi že kot duhovnik, se v večjih odločitvah
obrača na svojega duhovnega voditelja. Četudi
je dosegel svoj cilj (duhovništvo), pot
razločevanja ni končana.
Več let je že imel za duhovnega voditelja don
Cafassa – označuje stalnost, zvestobo na poti.
Sam razmišlja, a preden se dokončno odloči, se
želi posvetovati s spremljevalcem, ki mu bo
znal pomagati razumeti kakšen je Božji načrt
zanj.
Sam naredi prvi korak, gre iz sebe, svojih
notranjih dinamik, lagodnosti in trenutnih
zadovoljitev. Ve, da je sicer v nevarnosti, da bi
ravnal zgolj po svoji in ne po Božji volji.
Spremljevalec pozorno posluša, nato naredi
zelo pogumno potezo – svetuje mu nekaj, kar
ni v skladu s pričakovanji spremljanca.
Spremljevalec mora biti sposoben tudi
razočarati, iti proti pričakovanjem, znati
prenesti upor. Ko povabi, da se odpove tem
službam, se dotakne zelo občutljivih stvari
(plača, vztrajanje, sorodstvo).
Spremljanec v spremljevalčevem nasvetu vidi
Božjo voljo in ji sledi.
Šest let je bil moj duhovni voditelj, in če sem Zanimivo, da tokrat spremljanec ravna drugače;
storil kaj dobrega, dolgujem to temu svetemu
ničesar ne izbere. Zdaj je njegov duhovni
voditelju, v katerega roke sem izročil vsako voditelj tisti, ki ga spodbudi k odločitvi. Prej je
svojo odločitev, študij, pomembnejše dejanje. bil on tisti, ki je želel spoznati Božjo voljo, zdaj
12
Janez Bosko, 28-88.
»Un fedele amico dell'anima… Ho cominciato a gustare che cosa sia vita spirituale«, 15-19.
9
Po zaključenem študiju sem imel znova več
dobrih ponudb. Tedaj me je don Cafasso
poklical in mi dejal, da je zdaj čas, da grem na
delo in me vprašal, do česa čutim še posebno
nagnjenje.
Izbral bom to, kar mi boste vi svetovali.
»Ne čutite nagnjenja do ene reči bolj kakor do
druge?«
»Moje nagnjenje je, da bi se ukvarjal z
mladino. Vi pa storite z menoj, kar hočete; v
vašem nasvetu spoznavam Gospodovo voljo.«
»Kaj v tem trenutku napolnjuje vaše srce, kaj
se plete v vaši pameti?«
je Gospod tisti, ki mu želi razodeti svoj načrt.
Na prvo mesto postavi pokorščino.
Spremljanec prepozna svoje darove, nagnjenja,
ne želi zanikati sam sebe, ampak želi, da so v
skladu z Božjim načrtom.
Razločevanje izhaja iz globin srca: iz misli in
čustev, ki so tam.
»V tem trenutku se mi zdi, da sem sredi Nič novega; ta misel ga vedno spremlja. Prav ta
množice dečkov, ki me prosijo pomoči.«
odsotnost novosti kaže na Gospodovo tiho
delo; kot rdeča nit prepleta vse njegovo
življenje.
»Pojdite torej za kakšen teden na počitnice. Ob
vaši vrnitvi vam bom povedal vašo smer.«
Po tistih počitnicah je don Cafasso pustil
preteči kakšen teden, ne da bi mi rekel karkoli;
tudi jaz ga nisem vprašal.
Znova nenavadna poteza duhovnega voditelja:
počitek, zdrava oddaljitev od problema,
potrpežljivo čakanje, kar prečisti motivacije,
navdušenja in odločitve.
S strani duhovnega voditelja gre za
uravnovešenost, ki omogoča klicanje Svetega
Duha, možnost preverjanja intuicij, ločitev od
lastnih navezanosti, ki se lahko vmešajo.
Nestrpno čakanje, a vendar oba čakata – v
zdravi osvobajajoči odtrganosti.
»Zakaj ne vprašate, katera naj bi bila vaša
smer?« mi je rekel nekega dne.
»Ker hočem v vaši odločitvi priznati Božjo
voljo in nočem dodati ničesar od svojega
hotenja.«
Spremljanec se zaveda, da bi lahko manipuliral
z usmeritvami in odločitvijo. Zato ne poseže,
ne vpraša. Želi, da se Bog razodene in nič
drugega. To je notranja svoboda, pravo
znamenje zrele vere.
»Povežite si culo in pojdite z don Borelom; tam
boste ravnatelj male bolnišnice sv. Filomene;
delali boste tudi v zavetišču. Medtem pa vam
bo Bog pokazal, kaj boste morali storiti za
mladino.«
Pokorščina in zaupanje, da bo Bog razodel svoj
načrt.
Na prvi pogled se je zdelo, da bo tak nasvet, kot
je vodenje bolnišnice, oviral moja nagnjenja.
Pridigati in spovedovati v ustanovi z več kot
štiristo deklicami, bi mi vzelo čas za vsako
Nasprotnost pričakovanj, ki pa ni nasprotnost
Božji volji. Koliko je tveganja v
'sentimentalizmu', 'dobrem počutju' … - kar je
bolezen današnjega časa. Nasprotno pa je
10
drugo delo. Vendar so bila to hotenja nebes, pokorščina zaupljiva poslušnost Bogu, ki deluje
kakor sem se nato prepričal.
nedoumljivo in čudovito.
1. 2
Don Boskov način duhovnega spremljanja13
Iz bogate izkušnje duhovnega spremljanja, ki ga je prejel, je don Bosko počasi oblikoval lasten
način spremljanja. Leta v konviktu so mu prinesla izkušnjo skupinskega spremljanja, znotraj
katerega je potekalo osebno spremljanje posameznih duhovnikov. Prav ta način je sam razvil pri
fantih, ki so mu bili kasneje zaupani. Bil je prepričan, da je okolje zelo pomembno, zato je želel, da
v njegovem oratoriju fantje doživljajo družinsko ozračje sprejetosti, spoštovanja, zaupanja, topline –
domačnosti s svojimi vzgojitelji, ki so hkrati tudi njihovi duhovni voditelji. To je okolje, v katerem
se mlad človek lahko odpre in vstopi v globine srca.
Don Bosko je tako razvil način spremljanja, ki se razlikuje od klasične oblike duhovnega
spremljanja – kjer učenec poišče učitelja in ga prosi za spremljanje. Don Bosko se vzoruje po
Kristusu, dobrem Pastirju, ki gre iskat svoje ovce, ki prevzame nase breme njihove vzgoje, z njimi
deli prostor in ritem življenja; z mnogo iznajdljivosti poskrbi za globoke in prisrčne odnose, stori
vse, da se njihova srce odpro v zaupanju. V svojem oratoriju je ustvarjal družinsko okolje, kjer ni
bilo ostre ločitve med vzgojo in evangelizacijo, med gojenci in vzgojitelji; imeli so namreč skupne
prostore, skupen način življenja in celo duhovni program. Hkrati s skupno vzgojo pa je bil vsakdo
osebno spremljan. V oratoriju je ritem dela in študija prehajal v molitev, razvedrilo – izmenjavanje
med skupnim obhajanjem in osebno poglobitvijo.
Te vidike je nemogoče zapisati v shemo. Kot rdeča nit vsega procesa pa je, da so tako spremljevalci
kot spremljanci usmerjeni h Gospodu; vzgojitelji kot dobri očetje bdijo nad gojenci, ki so jim
zaupani in skušajo razbrati kakšen je Božji pogled na posameznike.
Poleg Jezusa, Marije in svojih duhovnih spremljevalcev je imel don Bosko še enega, malo
drugačnega, duhovnega spremljevalca: svetega Frančiška Saleškega. 14 Že kot semeniščnik si ga je
vzel za svojega vzornika in zavetnika. Kot sveti Frančišek Saleški je v sebi doživljal ognjevito
naravo in po njegovem zgledu si je prizadeval za potrpežljivo ljubeznivost. »Naj kapljico medu se
ujame več muh kot na sod kisa,« je po besedah svetega Frančiška rad ponavljal sebi in drugim,
predvsem svojim sodelavcem pri vzgoji mladih. Prav tako se je od Frančiška, ki je bil velik duhovni
spremljevalec, sam učil duhovnega spremljanja. Način Frančiškovega duhovnega spremljanja je bil
prijateljski in človeško topel, a zato nič manj zahteven. Frančišek je izkušal, da duhovno
spremljanje od spremljevalca terja velik napor, vendar je to 'sladek' napor. Primerjal ga je s srcem
matere, ki vzame v naročje svojega otroka, a ne občuti njegove teže, ker ga ljubi.
Kakšno vlogo je imel sveti Frančišek Saleški v don Boskovem življenju nam pokaže tudi dejstvo,
da je po njem je imenoval svoj prvi oratorij, z namenom »da bi jim ta svetnik od Boga izprosil, da
13
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …” L’accompagnamento dei giovani nello stile ducativo di san
Giovanni Bosco. V: Piera Ruffinatto, Martha Seide, Accompagnare alla sorgente in un tempo di sfide educative
(Roma: LAS, 2010), 223-249.
14
Aldo Giraudo, »Gli feci conoscere tutto me stesso« Aspetti dell'accompagnamento spirituale di giovani secondo don
Bosco, v: Accompagnare tra educazione, formazione e spiritualità Salesiana 2 (Roma: LAS, 2004), 47-62.
11
bi ga mogli posnemati v njegovi izredni krotkosti in v pridobivanju duš; ter da bi jim iz nebes
pomagal, da bi ga posnemali v pobijanju zmot proti veri, zlasti protestantizma«15. Svetemu
Frančišku Saleškemu je posvetil prvo cerkev, ki jo je sezidal. Po njem je tudi izbral ime za svojo
novo nastalo redovno družbo: salezijanci.
Nekaj značilnosti don Boskovega načina duhovnega spremljanja:
1. 2. 1 Vstopiti v življenjski svet drugega
Don Bosko je mlade poiskal tam, kjer so bili. Ko je šel po mestu, čakal na vlak, stopil k frizerju ali
v zapor, … se jim je približal in z njemu lastno iznajdljivostjo (to je s srcem, ki je ljubilo) stopil z
njimi v stik. Nekaj kratkih besed je bilo dovolj, da se je fant odprl. Mnogi so na tak način prišli k
njemu v oratorij. Prvi korak v duhovno spremstvo je bil storjen in se je v oratoriju nadaljeval.
1. 2. 2
Učiti se od Učitelja družinskosti
Pri devetih letih je bilo Janezu Bosku v sanjah razodeto poslanstvo. Takrat ga še ni razumel. Vedel
pa je, kdo mu ga je dal in kaj mu naroča. Janez se je v sanjah znašel na travniku med množico
fantov, ki so se pretepali in preklinjali. Ker jih zlepa ni spravil k poboljšanju, se je nadnje spravil s
pestmi. Tedaj se mu je prikazal v svetlo oblečen mož (Jezus) in mu rekel: »Ne z udarci, ampak s
krotkostjo in ljubeznijo si boš moral pridobiti te svoje prijatelje,« ter mu dal učiteljico – Marijo.
Janez se je že kot deček odločil za Gospoda in se mu ves izročil. Mati Marjeta ga je pogosto
spominjala: »Bog te vidi.« Druženje z Gospodom ga je tako delalo podobnega njemu; postopoma si
je pridobival njegove drže, njegovo srce. Prav tak je bil med fanti in na tak Jezusov način pristopal
k njim.
1. 2. 3 Stopiti na pot srca
Don Bosko je bil prepričan, da je vzgoja stvar srca in da je samo Bog je njegov gospodar. Jasno se
je zavedal, da je vsako srce sveta zemlja. Ker je bila njegova edina želja privesti mladega človeka h
Gospodu in k pristnemu življenju, ni nikoli zlorabil njihovega zaupanja. Zlahka si je pridobil
zaupanje fantov in jim z raznimi sredstvi pomagal, da so mogli tudi sami stopiti v svoje srce. Lep
primer je Mihec Magone. Don Bosko ga je sprejel v oratorij, potem ko ga je srečal na železniški
postaji v njegovem kraju in ga po nekaj besedah povabil k sebi. Mihec, ki je bil napol sirota in
voditelj vaške tolpe fantičev, se je sprva v oratoriju zelo dobro počutil. Toda kmalu je bilo konec
njegovega divjanja in veselega kričanja po dvorišču; opazil je, da so drugi fantje drugače veseli kot
on. Eden od starejših fantov, ki mu ga je don Bosko dodelil za – danes bi rekli animatorja – ga je
povabil, da bi obiskal don Boska. Tudi don Bosko sam je dobro vedel, kaj se dogaja v dečkovem
srcu in ga je ob primernem trenutku sprejel na pogovor. Po nekaj uvodnih besedah mu je dejal:
»Želim, da bi mi za nekaj trenutkov pustil vstopiti v tvoje srce …« Mihec je to storil in po dobro
opravljeni spovedi in pogovoru je tudi v njegovem srcu zavladalo pristno veselje in je stopil na pot
kreposti.
15
Janez Bosko, 92.
12
1. 2. 4
Voditi k Bogu, viru sreče
Vse don Boskovo vzgojno delo je imelo za cilj: »Da bi bili (mladi) srečni sedaj in v večnosti!« kar
pomeni: da bi mladi srečali Boga v svojem življenju in bili odrešeni.
Preventivni sistem je pot, ki vodi k Bogu v veselju.
Don Bosko jih je spremljal na tej poti, jim ohranjal privlačen, dosegljiv cilj. Prepričan je bil, da
imajo mladi v sebi naravno inteligenco, ki jim da prepoznati dobro; da imajo čuteče srce, odprto za
hvaležnost. Zato jih je učil resnic krščanske vere ter ljubezni s katero jih Bog ljubi. Želel je, da so
hvaležni za dobro, ki ga prejemajo, saj gre prava hvaležnost Bogu in se kaže v izpolnjevanju
Njegove volje.
Menil je, da ko fantje doživijo osebno srečanje z Gospodom – ga okušajo v srcu, je glavni del
narejen, potem jim je potrebno pomagati, da ostajajo v milosti. Za to jim je dal na voljo tri sredstva:
- Živeti v Božji navzočnosti: doživljati na sebi ljubeč Božji pogled, prepoznavati Njegovo roko v
vsakdanjih dogodkih. Pomagal jim je na njihovo okolje, realno življenje, odnose, učenje, delo,
dolžnosti, težave, … gledati z Božjimi očmi; prisluhniti Božjemu glasu v globini svojega srca.
- Darovati se z ljubeznijo. Don Bosko je bil prepričan, da se iz globokega odnosa z Gospodom
porodi apostolska dejavnost. Tu se pokaže, kako so mladostniki občutljivi za trpljenje in potrebe
drugih ter sposobni solidarnosti v darovanju sebe v ljubezni. Spodbujal jih je, da so v osebah, ki
so jim stregli, videli Jezusov obraz.
- Gojiti duha molitve: z redno vsakodnevno molitvijo dobrega kristjana, kratkimi zdihljaji, rednim
prejemanjem zakramentov. Dnevni, tedenski, mesečni in letni ritmi molitve in ostalih vaj
duhovnega življenja, ki so vladali v oratoriju, so pomagali mladim živeti v stalni Božji
prisotnosti. Don Bosko jih je vodil k edinemu resničnemu Spremljevalcu, ki vodi dušo k pravim
izvirom življenja in sreče. Ostajati v Božji milosti – rasti v odnosu prijateljstva z Bogom je bila
vaja, ki jo don Bosko predlagal mladostnikom kot vajo za odraslo vero.
Privesti spremljance k Bogu, izviru sreče, je za don Boska pomenilo spremljati jih na njihovi poti
odkrivanja lastnega življenja, kot si ga je zanje zamislil Gospod. Zato jim je dal izkusiti, da niso
nikoli sami, izgubljeni, ne prikrajšani za smisel življenja, kajti Bog kot ljubeči Oče skrbi zanje. Prav
ta izkušnja ljubečega nebeškega Očeta je mnogim mladostnikom zdravila rane pomanjkanja
ljubezni zemeljskega očeta – kot je to izkusil tudi sam don Bosko.
1. 2. 5 Marija – Učiteljica spremljanja
Marija preveva ves don Boskov preventivni sistem in zaznamuje način duhovnega spremljanja.
Pravzaprav je Marija začetnica njegovega preventivnega sistema, kar je jasno izraženo v sanjah, ki
jih je imel pri devetih letih. Marija mu je bila že tu postavljena ne le za učiteljico, ampak tudi za
spremljevalko. V teh sanjah mu je Jezus izročil Marijo za Učiteljico; Ona ga je prijela za roko in ga
povedla na prostrano apostolsko polje mladih. V vseh nadaljnjih pomembnih korakih življenja jo je
doživljal blizu kot mater, ki ga usmerja, vodi in mu daje gotovost. Vse do tiste maše ob blagoslovu
cerkve srca Jezusovega ob koncu življenja, ko je dejal, da zdaj končno razume; da je vse storila
Marija.
Preventivni sitem, ki je marijanski, ima zato ženske značilnosti. Prav tako izkušnja spremljanja, ki
jo je Janez prejemal s strani svoje matere, je v njem razvila značilen slog vzgoje in spremljanja. Ko
je don Bosko gledal Gospoda in Božjo Mater, je združeval očetovski slog, ki vliva varnost,
gotovost, vabi k odgovornosti in materinski, ki daje nežnost, sprejemanje, usmiljenje. To skladje, ki
ga je živel kot spremljevalec, je pomagalo spremljancem k celostnemu razvoju njihove osebnosti.
13
Marijina navzočnost je ljubeča, pozorna do vsake posamezne osebe in ponižno služeča, dobrota
brez slabotnosti in čuteča brez sentimentalizma. Za don Boska je to pomelo želeti resnično dobro
mladostnika in ne to, kar mu trenutno ugaja; pomenilo je privesti ga k Jezusu in ne prosjačiti za
njegovo simpatijo in naklonjenost. Vendar Marijina zahtevnost ni nekaj vsiljenega od zgoraj ali od
zunaj, ampak se porodi v srcu. Don Bosko je tako bolj kot z besedami vplival na spremljance s
svojim življenjem, povsem darovanem Bogu, izročenem Mariji za mlade.
2 Sveta Marija Dominika Mazzarello
Podobno kot don Bosko v Torinu, je Bog obudil čuteče srce za potrebe revnih deklic v Mariji
Dominiki Mazzarello (1837 – 1881). Ne da bi vedela za don Boska je sama začela delati z
deklicami podobno, kot je on delal z dečki. Zbirala jih je, da bi jih vodila h Gospodu, jih obvarovala
pred nevarnostmi za njihove duše ter jih ob tem učila pristnega življenja. Po prebolelem tifusu pri
23 letih je Bog koreniteje posegel v njeno življenje in ji nakazal življenjsko poslanstvo. Podobno
kot don Bosko v sanjah, je ona v videnju prejela naročilo: »Tebi jih zaupam!« Deklice namreč, ki
jih je videla v igri pred zavodom, ki ga takrat še nikjer ni bilo, kasneje pa je bil res sezidan na tistem
mestu. Ob don Boskovem obisku njenega rojstnega kraja je v njem začutila svetnika. Don Bosko pa
je v dekletih duhovnega združenja hčera Brezmadežne, kateremu je pripadala tudi Marija Dominika
prepoznal, da bi iz njih lahko nastala nova redovna družba za vzgojo deklet, k čemur so ga mnogi že
dolgo spodbujali, a je čakal, da bi spoznal Gospodovo voljo. Ko je iz hčera Brezmadežne res
ustanovil novo redovno družbo hčera Marije Pomočnice, je postavil Marijo Dominiko za prvo
predstojnico.16
2. 1
Duhovni spremljevalci Marije Dominike Mazzarello
1. 1. 1 Starši
Prva spremljevalca Marije Dominike sta bila njena globoko verna starša. Brez mnogih besed sta ji
posredovala izkušnjo živega Boga. Že od nežnih let je tradicionalna vera prehajala v oseben odnos z
Gospodom. Kot majhna deklica je vprašala očeta: »Kaj je delal Bog, preden je ustvaril svet?«
Preprost odgovor, ki ga je prejela, jo je spremljal vse življenje. Oče je znal odgovarjati na njena
zahtevna vprašanja. Ni se zadovoljila s kakršnokoli razlago; ko je postavila kak problem, ga je
hotela preučiti v vsej globini.
Kot odraščajoče dekle je čutila odpor do pridig in spovedi. Ni se jih hotela udeleževati, a mama je
vztrajala. Šli sta skupaj in se obe spovedali.17
16
Domenico Agasso, Marija Mazzarello, Zapoved veselja (Ljubljana: Salve, 1996).
Karmen Jenič, Koliko je ura? Pripoved o življenju svete Marije Dominike Mazzarello (Ljubljana: Salve, 2011).
17
Domenico Agasso, 7-20.
14
2. 1. 2
Duhovnik Dominik Pestarino
Ko je bilo Mariji Dominiki 10 let, je v njeni župniji pričel z delom goreči duhovnik Dominik
Pestarino. Hitro je odkril goreče srce dekleta, ki je takrat sicer živelo v precej oddaljenem kraju. Po
prejemu prvega obhajila pri trinajstih letih, je zanjo udeležba pri vsakdanji maši postala potreba
srca. Zato se je je udeleževala kljub velikim žrtvam zgodnjega vstajanja in naporne pešpoti ter ne da
bi zaradi tega zanemarjala svoje dolžnosti. Udeležba pri maši zanjo ni bila rutina, ampak srečanje z
živim Gospodom, od katerega je črpala moč za napore vsakdanjika. Spoved ji je bila dlje časa zelo
odvratna. Vendar je dejala: »Moram jo opraviti, čeprav mi ni všeč.« Te besede nakazujejo njeno
duhovno zrelost. Prav preko spovedi jo je Pestarino vodil, usmerjal, pomagal odkrivati Gospodovo
pot.
Njen spovednik in duhovni voditelj je bil vse do svoje smrti l. 1874 (dve leti po ustanovitvi Družbe
HMP). V njej je prepoznal, da jo Gospod kliče k velikim stvarem in jo je znal modro spremljati na
tej poti.18
2. 1. 3
Praksa v spremljanju med hčerami Brezmadežne
Kot sedemnajstletna je bila Marija Dominika med prvimi članicami novonastalega duhovnega
združenja hčera Brezmadežne v Morneseju. Hčere Brezmadežne so se poleg molitve posvečale
pastoralnim potrebam različnih skupin v župniji. Nudile so jim spremljanje v različnih oblikah.
Vsakdo je bil deležen primerne besede, nasveta, usluge. Marija Dominika, ki je bila dotlej precej
zadržana, se je sedaj približala tej ali oni deklici, jo kaj povprašala, jo spremila v cerkev, ji govorila
o Mariji, dosegla, da ji je obljubila, da se bo za praznik spovedala, da bo prilagodila kakšno obleko,
da ne bo več šla na kakšen neprimeren kraj, … Marija Dominika ni iskala le boljših deklic, kot je to
delala prej, ampak se je posvetila prav najbolj navihanim in zapostavljenim. Le-te pa so kmalu
začutile njeno ljubezen in se ji pustile voditi.
Hčere Brezmadežne niso spremljale le deklic in žena, ampak so se spremljale tudi med seboj. Vse
to v prisrčni domačnosti. V svojih pravilih so imele zapisano, da si med seboj pomagajo v
ekonomskih zadevah, v primerih bolezni, predvsem pa v duhovnem spremljanju, ki vsebuje
medsebojno sestrsko opominjanje, opozarjanje na napake – vendar na način, da se nobena ne bi
čutila zatirana. V tej vaji jih je vodil zapis duhovnika Giuseppeja Frassinettija, ki je spodbujal
nastanek mladinskih skupin, ki jih povezuje 'sveto prijateljstvo' in z namenom medsebojne pomoči
za dosego svetosti kot sredstva apostolata. Pri tej obliki spremljanja so se navdihovali pri sv.
Tereziji Avilski. Njihov edini cilj je bil »rast v Božji ljubezni« in vaja v prakticiranju ljubezni. Po
teh besedah sv. Terezije je Frassinetti svetoval, naj si dekle poišče štiri prijateljice, s katerimi
ustvari skupinico, ki si med seboj pomaga in se zbira na rednih srečanjih, na katerih se obtožijo
pomanjkljivosti. Po tem vzorcu so delovale tudi morneške hčere Brezmadežne. Na enem takih
srečanj se je Marija Dominika z veliko žalostjo obtožila, da je preživela četrt ure brez misli na
Boga. To nam pove, kako je dejansko živela nenehno v Božji navzočnosti.
Marija Dominika je tako zorela v okolju zaupanja in spremljanja. Vendar ni prejemala spremljanja
le od hčera Brezmadežne, ampak predvsem od don Pestarina, ki je bil duhovni voditelj celotnega
združenja in vsake posamezne. On sam pa je bil sprva spremljan od g. Giuseppeja Frassinettija,
kasneje pa od Janeza Boska in je tudi sam postal salezijanec.
18
Domenico Agasso, 17-111.
Karmen Jenič, 13-134.
15
Tako hčere Brezmadežne, kot duhovni njihovi voditelji so želeli in skušali biti odprti delovanju
Svetega Duha. V razločevanju so sledili Njegovim navdihom in uresničevali Njegov načrt.19
2. 2
Marija Dominika Mazzarello – izkušena duhovna spremljevalka20
Marija Dominika je postopno postajala vse bolj blagohotna, modra, altruistična. Tako je ob
ustanovitvi redovne družbe hčera Marije Pomočnice bila enoglasno izvoljena za predstojnico.
Seveda se je tega branila, ker se ni čutila sposobna, toda v don Boskovi besedi in želji sosester je
videla Božjo voljo in jo sprejela. Počasi je v njej dozorela zavest duhovnega materinstva do deklet
in do sester. To poslanstvo, ki ga je sprejela v veri, je zanjo pomenilo pot samovzgoje: kar je učila
druge, je skušala najprej sama živeti. Zato je njena avtoriteta, njeno spremljanje seglo do src in jih
spreminjalo od znotraj.
Biser njenega načina spremljanja je povzet v njenih besedah: »Če bom ljubila Jezusa z vsem
srcem, bom znala tudi drugim pomagati, da ga bodo vzljubili.«
To je bil njen jasen cilj in zato je ustvarjala pogoje, da bi ga vsaka posamezna sestra in dekle mogla
uresničiti. V povsem salezijanski značilnosti je želela, da izkusijo, da so osebno ljubljene. S svojim
načinom je ustvarjala družinsko okolje, kjer se je vsaka čutila sprejeta, upoštevana, ljubljena in kjer
so sestre lahko razvijale svojo sposobnost vzgojiteljice in duhovne spremljevalke. Tudi tu se je, kot
pri don Bosku, duhovno spremljanje razlikovalo od klasičnega duhovnega spremljanja.
2. 2. 1
Žena, sposobna pravega druženja
Marija Dominika je bila ob vsaki osebi – tako gojenki kot sestri ali ob zunanjih ljudeh – spoštljivo
navzoča. Bila je vedra in prijetna, imela je dar intuicije in čisto ter ubožno srce. S prijaznostjo si je
pridobivala njihova srca, da jih je mogla voditi. »Potrebno je preučevati značaje in jih znati prijeti s
prave strani, da bi uspeli. Potrebno je vzbujati zaupanje.«21 Vedno je ima čas za ljudi, vedno je bila
med dekleti in sestrami, zato je lahko posegla ob najbolj primernem trenutku.
Marija Dominika je izražala ljubezen, ki poskrbi za osebo, se zavzame zanjo, na način, ki vključuje
čustveno, razumsko, duhovno, odnosno in etično raven. V svoji notranji naravnanosti je postavila
na prvo mesto srečo bližnjega, nato svojo. Samo sebe je imenovala: »Ljubeča mati, ki vas zelo ljubi
v Gospodu.«22 Za njihovo dobro je bila pripravljena storiti vse, kar je bilo v njeni moči.
Drugemu je dopustila, da je to, kar je, ne da bi ga posedovala, nadvladovala, obenem pa je bila
odkritosrčna in resnicoljubna.
19
Domenico Agasso, 27-64
Karmen Jenič.
Piera Cavaglià, Dall’affidamento all’accompagnamento. L’esperienza formativa di Santa Maria D. Mazzarello. V:
Accompagnare alla sorgente in un tempo di sfide educative (LAS, Roma 2010), 253-255.
20
Piera Cavaglià, 256-272.
21
[Marija Dominika Mazzarello], Pismo 25. V: Gospod naj te blagoslovi, Pisma svete Marije Dominike Mazzarello
(Ljubljana: Slovensko-hrvaška inšpektorija »M. Pomagaj«, 2011), 69.
22
Gospod naj te blagoslovi.
16
V svoji umetnosti spremljanja se je navdihovala pri avguštinski in salezijanski misli: »Storiti
svobodno vse, kar zahteva ljubezen,« in kar je izraz vzgojne ljubezni, ki izhaja iz poznavanja osebe,
spoštovanja njene istovetnosti, iz zaupanja in spodbujajočega pogleda, ki želi pomagati osebi, da bi
najbolje uresničila svojo poklicanost.
2. 2. 2 Posrednica srečanja z Jezusom
Cilj in vsebina salezijanskega načina duhovnega spremljanja – pa tudi sicer vsakega duhovnega
spremljanja – je biti posrednik, ki usmerja in pospešuje srečanje spremljanca z Gospodom.23 Za
Marijo Dominiko je bilo spremljanje preprosto in veselo posredovanje zaklada, ki ga je sama našla
in iz njega živela: to je izkušnje poznati in ljubiti Jezusa. To pomeni, da je pri spremljanju vodila k
izviru življenja.
Od vsega začetka je s prijateljico delila glavni cilj in namen zbiranja deklic: Da bi jih odvrnile od
nevarnosti, jim pomagale biti dobre in predvsem, da bi jim dale spoznati Jezusa in jih naučile ljubiti
ga. Ob koncu svojega življenja je dejala: »Oh, Jezus, če bi te poznale tako kot te jaz sedaj poznam!«
Privesti mnogo duš k Bogu je bil cilj vsega njenega vzgojnega prizadevanja v vseh obdobjih
življenja. V pismih je pogosto pisala: »Jezus naj te stori vso svojo.« »Pojdi pogosto v Jezusovo
srce.« »Tesno se okleni Jezusa, delaj samo zanj.«24
Marija Dominika je znala takoj iti k bistvu. To ji je omogočilo, da je šla preko banalnega,
površinskega. Ona sama je živela za visoke ideale, zato je znala k njim usmerjati tudi druge. Zlasti
za sestre je močno pazila, da ne bi vdrl posvetni duh v skupnosti. Če je pri kateri opazila, da je
poklicana za velike stvari, se je z vsem srcem zavzela in jo vodila po zahtevni poti duha, odtrganosti
od vsega in od vseh, celo od tolažb. Tako je bila poslušna Svetemu Duhu, da jih je v kratkem času
privedla k vrhovom popolnosti.
Vse njeno življenje je bilo prežeto z iskanjem Boga in z življenjem v njegovi navzočnosti.
Sposobnost vodenja duš je tako zajemala v molitvi, ljubezni, s katero skušala storiti vsako dejanje,
v zakramentih in v zaupanju v Marijo.
2. 2. 2. 1 Značilnosti njenega usmerjanja k Bogu
Marija Dominika je znala voditi k jasnosti pravih motivacij. Tega ni storila z moralizmom, ampak s
srečanjem: »Ali ljubiš Jezusa? Zares iz srca? Delaš samo zanj?« je pogosto spraševala to in ono
sestro ali gojenko.
- Marija Dominika je vodila k molitvi – ki izhaja iz tišine, poslušanja, preprostega in zaupnega
pogovora z Jezusom in se izraža v tem, da je »nenehno v Božji navzočnosti«.
- Marija Dominika je vodila k veselju, ki je znak srca, ki zelo ljubi Boga; veselje po poti
preprostosti in odtrganosti od sebe.
- Marija Dominika je vodila k sprejemanju križa; kot upodobitev po Križanem Jezusu, ki dopušča
križ tistim, ki jih bolj ljubi. Večkrat je vzela v roke križ, ki ga je nosila okoli vratu in kateri rekla:
»On je tukaj,« ter pokazala na Križanega, nato pa ga obrnila in rekla: »me pa tukaj.«
- Marija Dominika je vodila k edinosti v skupnosti, saj je le-ta odsev ljubezni, ki jo imajo do
Jezusa. »Hčerka, ki zares ljubi Jezusa, se dobro razume z vsemi,« so bile njene besede.
23
William A. Barry, William J. Connolly, Duhovno spremljanje (Maribor: Slomškova založba, 2006), 51.
24
Gospod naj te blagoslovi.
17
- Marija Dominika je vodila k darovanju sebe v poslanstvu, ki jim ga je Gospod zaupal: »Delajte,
delajte veliko na polju, ki vam ga je Gospod dal. Nikoli se ne utrudite, delajte vedno s čistim
namenom samo za Gospoda,« je ponavljala sestram.
Vso rodovitnost njenega duhovnega spremljanja lahko povzamemo v tem, da je kot prava učenka
postala učiteljica. »Če bom ljubila Jezusa z vsem srcem, bom znala tudi drugim pomagati, da ga
vzljubijo.«
2. 2. 3 Preprosta namestnica Marije Pomočnice
Salezijanska duhovnost je zgrajena na dveh močnih temeljih: evharistiji in Mariji. Hčere Marije
Pomočnice naj bi se upodobile po Kristusu in bile hkrati »živ Marijin spomin«, pomočnice mladim
na njihovi poti k Bogu.25
Marija Dominika je sprejela vlogo predstojnice, a samo pod pogojem, da je prava predstojnica
Marija, ona pa le namestnica. Simbolično je to izrazila s polaganjem hišnih ključev vsak večer k
njenemu kipu. Tako je Mariji izročala vse, ki so ji bili zaupani, tako sestre kot dekleta in bila
gotova, da jih Marija sama vodi k srečanju z Jezusom.
Sestram in sebi je priporočala, naj bodo prave Marijine podobe. Ona sama je prva stopala v
Marijino šolo, zato so se v njenem duhovnem spremljanju odražale nekatere Marijine lastnosti:
- Poslušna Božji volji: vedela je, da nima ona sama odgovorov, kako voditi duše, zato jih je iskala
pri Gospodu; skušala je videti, kaj Gospod želi za posamezne osebe.
- Mati, ki poskrbi za življenje: samo sebe je doživljala in imenovala mati, ki svoje duhovne hčere
zelo ljubi v Gospodu, jih nosi v svojem srcu in je zanje pripravljena storiti vse, kar je za njihovo
dobro in je v njeni moči.
- Ponižnost: vedela je, da je samoljubje največja ovira na poti svetosti, zato nikoli ni nehala
obdelovati svoj značaj, ki je želel izstopati, voditi, se postavljati nad druge. V poslušnosti
Svetemu Duhu se je postopoma očiščevala vsega, kar jo je oddaljevalo od Boga in je služila v
preprostosti. Kot predstojnica ni z ničemer dajala čutiti svoje nadvlade; v šivalnici in med
poukom je sedla med učenke (pisati se je naučila šele kot predstojnica) in sestre, jih poslušala,
opogumlja, spodbuja k dobremu.
- Občudovanje velikih Božjih del: Imela je poseben dar, da je videla, kaj Gospod dela v srcih oseb
in v posameznih skupnostih. V enem izmed pisem je zapisala: »Oh, kako mi je vedno v tolažbo,
ko slišim, da se ljubite, da rade ubogate, da ste navezane na sveta pravila. Oh! Takrat moje srce
joče od tolažbe in nenehno prosi blagoslova za vse vas, da bi si mogle v resnici nadeti Duha
našega dobrega Jezusa ter narediti veliko dobrega zase in za dragega bližnjega, …«26
Kot Marija se je iz dneva v dan življenjsko učila »sklanjati« glagole: sprejemati, ohraniti, zavzeti se,
spodbujati k rasti brez izstopanja, zgolj zato, da bi osebe, ki so ji zaupane dospele do svobode
ljubljenih Božjih otrok.
25
Konstitucije Družbe hčera Marije Pomočnice, čl. 1 in 4.
26
Gospod naj te blagoslovi, 72.
18
2. 2. 4 Družinsko okolje, ki oblikuje spremljevalke
Salezijanski način duhovnega spremljanja se uresničuje znotraj skupnosti, medosebnih odnosov.
Morneška hiša je bila imenovana »hiša Božje ljubezni«. Kajti ljubezen oseb, ki so tu živele, je
črpala v Božji ljubezni in jim pomagala zoreti, se darovati z ljubeznijo. Tudi dekleta so se čutila
vključena v to okolje iskanja in srečevanja Gospoda.
Marija Dominika je spodbujala k soodgovornosti, k skrbi druga za drugo. Sama se je bila
pripravljena učiti od njih, pogosto je povprašala za mnenje tudi dekleta. To jim je dajalo čutiti, da so
upoštevane, sprejete, ovrednotene. Ustvarjalo je zaupanje in jih odpiralo, da so mogle 'sneti maske'
in biti vse bolj one same. V njih je to okrepilo čut odgovornosti in svobode. Vendar ta domačnost v
pristopu ni zmanjšala vloge predstojnice. »Skrbite za to, da si med seboj pomagate, toda pustite
vodstvo tisti, ki vas vodi … nič posebnih zaupnosti … naj jih opravlja samo tista, ki jih ima
dolžnost …« je bilo eno njenih zadnjih navodil sestram.
Zanjo so bile tudi one dar in šola za osebno rast.
Medsebojno spremljanje ne odvzame osebnega spremljanja, ki je zaupano predstojnici. Njih je
opozarjala, naj bodo čuječe, blizu osebam, pozorno poslušajoče, vendar brez odvečnih besed: »Ne
vsakodnevnih osebnih pogovorov, ne zapadite v odvisnost. Pustite sveto svobodo, kot nas uči sv.
Frančišek Saleški. Včasih nekaj kratkih izmenjanih besed koristi mnogo bolj kot dolgi pogovori.«
Pomenljivi in prednostni trenutki skupnega in osebnega duhovnega spremljanja Marije Dominike so
bili: osebni pogovori, tedenski nagovori skupnosti, večerne »lahke noči«, priložnostni pogovori,
pisma.
Iz izkušnje spremljanja, ki so jo prejele od Matere Marije Dominike in od celotne skupnosti, so se
sestre učile spremljanja in postajale duhovne spremljevalke drugim.
3
Duhovno spremljanje danes
Celotna salezijanska družina se zaveda aktualnosti in potrebnosti duhovnega spremljanja mladih v
današnjem času. Vrhovni predstojnik salezijancev, ki ima jasen in karizmatičen uvid, zelo polaga na
srce salezijancem, hčeram Marije Pomočnice in celotni salezijanski družini, naj si prizadeva za
duhovno spremljanje mladih. Osebno me je zelo nagovorilo, ko je ob pred kratkim omenil, da ga
mnogi mladi prosijo za duhovno spremljanje in se je ob tem z bolečino vprašal: Kje so salezijanci in
hčere Marije Pomočnice, da bi jim ponudili duhovno spremstvo?
Tudi Družba hčera Marije Pomočnice si v zadnjem obdobju postavlja eno prednostnih nalog
duhovno spremljanje mladih. Označi ga kot »spremljanje, ki naj jim pomaga odkrivati Božjo
navzočnost v njihovem življenju, usklajevati se z glasom Svetega Duha, oblikovati razpoložljiv in
vesel odgovor na Božji klic.«27
Kot v prvih ustanovah don Boska in Marije Dominike Mazzarello, je tudi danes okolje hčera Marije
Pomočnice zaznamovano s pozornostjo do vsakdanjega življenja, zvestobe osebnim dolžnostim
dela, študija in molitve; s pozornostjo do odnosov, ki jih označujejo zaupanje, dobrohotnost,
27
Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, Smernice za vzgojno poslanstvo (Bled: Dominika – zavod HMP za
preventivno vzgojo, 2008), 57. Prevod in priredba dela: Figlie di Maria Ausiliatrice, Perché abbiano vita e vita in
abondanza, Linee orientative della missione educativa delle FMA, (Torino: Leuman, 2005).
19
ljubeznivost, zaupljivost in želja, da bi mlade usmerili k tisti svetosti, h kateri je vsak poklican.28 V
današnjem pomasovljenem okolju ali okolju kjer so odnosi samo funkcionalni, je toliko bolj
potrebna navzočnost in bližina vzgojiteljev med mladimi, zlasti ob sproščenih trenutkih. Potrebni pa
so tudi trenutki pogovora in skupnega razmišljanja ter prostori in časi za sistematična srečanja
osebnega spremljanja.29
3. 1
Duhovno spremljanje znotraj vzgojnega okolja
Salezijanci in hčere Marije Pomočnice (HMP) po svetu imajo vzgojne zavode, šole internate,
vsakodnevne oratorije, … kjer mladi preživijo veliko časa in kjer lahko doživljajo, tako kot pri don
Bosku, menjavanje ritma učenja in molitve, dela in razvedrila, skupnega življenja in časa za osebno
poglabljanje. V slovenskih razmerah – vsaj pri HMP nimamo takih velikih struktur; večina mladih z
nami ne preživi toliko časa, stiki morda niti niso tako redni. Toda k mladim želimo pristopati kot
nas učita sv. Janez Bosko in sv. Marija Dominika Mazzarello. Tam kjer delujemo, skušamo
ustvarjati prijetno okolje, kjer se mladi čutijo sprejeti, zaželeni, spoštovani, ljubljeni. S tem želimo
prebujati zaupanje in pripravljati primeren teren, da se lahko odprejo ter sprejmejo duhovno
spremljanje.
Tudi za nas veljajo napotki vrhovnega predstojnika, don Boska današnjega časa, ki jih namenja
vzgojni skupnosti v vidiku duhovnega spremljanja mladih, ki so nam zaupani: potrebna je
navzočnost med mladimi, pospeševanje skupin, kratki priložnostni stiki, ki kažejo zanimanje za
osebo in njegov svet, kratki, pogosti, sistematični pogovori po konkretnem načrtu, stik s
salezijansko skupnostjo, pogosta ponudba za zakrament sprave.30
Kot don Bosko in Marija Dominika Mazzarello tudi današnji salezijanci in hčere Marije Pomočnice
ne moremo ločiti osebnega spremljanja od spremljanja skupine oz. skupnosti. Celotna vzgojna
skupnost namreč ustvarja družinsko okolje, paleto vzgojnih predlogov in aktivnosti. Duhovno
spremljanje ni rezervirano kakšnemu posamezniku, ampak je naloga celotne skupnosti in upošteva
vso življenjsko realnost mladih. Vzgojna skupnost ima enoten program duhovnega življenja tako za
mlade kot za vzgojitelje (spremljevalce in spremljance); kar dobro vpliva na njihovo medsebojno
povezovanje, hkrati pa vsakega zajame na njegovi osebni poti rasti. 31
28
Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, 61-66.
29
Pascual Chávez, Pridite in boste videli, Razlaga vezila 2011 (Ljubljana: Salezijanski inšpektorat, 2011), 26.
30
Pascual Chavez, 34.
31
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …« Accompagnamento dei giovani nello stile educativo di san
Giovanni Bosco (Roma: LAS, 2010), 248.
20
3. 2
Odnos v spremljanju
3. 2. 1 Vstopiti v življenjski svet drugega
Spremljanje mladih v preventivnem sistemu predpostavlja, da se vzgojitelji – spremljevalci
osvobodijo shem, trdih vlog in se odprejo ter sprejmejo svet mladega človeka, oz. počakajo, da ga
sprejme vanj. Pozorni so, da izkoristijo neformalne trenutke. V mladih to vzbudi zaupanje, hkrati pa
ga spremljevalec spozna v njegovem okolju (kar je dober temelj za spremljanje). Mlad človek se
tako pogosto spontano, ko doživi zaupanje, odpre, začne pripovedovati o sebi ter je dovzeten za
spremljanje.32
3. 2. 2 Učiti se od Jezusa
Najti mlade tam kjer so, ni le vzgojna strategija, ampak duhovnost, ki ima v središču krotkega in
ponižnega Jezusa. Preventivnega sistema se ne nauči z metodami ali tehnikami, ampak je v temelju
izbira: Jezus, učitelj družinskosti, vzor, vodnik, vir navdiha, moč, … Vsak dan znova ponovljena
izbira za Gospoda in učenje od Jezusa, ki je znamenje Očetove prehitevajoče ljubezni, ki je postal
majhen z majhnimi, ki ni zlomil nalomljenega trsa in ne pogasil tlečega stenja.33 Kot Jezus tako
spremljevalec stopa med spremljance z ljubeznijo. Nad bedi mladimi ljubeče oko vzgojitelja, ki z
ljubeznijo spomni, pojasni, usmerja k izbiram ne da bi vsiljeval, popravlja ne da bi poniževal, …
Namesto besede spremljanje je don Bosko uporabljal besedo asistenca, kar je pomenilo ljubečo in
razsodno ter hkrati odločno in jasno prisotnost med njimi. Mladostniki namreč hitro pozabijo na
pravila in dolžnosti, zato potrebujejo odraslega, ki jih spoštljivo spremlja z 'jezikom ljubezni'. To je
z glasom očeta, ki se dotakne globin srce in usmerja odločitve. V tem smislu asistenca in
spremljanje pomenita navzočnost: avtoriteto spremljevalca, ki vodi k Viru življenja in rasti,
spodbuja k odgovornosti in svobodi. Prav tako avtoriteto si je v današnjem času nujno znova
pridobiti.34
3. 2. 3 Spremljati po poteh srca
»Vzgoja je stvar srca in samo Bog je njegov gospodar.« Te don Boskove besede bi lahko prevedli
tudi v »Duhovno spremljanje je stvar srca in samo Bog je njegov gospodar.« Vzgoja in prav tako
duhovno spremljanje zadeva celotno osebo: razum, čustva, voljo, svobodo – vest; seže v skrito
'kamrico' srca, kjer je človek sam z Bogom.
Spremljanje v salezijanskem načinu ni predvsem stvar profesionalne usposobljenosti niti v naučene
spretnosti vzpostavljanja odnosov. Potrebno je, da je spremljevalec sam izkusil in izkuša Božjo
ljubezen ter da goji živ odnos z Gospodom, ki ga uči majhnosti, blagosti in ponižnosti ter da služi
Gospodu v vsakem mladem človeku, ki mu je zaupan.35 Odnos, ki vodi v zorenje v veri, je učenje,
kako živeti v skladu z delovanjem Svetega Duha.
32
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …«, 229-234.
33
Iz 42,3 in Mt 12,20
34
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …«, 234-237.
35
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …«, 237-249
21
Spremljevalec nosi v srcu ljubezen do Boga, hkrati pa tudi ljubezen do mladih, ki so mu zaupani.
Pripravi jim prostor v svojem srcu, jih sprejme vsakega osebno takega kot je, z velikim
spoštovanjem pred »sveto zemljo«, ki je srce vsakega spremljanca; z velikim zaupanjem v dobro, ki
klije v srcu slehernega. Na ta način z razumom in ljubeznivostjo, pomaga, da spremljanec vstopi v
svoje srce in se usmeri h Gospodu ter skuša na vsakdanje življenje gledati z Božjimi očmi.
Od spremljevalca se pričakuje, da načrtuje čas in prostor za odnos spremljanja, da mu je jasen cilj
spremljanja in da ga zna predložiti tako, da je privlačen za mlade; da na prvo mesto ne postavlja
sebe, ampak spremljanca, da je potrpežljiv in spoštuje individualni čas rasti.
Pomembna je kakovost življenja spremljevalca in ustvarjanje pravilne razdalje v odnosu
spremljanja, da ne bi prišlo do odvisnosti.
Spremljevalec mora znati povezovati zaupanje in prijateljstvo z zahtevami poti, ki je tudi 'ozka in
strma'.
Od spremljanca pa se pričakuje, da hoče zares stopati po poti, vztrajati, sprejemati frustracije, ki jih
vsaka rast prinaša s seboj. Potrebno je, da je iskren in odprt za odkrivanje globokih motivacij svojih
izbir.36
3. 3
Kako spremljati: nekaj napotkov
Naloga duhovnega spremljanja je spremljati mlade na njihovi poti graditve odnosa z Gospodom ter
pomoč, da si bodo postopno zgradili svoje življenje, sprejeli potrebne odločitve, ki jih bodo razvijali
v nadaljnjih obdobjih življenja.
3. 3. 1 Spoznavanje sebe in lastne zgodovine
Izhodišče duhovnega spremljanja predstavlja vsakdanjik. Vsebina pogovora med spremljevalcem in
spremljancem je to, kar spremljanec vsakodnevno živi: odnos do sebe, družine, prijateljev, njegovo
življenje v skupini, šoli, na delovnem mestu; njegove želje, vrednote. Spremljevalec pomaga
spremljancu, da prisluhne sebi in vidi, kaj se je v njem dogajalo, ko je doživljal neko izkušnjo.
Pomaga mu, da razbere čustva, želje, motivacije, … in jih ubesedi. Pomembno je, da spremljevalec
pomaga spremljancu prepoznati, s čim je naseljeno njegovo srce. Potrebno mu je pomagati, da
prepozna razliko med tem, da nekaj občuti in med tem, da se po nekem impulzu, čustvu tudi ravna.
Na ta način se bolje zaveda sebe, svojih motivacij, postane bolj odgovoren in svoboden.
Zelo pomembno je, da spremljanec integrira osebno in družinsko zgodbo v luči vere. Imeti mora
možnost, da pripoveduje, podeli, izroči svoje življenje, svojo pot vere, odnosa z Gospodom.
Spremljevalec mu pomaga, da na svojo zgodbo gleda skupaj z Gospodom; da izroča Njemu težke
stvari, ki so se mu zgodile, da ga vabi v svoje rane. Pozoren je, da mu pomaga, da se ne poistoveti s
svojo težavo ali rano.
Ena od tem, s katero se je potrebno soočiti na poti spremljanja, je vrednota telesa. V sodobni
miselnosti je telo pogosto banalizirano in mladim je potrebno pomagati, da bodo sprejeli svoje telo
in povezali spolnost z ljubeznijo, odnosom, svobodo in odgovornostjo; da bodo znali dati na
razpolago svoje talente in čas.37
36
Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, 61-62.
37
22
Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, 63-64.
Pascual Chavez, 35.
Nelly Astelli, Rešiti, kar je izgubljeno (Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Črnuče, 1989).
3. 3. 2
Pot krščanskega zorenja
Glavni namen salezijanske mladinske pastorale je voditi mlade k srečanju z Jezusom. Toliko bolj je
prav to cilj duhovnega spremljanja. V vsakdanjem življenju so spremljanci pozorni za srečanje z
Bogom in poslušanje njegovega glasu. Naloga spremljanja je povezovanje in integracija: poslušanja
in oznanjevanja, molitve in služenja, akcije in kontemplacije, samotnosti in odnosa, duhovnega boja
in veselega služenja Bogu.
Spremljancu je zato potrebno pomagati razumeti, kako pomembno je v življenje vnesti red, čas za
tišino, molitev in meditacijo, poslušanje Jezusovega Duha. Počasi bo začutil okus duhovnega
življenja in veselega odgovora na Božje povabilo. Šele ko spremljanec postavi nekaj trdnih temeljev
krščanskega življenja, se postopno ves usmeri h Gospodu. Ko je doživel srečanje z Gospodom in
odrešenost, je potrebno, da z vajami ohranja 'duhovno kondicijo'. Te vaje je uvedel že don Bosko:
živeti v Božji navzočnosti, darovati se z ljubeznijo, gojiti duha molitve (s kratkimi zdihljaji in
rednimi molitvenimi trenutki dneva, tedna, meseca, leta, z rednim prejemanjem zakramentov). Ko
spremljanec na svoje življenje gleda z Božjimi očmi, se odpira za druge in za svet.
Doživljanje Božjega očetovstva mnogim, ki imajo pomanjkljivo izkušnjo očeta, nadomesti oz.
ozdravi to izkušnjo. Tako kot je to izkusil sam don Bosko, ki je pri dveh letih ostal brez svojega
očeta, pa vendar kasneje postal »oče« nepregledne množice mladih.
Doživljanje Božje ljubezni je vir ljubezni do sebe, je veselje ter omogoča pristno darovanje v
apostolatu. 38
3. 3. 3
Poklicno razločevanje
Ena bistvenih nalog vzgoje je usposobiti mladega človeka za zdravo in samostojno izbiranje.
Nekatere odločitve so vsakdanje, druge zelo zahtevne. Do odločitve se pride s pomočjo
razločevanja med različnimi možnostmi. Spremljanje mladega človeka na poti razločevanja
Božjega klica je vedno skrivnost življenja in svobode. Spremljevalec se zaveda, da samo Gospod
pozna načrt posameznega človeka, zato spremljancu predvsem pomaga graditi oseben odnos z
Gospodom, spoznavanje Gospoda, prisluškovanje Njegovemu glasu, odpiranje Njegovemu
delovanju. Slednje se mi zdi zelo pomembno, saj doživljam, da se mlad človek pogosto hitro
navduši za poklic, pa mu ta tudi hitro izhlapi. Odgovor na svoje iskanje, kako pomagati mladim, ki
kažejo znake poklica, sem dobila tudi v zapisu Razločevanje poklicanosti, kjer p. Ivan Platovnjak
meni, da si mladi »prehitro postavijo vprašanje, kaj naj naredijo. Pozabijo, da si je treba pred tem
postaviti drugo vprašanje, ki je temeljno. … »Kdo si, Gospod?««39
Vrhovni predstojnik salezijancev g. Pascual Chavez spodbuja spremljevalce, naj bodo pri osebnem
pogovoru v duhovnem spremljanju pri razločevanju znamenj poklica posebej pozorni na naslednje
temeljne točke:
38
39
Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, 65.
Piera Ruffinatto, »Con la persuasione e la bontà …«, 241-246.
Ivan Platovnjak, Razločevanje poklicanosti. Center za duhovne poklice nadškofije Maribor, 2011,
http://cdp.nadskofija-maribor.si/index.php?option=com_content&task=view&id=66&Itemid=60/ (pridobljeno 20.
maja 2011).
23
- Vzgajati za spoznavanje sebe, da bi spremljanec odkril svoje kvalitete, pa tudi meje ali dvoumja
v lastnem načinu življenja ali mišljenja. Osebno me zelo nagovarjajo njegove besede, ko pravi,
da veliko mladih ni sprejelo poklica, ne zato, ker bi bili premalo velikodušni ali nesebični,
temveč zgolj zato, ker jim nihče ni pomagal spoznati sebe in odkriti dvoumno in pogansko
korenino določenih miselnih in čustvenih vzorcev ali ker jim nihče ni pomagal osvoboditi se
strahov in obramb glede samega poklica.
- Pomagati, da v mladih zori spoznanje Jezusa kot vstalega Gospoda in kot najvišji smisel lastnega
življenja. Da bi spremljanci spoznali osebo Jezusa, jim je potreben razum in srce. Tu se vrhovni
predstojnik nasloni na besede papeža Benedikta XVI. mladim iz Rima in pokrajine Lazio, ko
pravi, da je potrebno poznati Jezusovo delovanje, življenje – okušati Besede evangelija – da bi
Mu odprli srce ter izkusili, da so oni sami od Njega osebno ljubljeni. Spremljevalec zato
spodbuja spremljance, da se zavedo, da je Gospod vedno navzoč v njihovem življenju in jih
gleda z ljubeznijo. Oni so povabljeni, da najdejo ta pogled in se srečajo z njim. Poleg
razumskega spoznavanja in molitve, je tu še prisvajanje Jezusovega načina: delati dobro in se
zavzemati za bližnjega.
- Vzgajati za branje izkušenj lastnega življenja in zgodovinskih dogodkov kot Božji dar in kot
klic, da se sami dajo na razpolago Gospodovemu poslanstvu. Spremljevalec pomaga
spremljancem, da osvetlijo svoje življenje z Božjo besedo, da so v stalnem odnosu z Gospodom
ter ga doživljajo kot Gospoda, ki ima zanje poseben načrt v celotni zgodovini. Pomaga jim
ozavestiti, da je življenje dar; da je torej tudi njihovo življenje dragocen dar, da je pomembno in
potrebno. Papež nadalje mladim poudari, da je bistveno, da ne iščejo samih sebe, ampak da
življenje darujejo naprej.
- Poglabljati osebno usvajanje evangeljskih vrednot, da postanejo stalno merilo, ki jim pomaga pri
izbirah. Tako se lažje upirajo skušnjavam, da bi konformistično delali to, kar počnejo drugi.
Posebno pozornost je potrebno posvečati vzgoji za ljubezen in čustvovanje. 40
3. 4
Faze duhovne poti mladih41
3. 4. 1 Čas pred začetkom spremljanja
Don Bosko in Marija Dominika Mazzarello sta imela posebno karizmo pri osebnem spremljanju
mladih in svojih sodelavcev. Menim, da v njunih zavodih ni bilo osebe, ki ne bi bila deležna
duhovnega spremljanja. Danes v nas manjka njunega »ognja« za Gospoda in rešitev duš, a vendar
se trudimo po svojih močeh …
Kot je že bilo omenjeno, ima vsak posameznik svojo pot in tudi vsakdo v svobodi in osebni
odgovornosti sodeluje z Bogom, tudi preko posrednikov spremljevalcev. Nekateri so bolj dovzetni
za duhovno življenje ali pa doživljajo posebne trenutke in jim je osebno duhovno spremljanje še
kako dobrodošlo. Voditelj je pozoren in opazi take mlade – morda iz njegovega zadržanja v skupini,
pri molitvi, … Zaveda se v kakšno pomoč je lahko mladim osebno duhovno spremljanje, zato jim
ga zna na primeren način predstaviti, spodbuja osebni pogovor in jim daje možnost, da spregovorijo
40
41
Pascual Chavez, 35-36.
Stefania Bertin, Come accompagnare singolarmente in un cammino spirituale (Diocesi di Milano 2010), Diocesi
Ambrosiana
Milano,
domača
stran,
2003-2011,
http://www.chiesadimilano.it/or/ADMI/esy/objects/docs/2570337/Bertin_Accompagnamento_spirituale.pdf
(pridobljeno, 20. 5. 2011).
24
o svojem življenju, o svojem odnosu z Gospodom, o težavah in radostih, … Mnogi mladi namreč
niti ne vedo, kaj bi bilo to duhovno spremljanje, ne vedo za možnosti, ne vedo, da je možno globlje
duhovno življenje, ki prinaša življenju trdnost in vedrino. Potrebuje, da mu nekdo predstavi in
nakaže možnosti. Potem se bo lahko odločil in izbral svojega duhovnega spremljevalca. Svoboden
je, kaj bo izbral in kako se bo odločil. Sama to vedno storim pri duhovnih vajah (ko imajo tudi tam
možnost osebnega pogovora in malo izkusijo, kaj bi to bilo osebno duhovno spremljanje), pri
skupini Duhovne šole animatorjev (katero že nekaj let skupaj s salezijanci vodimo) ter pri drugih
priložnostnih srečanjih.
3. 4. 2 Vstop v spremljanje
Morda se zgodi na duhovnih vajah, v priložnostnem pogovoru ali kako drugače. Vsekakor takrat, ko
se mlad človek že odloči za osebno duhovno spremljanje. V tem začetnem pogovoru pripoveduje o
sebi, svojih željah in pričakovanjih od duhovnega spremljanja. S spremljevalcem sklene dogovor,
pogoje, da bo pot spremljanja resna in iskrena. Iskrenost, zaupanje in ponižnost so temelj za dobro
pot duhovnega spremljanja. Pogosto spremljanec začne s tem, da pripoveduje o sebi, o svojih
razmišljanjih, težavah in radostih. Spremljevalec posluša in opazuje. Pomembno je, da spremljanec
postavi kakšno vprašanje glede spremljevalca. Dobro je videti motivacije in jih izreči.
Spremljevalec ga spodbudi, da pove tudi kaj o svojem odnosu z Gospodom, o molitvi, študiju, delu,
čustvih. V začetnem srečanju se tako razjasni, kaj bo pot duhovnega spremljanja. Spremljevalec mu
predlaga majhno vajo v molitvi in knjigo za duhovno branje in razmišljanje.
3. 4. 3
Pot spremljanja
Pot spremljanja je odvisna od vsakega spremljanca in spremljevalca. Ni recepta; ustvarja se sproti.
Čez čas je spremljanec povabljen, da si izdela načrt osebne duhovne rasti. To je zanj trenutek
sinteze njegovega življenja, analiza dogajanja, branje Gospodovega glasu v vsakdanjem življenju in
želja uresničevati Gospodov načrt, pa tudi garancija za prihodnost in trenutek duhovne
ustvarjalnosti.
3. 4. 3. 1 Pogovor z duhovnim spremljevalcem
Spremljanec prihaja na redne mesečne pogovore. Na pogovoru se dotakne nekaterih stvari:
- Osebno življenje. V začetku je povabljen, da kratko opiše – najbolje, da to stori pisno – svoje
življenje in se s tem predstavi spremljevalcu (družina, okolja v katerih se nahaja, študij, prijatelji,
osebni značaj, zanimanja, življenje vere, čustveno življenje; pot vere – doživljanja Boga)
- Življenje z Bogom. Spremljanec je povabljen, da si poleg skupne molitve, ki se je udeležuje
glede na svoje možnosti, vsak dan vzame čas tudi za osebno srečanje z Gospodom. Osebno se mi
zdi zelo pomembno, da se pogosto vpraša: Kdo si zame, Gospod? Kakšno mesto zavzemaš v
mojem življenju?42 Pomembno je, da z Gospodom pregleda dan – odnose, delo, doživljanja, …
in se z njim pogovarja o tem.43 Pomembno je, da redno prebira Sveto pismo, zlasti evangelij ter
piše duhovni dnevnik. Pozoren je na to, kaj se dogaja v njegovem srcu – katera občutja in misli
ga prevevajo, od kod izhajajo in kam ga vodijo. Pozoren je na to, kaj mu Gospod sporoča, k
čemu ga vabi. Dobro je, če si mesečno vzame nekaj ur časa, ko je zares lahko sam z Gospodom
ter vstopi v svoje srce; dovoli, da v njem odmeva Božja beseda, ki ga je spremljala v zadnjem
obdobju, …
42
Ivan Platovnjak.
43
Marko Ivan Rupnik, Spraševanje vesti: Da bi živeli kot odrešeni (Ljubljana: Župnijski urad Dravlje, 2004).
25
- Življenje v Cerkveni skupnosti. Spremljanec živi svojo vero v skupnosti vernikov, po navadi v
domači župniji, pogosto pa najde svoj prostor tudi v cerkveni skupnosti izven meja svoje
župnije.
- Načrt osebne duhovne rasti.
3. 4. 3. 2 Načrt osebne duhovne rasti
Dobro je, da si spremljanec po določenem obdobju spremljanja izdela načrt osebne duhovne rasti, ki
ga potem preverja, dopolnjuje, se pogovarja z duhovnim spremljevalcem. V njem zaobjame:
- Pot odnosa z Gospodom: Božja beseda in duhovna literatura, sveta maša (tudi kdaj med tednom),
redno spraševanje vesti (pregled dneva z Gospodom), spoved, kakšna odpoved.
- Pot študija: čas in moči posvečene študiju in delu, priprava na srečanja in udeležba vzgojnih
srečanj, razmišljanje in ustvarjanje lastnega mnenja o dogajanju v svetu.
- Pot čustvenega zorenja: poznavanje in sprejemanje lastnega značaja, telesa, spolnosti (čistost
namena); čustva in občutljivosti, čut za lastno in drugih svobodo, zastonjsko darovanje.
- Duhovni načrt skupine: doumevati skrivnost Cerkve, najti svoje mesto v Cerkvi, sprejeti in
pustiti se sprejeti v Cerkveni skupnosti, sposobnost odnosov in prijateljstva, sposobnost
odpuščanja, pričevanje življenja za Jezusa v svetu, služenje.
- Poklicno razločevanje: duhovno spremljanje, pregled načrta osebne duhovne rasti, volje za
dobro, odnos z Gospodom.
Načrt osebne duhovne rasti zaobjame celotno osebo. Vse v našem življenju je namreč poklicano, da
postane duhovno, živeto z Gospodom.44 Danes smo v nevarnosti – in tudi pri mladih to opažam, da
pot vere ločimo od ostalega življenja – čustvenega, telesnega, odnosov, …
Potrebna je tudi pozornost, da ni življenje, ki bi služilo načrtu, ampak da je načrt zato, da bi služil
življenju in pomagal k odprtosti za Božji načrt, k spoznavanju, kako Gospod vstopa v
posameznikovo življenje, kaj si je zamislil zanj da bi mogel svobodno ljubiti na svoj edinstven
način.
Zgoraj naveden osnutek načrta duhovne rasti uporabljajo pri delu z mladimi v salezijanskem
mladinskem gibanju v lombardsko-emilianski provinci. Sama sicer že več let izdelujem, živim,
preverjam osebni duhovni načrt, a pri delu z mladimi sem bila doslej manj pozorna nanj. Šele zdaj
pri obravnavi tega argumenta na Šoli za poslanstvo sem se bolj poglobila v to vsebino in vidim
pomen in duhovne koristi ter bom skušala uporabiti pri svojem delu z mladimi.
Zelo koristno se mi zdi tudi, kar pravi salezijanec g. Mario Guariento v predavanju o tej temi45.
Načrt duhovnega življenja pomaga k poenotenju življenja. Vsak svetnik je imel življenjski načrt,
geslo, ki ga je vodilo, usmerjalo – ki je bilo njegova duhovna istovetnost. Npr. don Bosko je vse
povzel v besedah »Daj mi duše, drugo vzemi«. To je bilo kot rdeča nit njegove molitve, dela s fanti,
razmišljanj, iskanj, odnosov, … En stavek, kratka misel, ki pa je zelo konkreten, življenjski. Ob tem
pa še svetopisemski navedek, ki ga podkrepi. G. Mario meni, da ima vsak izmed nas svoj življenjski
načrt, če ve zanj ali pa ne. Pomembno je, da imamo potrpežljivost in pogum, da ga odkrijemo,
ubesedimo in zavestno zaživimo. To osebi pomaga k poenotenosti življenja. V to je zaobjet razum,
srce, roke in noge, … vse kar oseba je.
44
Marko Ivan Rupnik, V plamenih gorečega grma (Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1996), 30.
45
Mario Guariento 2003 predavanje hčeram Marije Pomočnice, Triuggio, 11. – 12. april, Progetto di vita spritiruale
peronale. Conferenza trattada dalla registrazione (Triuggio, 2003). Arhiv vrhovne hiše hčera Marije Pomočnice v Rimu.
26
3. 4. 4 Postanki
Vsaka pot predvidi tudi postanke za počitek in obnovitev moči. Na določena obdobja si je potrebno
vzeti čas za duhovno obnovo ali duhovne vaje. Spremljancu pomagajo h globljemu srečanju z
Gospodom, seboj; k pregledu prehojene poti.
3. 4. 5 Težave
Duhovna pot ni brez težav, nasprotno, bolj ko se je nekdo odločil hoditi po njej, na več težav naleti.
Pojavijo se razni upori, počasnosti, lenobnosti, hitra navdušenja, ki uplahnejo, nestanovitnost,
nerednost, suhota, žalost, … Moder duhovni spremljevalec je lahko v veliko pomoč pri
prepoznavanju in premagovanju ovir. Osebno imam izkušnje, da so se mladi pogosto na tej poti
ustavili, opustili duhovno spremljanje, se zadovoljili s povprečnostjo, lažjo potjo.
3. 4. 6 Milosti
Resno živeto duhovno spremljanje prinaša ob svojem času dobre sadove in je bogato z milostmi:
spremljanec ni sam na poti, spremljanje mu pomaga k bolj rednemu življenju, h globlji molitvi,
notranjem miru, pogumu in odločnosti, volja za dobro, Gospod se da spoznati in govori v srcu.
3. 4. 7 Cilj
Končni cilj duhovnega spremljanja je, da spremljanec tako zaživi odnos z Gospodom, da je
sposoben sam nadaljevati pot. Spremljevalec mu pomaga na poti zorenja njegove vere. Zelo
pomembno je, da spremljanec odkrije svoj poklic in se vanj usmeri. Vsak korak na njegovi duhovni
poti je pomemben. Ko spremljanec dobro moli, redno prejema zakrament spovedi, ko je zavzet in
vztrajen v študiju oz. delu in ko je odprt Božji milosti, je to zanj zares milost, temelj na katerem z
Gospodom gradi svoje življenje. Počasi izstopijo prevladujoče lastnosti njegove osebnosti, njegovi
duhovni navdihi, darovi, … njegova poklicanost in življenjski načrt kot je bil zgoraj omenjen.
Povzetek
Način duhovnega spremljanja Marije Dominike kakor don Boska se razlikuje od klasičnega načina
duhovnega spremljanja, kjer učenec poišče Učitelja in se mu razodene. V salezijanski duhovnosti je
spremljanje tudi vzgojno, saj zadeva celostno rast osebe. Izhaja iz naročila »Tebi jih zaupam!«;
torej iz same karizmatične istovetnosti. Teži k temu, da bi vse življenje postalo duhovno – živeto v
Božji navzočnosti. Don Bosko je to jasno izrazil s samo besedo oratorij (orare = moliti; oratorij =
molilnica).
Spremljanje v salezijanskem stilu poteka znotraj skupnosti, ki je prežeta s pristnimi vrednotami in v
kateri vladajo topli medsebojni odnosi. Ritem življenja in poslanstva, izkušnje molitve, domačnosti
v odnosih, odkritega veselja na dvorišču, prepletanjem osebnih in skupnih srečanj.
27
Ta način je značilen za preventivni sistem, ki izhaja iz poznavanja osebe, zaupljivega pogovora,
nabitega z vrednotami in čutečim srcem, z vzgojno zavzetostjo in nenehno hranjeno z evharistijo,
prisotnostjo Boga in Marije.
Sklep
V času letošnjega študija sem se bolj zavedla, kako zahtevno in občutljivo je področje duhovnega
spremljanja. Zdelo se mi je, da zdaleč presega moje sposobnosti ter da še zdaleč nisem primerna za
kaj takega.
Ob pripravi zaključne naloge pa sem bolje razumela svoje poslanstvo ter način duhovnega
spremljanja, ki ga Gospod (verjetno) pričakuje od mene. Salezijanski način duhovnega spremljanja
se namreč razlikuje od klasičnega v tem, da pri klasičnem duhovnem spremljanju spremljanec
poišče spremljevalca, v naši karizmi pa spremljevalec po vzoru Jezusa dobrega pastirja poišče
spremljanca in mu ponudi duhovno spremljanje, oz. v okolju, v katerem deluje ustvari take pogoje,
da duhovno spremljanje postane možno. Gospod me je poklical za HMP. Prav to že vključuje, da
mi zaupa tudi poslanstvo duhovnega spremljanja mladih. To mi daje neko notranjo gotovost in
radost, ne odvzema pa mi 'trepetanja' pred to veliko in zahtevno nalogo ter me zavezuje, da vse bolj
zrem Gospoda in se upodabljam po njem. V tolažbo so mi besede naše soustanoviteljice: »Če bom
ljubila Jezusa z vsem srcem, bom znala tudi drugim pomagati, da ga bodo vzljubili.«
Menim, da smo vse HMP povabljene, da razmislimo o našem duhovnem spremljanju mladih.
Zadnjih nekaj let sodelujem s salezijanci pri vodenju duhovne šole za animatorje (DUŠA). Sprva
smo močno poudarjali duhovno spremljanje, ki je eden ključnih elementov, in so se ga mladi tudi
oprijeli, kasneje se nam je zdelo, da je to že kar samoumevno, vendar ni. Vidim, da mladi
potrebujejo našo spodbudo in razpoložljivost na tem področju. Najprej bi si sami voditelji morali
ozavestiti pomen in potrebnost duhovnega spremljanja ter ga predložiti mladim.
28
Literatura
- »Un fedele amico dell'anima… Ho cominciato a gustare che cosa sia vita spirituale«, Per una
pedagogia della fede. Forum MGS, Milano S. Ambrogio 5 – 6 febbraio 2011.
http://www.cnos.org/cnos/images/stories/pdf/guida_sprituale_forum_2011.pdf (pridobljeno 20.
maja 2011).
- Agasso, Domenico. Marija Mazzarello: zapoved veselja, Ljubljana: Salve, 1998.
- Astelli Hidalgo, Nelly, in Alexis Smets. Rešiti, kar je izgubljeno. Ljubljana: Župnijski urad
Ljubljana-Črnuče, 1988.
- Barry, William A. in William J. Connolly. Duhovno spremljanje. Maribor: Slomškova založba,
2006.
- Bertin, Stefania. Come accompagnare singolarmente in un cammino spirituale. Diocesi di
Milano: Pastorale giovanile, 2010). Diocesi Ambrosiana Milano, domača stran, 2003-2011,
http://www.chiesadimilano.it/or/ADMI/esy/objects/docs/2570337/Bertin_Accompagnamento_sp
irituale.pdf (pridobljeno, 20. maja 2011).
- Bosco, Teresio. Don Bosko. Ljubljana: Knjižice, 1988.
- Bosko, Janez. Spomini na oratorij svetega Frančiška Saleškega od 1815 do 1855. Poslovenil in
uredil A. Slavko Snoj. Ljubljana: Salve, 1996.
- Cavaglià, Piera. Dall’affidamento all’accompagnamento, L’esperienza formativa di Santa Maria
D. Mazzarello. V: Ruffinatto, Piera, in Martha Seide, Accompagnare alla sorgente in un tempo
di sfide educative. Roma: LAS, 2010.
- Chávez, Pascual. Pridite in boste videli, Razlaga vezila 2011. Ljubljana: Salezijanski inšpektorat,
2011).
- Ciglar, Tone. V začetku je bila mati Marjeta Bosko. Ljubljana: Salve, 2006.
- Ciglar, Tone. Vzgajajmo z don Boskovim srcem: preventivni vzgojni sistem sv. Janeza Boska.
Ljubljana: Salve, 2009.
- Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, Smernice za vzgojno poslanstvo. Bled: Dominika –
zavod HMP za preventivno vzgojo, 2008. Izvirnik, Figlie di Maria Ausiliatrice, Perché abbiano
vita e vita in abondanza, Linee orientative della missione educativa delle FMA, Torino: Leuman,
2005. Citirano po prevodu.
- Giraudo, Aldo. »Gli feci conoscere tutto me stesso«, Aspetti dell'accompagnamento spirituale
dei giovani secondo don Bosco. V: Accompagnare tra educazione, formazione e spiritualità
Salesiana 2. Roma: LAS, 2004.
- Guariento, Mario. Predavanje hčeram Marije Pomočnice, Triuggio, 11. – 12. april 2003, zapis
po posnetku predavanja. Progetto di vita spritiruale peronale. Conferenza trattada dalla
registrazione. Arhiv vrhovne hiše hčera Marije Pomočnice v Rimu.
- Janez Pavel II.. Iuvenum Patris, Lettera del sommo pontefice Giovanni Paolo II al reverendo
Egidio Viganò Rettore Maggiore della Società di San Francesco di Sales nel centenario della
morte di San Giovanni Bosco. Vaticano: Poliglota, 1988.
29
- Jenič, Karmen. Koliko je ura? Življenjepis svete Marije Dominike Mazzarello. Ljubljana: Salve,
2011.
- Konstitucije Družbe hčera Marije Pomočnice. Slovenski prevod: Ljubljana: Hčere Marije
Pomočnice, 1994.
- [Mazzarello, Marija Dominika]. Pisma, slovenska izdaja: Gospod naj te blagoslovi: Pisma sv.
Marije Dominike Mazzarello. Ljubljana: Slovensko-hrvaška inšpektorija »M. Pomagaj«, 2011.
- Največja pa je ljubezen, Dokument 22. vrhovnega zbora HMP. Ljubljana: Hčere Marije
Pomočnice, 2009.
- Platovnjak, Ivan. Razločevanje poklicanosti. Center za duhovne poklice nadškofije Maribor,
2011, http://cdp.nadskofijamaribor.si/index.php?option=com_content&task=view&id=66&Itemid=60/ (pridobljeno 20.
maja 2011).
- Ruffinatto, Piera. »Con la persuasione e la bontà …«, L’accompagnamento dei giovani nello
stile educativo di san Giovanni Bosco. V: Ruffinatto, Piera, in Martha Seide, Accompagnare alla
sorgente in un tempo di sfide educative. Roma: LAS, 2010.
- Ruffinatto, Piera. Accompagnare i giovani oggi nell'ottica del »Sistema preventivo« di san
Giovanni Bosco. V: Ruffinatto, Piera in Martha Seide, Accompagnare alla sorgente in un tempo
di sfide educative. Roma: LAS, 2010.
- Rupnik, Marko Ivan. Spraševanje vesti: Da bi živeli kot odrešeni. Ljubljana: Župnijski urad
Dravlje, 2004.
- Rupnik, Marko Ivan. V plamenih gorečega grma. Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Dravlje,
1996.
- Salezijanski inšpektorat. Domača stran, 21. 6. 2006, http://www.donbosko.si/node/134
(pridobljeno 3. junija 2011).
- Spiritualità giovanile salesiana. Roma: Dicasteri per la pastorale giovanile FMA – SDB, 1996.
- Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov: študijska
izdaja. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2001.
- V brazdah zaveze, Vzgojni načrt hčera Marije Pomočnice. Ljubljana: Hčere Marije Pomočnice
2001.
30