1 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 2 Uvodna beseda Po tem, ko smo v letošnjem letu doživeli prve predčasne parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije in ko smo si gospodarstveniki obetali, da bo politika spričo resnosti razmer, v katerih se nahajamo, končno zmogla nekaj složnosti, ki je pogoj za začetek prepotrebnih sprememb v smeri izboljšanja našega poslovnega okolja, smo sedaj priča novim medstrankarskim obračunom, še preden so se uradna pogajanja o sestavi nove koalicije sploh začela. Lahko temu rečemo družbeno odgovorno obnašanje, glede katerega nas sicer radi sprašujejo politiki? Vsaj toliko kot nad stanjem doma smo lahko zaskrbljeni zaradi razmer v mednarodni ekonomiji. Nihajoče cene surovin spravljajo v negotov položaj zlasti predelovalno industrijo, ki je v naši regiji največji izvoznik, še večje skrbi pa zbuja situacija v evro območju, kjer je vse bolj jasno, da dogovorjeni fiskalni pakt ne more rešiti niti skupne evropske valute niti držav članic. Pravo rešitev za Evropo bo torej šele treba najti. V leto 2012 zaradi navedenih dejstev ne vstopamo prav sproščeno, toda to nam ne sme vzeti realnega optimizma, kajti kar nekaj je gospodarskih subjektov v Šaleški in Zgornji Savinjski 3 dolini, ki dokazujejo, da je v izjemno ostri globalni konkurenci krizo mogoče obrniti sebi v prid. Kot na primer letošnja slovenska gazela KLS Ljubno, kjer je ena izmed glavnih vrednot, ki jo skrbno gojijo, samospoštovanje: »Kdor ne spoštuje samega sebe, ne more spoštovati svojih poslovnih partnerjev in kupcev ...« Morda nam prav samospoštovanja in samozavesti primanjkuje v času, ko moramo po dvajsetih letih samostojnosti ponovno najti družbeni konsenz za ključne strateške odločitve. Da bi preživeli na dolgi rok, bomo morali teči hitreje kot drugi. Nemogoče? Nikakor ne, če se bomo zgledovali po tistih, ki so živ dokaz, da je tudi nemogoče mogoče, kot na primer naš rojak dr. France Cokan, ki je letos v 80. letu starosti dokončal najtežji triatlon na svetu - Ironman (4 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka) - prej kot v 17 urah, kar je doslej v 34-letni zgodovini tega tekmovanja uspelo enemu samemu športniku. V letu 2012 vam želim dober tek! Franci Kotnik Poslovni razgledi SAŠA regije Intervju s predsednico SŠGZ dr. Cvetko Tinauer »Stotine odločb, ki jih državni uradniki izdajo na leto z »molkom organa«, povedo, da je državna uprava paralizirana« Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je pred tremi leti, ko je globalna kriza silovito udarila tudi v tukajšnje gospodarstvo, organizirala regijsko razvojno konferenco, ki je bila namenjena premisleku in oblikovanju skupnih razvojnih usmeritev v spremenjenih pogojih poslovanja. Takrat si nihče ni drznil z gotovostjo napovedati, kako dolgo bo kriza trajala in kakšne bodo njene posledice, verjetno pa kljub temu ni bilo prav veliko tistih, ki so pričakovali, da se bodo razmere v Sloveniji po treh letih še kar poslabševale. Kje je torej dno? Do kam bomo še padali? Kakšna bo končna cena? Kdo bo preživel? Navedena vprašanja si zastavlja tudi predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer. V gospodarstvu si vsak po svojih močeh prizadevamo, da bi nam uspelo. Vsak dan bolj se zavedamo, da brez dinamičnega in inovativnega podjetništva ne bo šlo. In vsak dan bolj se zavedamo, da ne bo šlo brez izvoza, torej brez prodora na globalni trg. Toda, ali smo pri tem res povsem samostojni? Vsekakor ne. Še nikoli nismo bili tako zelo odvisni od učinkovitih ukrepov države in Evropske unije, kot smo prav danes. Naša usoda še nikoli ni bila tako zelo odvisna od dejavnikov, ki niso povsem v naši oblasti ... in to nas skrbi. Je bila zaradi tega letošnja razvojna konferenca SAŠA regije osredotočena na izvoz oziroma internacionalizacijo gospodarstva? Tako je. Letošnja razvojna konferenca je sledila navedenim ugotovitvam, naša zbornica pa se je zavezala, da bo v prihodnje več pozornosti usmerjala v zagotavljanje pogojev, ki bodo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočali lažji prodor na tuje trge. Ob tej priložnosti smo se s podpisom sporazuma tesneje povezali s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca, prihodnje leto pa bomo nadaljevali s povezovanjem z drugimi tujimi regionalnimi gospodarskimi zbornicami. Toda brez ureditev nekaterih ključnih vprašanj doma nam tudi vstop na globalni trg ne bo pomagal. Katera ključna vprašanja imate v mislih? Na prvem mestu bi omenila inovativnost, saj opažam, da se podani predlogi za izboljšanje inovativnosti slabo implementirajo v prakso, ker k reševanju naših problemov nikoli ne pristopamo sistemsko, temveč pričakujemo, da jih bomo rešili kar s preprostim ukazom prenosa v prakso. Težko je namreč ljudem ukazati ali jih zaprositi, naj bodo inovativni. Inovativnost je filozofija, torej prisotna globoko v človeku, ki jo je potrebno ne- Poslovni razgledi SAŠA regije dr. Cvetka Tinauer (foto: Jože Miklavc) govati že od rojstva vsakega človeka. Človek, ki je bil vzgojen v okolju, kjer novosti in spremembe, zlasti pa lastno iskanje samega sebe ni bilo zaželeno, bo tudi kasneje težko inovativen. Inovativnost pomeni »bruhanje« idej, med katerimi je običajno večje število neumnih, in v kolikor je človek suženj sramu »kaj bodo rekli drugi« in »kaj če se mi bodo smejali«, se bo raje zatekal h konformizmu in življenju v povprečju. Naša osnovna šola ni naklonjena inovativnosti, vse je vnaprej predvideno, štrleti iz množice je prepovedano. Naslednji velik dejavnik za slabo inovativnost slovenske družbe pa je nevoščljivost. Danes pravzaprav težko najdemo dobrega podjetnika, ki bi se upal predstaviti javnosti, ker se boji »kontra« učinka, ki ga povzroči nevoščljivost in neetično ravnanje konkurence. 4 Kako bi lahko po vašem mnenju izboljšali sedanje stanje? Brez inovativnih vzgojiteljev in učiteljev bomo težko ustvarili inovativen narod, zato je potrebno začeti pri njih. Njihova inovativnost bo vplivala na inovativnost otrok in posredno tudi na odnos staršev do inovativnosti. Šele s tem se bo ustvarilo primerno okolje za inovativnost. Pri vzpodbujanju inovativnosti pa bi morala biti za zgled tudi vlada. Osebno sem že večkrat predlagala merjenje inovativnosti in s tem prispevek h konkurenčnosti tudi v državni upravi. Toda dokler se na podelitvi nagrad za najboljše inovacije ne bodo predsednik vlade in ministri prerivali, fotografirali z vsakim inovatorjem, ki je prejel najvišje priznanje, bo inovativnost le lepa beseda. Da ne omenim, da včasih na podelitev priznanj za najboljše inovacije ne pride niti minister za znanost ... Na nedavnem javnem posvetu z naslovom Vpliv prava na konkurenčnost gospodarstva, ki ga je organizirala GZS, ste glasno opozorili na negativne učinke, ki jih ima delo državne uprave na konkurenčnost slovenskega gospodarstva … Na konkurenčnost gospodarskega subjekta žal že dolgo ne vpliva več samo to, kar za izboljšanje stori sam, temveč ima pomemben vpliv tudi podporno okolje, zlasti državna uprava. Podjetja so pri svojem delu in poslovanju praktično odvisna od dela državnih uradnikov, saj so številna soglasja in dovoljenja različnih ministrstev in njihovih organov predpogoj za začetek ali nadaljevanje dela in poslovanja gospodarskih subjektov. V dvajsetih letih se je v državni upravi nakopičilo bistveno preveliko število državnih uslužbencev, kar izjemno negativno vpliva na učinkovitost državne uprave. V državni upravi je zlasti po vstopu Slovenije v gospodarsko in finančno krizo prišlo do občutnega zmanjšanja količine dela; kriza v gradbeništvu je oklestila število izdanih gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj, dovoljenj za delo in mnogih drugih na minimum, število državnih uradnikov na upravnih enotah, ministrstvih in drugje pa je ostalo praktično nespremenjeno oziroma enako kot pred krizo. Preveliko število državnih uradnikov ustvarja negativno klimo med njimi, nedelo jih sili k povezovanju na drugačni podlagi, ustvarjajo se negativne klike. Strah pred odpuščanjem sili državne uradnike k nedelu, torej k zmanjšanju možnosti, da bi storili napako. Predsednik vlade je pred termi leti na Vrhu slovenskega gospodarstva ocenil, da je polovica uradnikov preveč. Od takrat dalje se o viških v državni upravi pogovarjamo vsak dan, o tem pišejo mediji in državni uradniki so vsak dan bolj na okopih. Vsa ta leta so v strahu skrbeli zgolj za svoje delovno mesto in ne za svoje delo. Stotine odločb, ki jih državni uradniki izdajo na leto z »molkom organa«, povedo, da je državna uprava paralizirana. Takšna državna uprava izredno škodljivo vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Kaj bi na tem področju svetovali novi vladi, ki bo, ne glede na njeno sestavo, imela zelo težko delo? Prvenstveno je treba maso za plače državne uprave znižati za najmanj deset odstotkov. Zmanjšati je treba število ministrstev, agencij, skladov in drugih državnih institucij. Zmanjšati je treba število državnih uradnikov, tistim, uradnikom, ki bodo ostali v državni upravi, pa je potrebno v okviru razpolo- »Na konkurenčnost gospodarskega subjekta žal že dolgo ne vpliva več samo to, kar za izboljšanje stori sam, temveč ima pomemben vpliv tudi podporno okolje, zlasti državna uprava.« žljive mase plače povečati. Uvesti je potrebno nagrajevanje po rezultatih dela, pri čemer naj bodo merila hitrost, strokovnost in učinkovitost. Inšpekcijski svet naj ne vodi minister za javno upravo, temveč predsednik vlade, ki v bistvu predstavlja šefa državne uprave. V inšpekcijski svet je potrebno obvezno vključiti tudi predstavnike gospodarstva. Ključno sporočilo prej omenjenega posveta na GZS je bilo, da gospodarstvo zahteva pravno državo. Ali lahko o Sloveniji sploh še govorimo kot o pravni državi? V vsakodnevni kritiki, usmerjeni na pravno državo, imamo najbolj pogosto v mislih pravosodje. Vse prepogosto v razpravah o pravni državi pozabljamo na državno upravo, ki na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku vsakodnevno izdaja upravne odločbe in sklepe ter s tem enako kot pravosodje posega v življenje državljanov in gospodarskih subjektov. Zakon o splošnem upravnem postopku predpisuje državnim uradnikom, kako in v kakšnem času morajo odločiti o določeni zahtevi oziroma vlogi državljana oziroma gospodarskega subjekta. Zaradi lažjega razumevanja problema se bom omejila le na prekluzivne in instrukcijske roke ter njihovo spoštovanje. Prekluzivni roki so tisti, ki veljajo za stranke, torej za nas. Ti roki narekujejo stranki, v kakšnem času mora nekaj storiti ali opustiti. V kolikor stranka zamudi prekluzivni rok, ji pravica, ki bi jo morala uveljaviti v tem roku, ugasne. Stranka je torej za svojo zamudo kaznovana. Na drugi strani pa imamo upravni organ oziroma uradno osebo, ki vodi upravni postopek o tej naši zahtevi; zanjo velja instrukcij- ski rok. Instrukcijski rok za razliko od prekluzivnega roka nalaga uradni osebi, da mora odločiti v določenem roku, običajno v 30 dneh na prvi stopnji in v 60 dneh na drugi stopnji. Toda upravni organ lahko odloči tudi kasneje, lahko pa celo ne odloči, kar imenujemo molk organa. In prav v tem delu so državni uradniki do potankosti razvili poslovni model goljufij. Po načelu »lahko se zmotim« prvostopenjski organi najbolj pogosto namerno izdajajo celo nezakonite odločbe, drugostopenjski organi pa jih nato z molkom organa potrdijo. Molk organa je namreč institut fiktivne negativne odločbe. Pri tem gre seveda za dogovor, najverjetneje tudi za delitev podkupnine sodelujočih uradnikov na obeh stopnjah. Številne upravne odločbe so izdane na podlagi napačne uporabe materialnega prava. Najbolj pogoste napake v postopku so glede podelitve statusa stranke v postopku, stranskega udeleženca, sprejemanje vlog v upravnem postopku od nepooblaščenih oseb, izključevanje in omejevanje pravic v postopku šibkejšim strankam, preferiranje strank z močnimi odvetniškimi pisarnami itd. Ko izda prvostopenjski organ za določeno stranko v upravnem postopku nezakonito odločbo in se stranka zoper takšno odločbo pritoži, mora drugostopenjski organ o pritožbi odločiti v roku 60 dni. Le malo strank ve, da lahko stranka pospeši postopek tako, da po preteku 60 dni opozori upravni organ, da je rok za odločitev potekel, zato zahteva, da odloči v naslednjih 7 dneh. V kolikor tudi v teh 7 dneh drugostopenjski organ ne odloči, lahko stranka s tožbo sproži upravni spor zaradi molka organa. To je nezaslišano! Gospodarski subjekti najprej skozi davke plačamo državno upravo za njeno hitro in strokovno delo, nato pa moramo zaradi njenega nedela plačati še upravno sodišče, da opravi njihovo delo. To razliko med prekluzivnim rokom za stranko in instrukcijskim rokom za upravni organ oziroma uradno osebo nekateri državni uradniki zlorabljajo do popolnosti na škodo strank in s tem na škodo celotnega gospodarstva. Ali o številu tovrstnih primerov obstaja kakšna statistika? Evidenca o tem, koliko upravnih odločb je izdanih na podlagi napačne uporabe materialnega prava, na podlagi molka organa, kakšne so bile sankcije zoper državnega uradnika oziroma uradno osebo, ki je vodila postopek, ne obstaja. Informacijska pooblaščenka je opozorila, da je prejela 361 pritožb zaradi molka organa in da se to število iz leta v leto močno povečuje. Mislimo si lahko, kako obupane so morale biti te stranke, da so se zaradi molka organa obrnile na informacijsko pooblaščenko, ki v zvezi s tem nima nobenih konkretnih pooblastil. Koliko mora biti tistih, ki se nanjo niso obrnili?! Sklepamo lahko, da je vsako leto v naši državi izdanih na stotine, morda celo na tisoče odločb z molkom organa. Gre namreč za poslovni model izigravanja pravne države, ki ga brez revizije konkretnega postopka sploh ni 5 mogoče ugotoviti. Tega se državni uradniki zavedajo, zato so v dvajsetih letih zamenjali kar veliko število ministrov in ne obratno. Brez izjemno povečanega nadzora nad njihovim delom in kadrovske osvežitve tudi novi vladi ne bo uspelo. Pravna država ni padla na treh odmevnih primerih, ki jih spremljamo po medijih, temveč je padla na tisočih mikro primerih posameznih ljudi in podjetnikov, ki nimajo denarja za podkupnine in za velike odvetniške pisarne. V tem je problem! Zato je škodljivo, ko nam poskušajo nekateri prepovedati kritiko nad izvajalci in skrbniki pravne države. Državna uprava je zasnovana na negativni selekciji, pošteni so odšli ali so bili izrinjeni; potrebne so spremembe! Kakšne spremembe, menite, so potrebne? Posamezne državne uradnike, ki v okviru posameznih ministrstev odločajo kot drugostopenjski organi, je treba prerazporediti v druge resorje ali v druga ministrstva, da se sprega z lobiji vsaj za nekaj časa prekine. Tudi sicer naj bi bila rotacija kadrov med različnimi resorji prej pravilo kot izjema. Potrebno je povečati nadzor nad delom državnih uradnikov: Vsa ministrstva bi morala inšpektoratu za javno upravo mesečno poročati o številu izdanih, razveljavljenih, odpravljenih in ničnih upravnih aktov. Molk organa naj bo opravičljiv le v taksativno naštetih primerih, kot je na primer bolezen. Za tekoče in nemoteno delo so pristojni nadrejeni, zato morajo biti »Danes pravzaprav težko najdemo dobrega podjetnika, ki bi se upal predstaviti javnosti, ker se boji »kontra« učinka, ki ga povzroči nevoščljivost in neetično ravnanje konkurence.« odgovorni tudi za molk organa. Smiselno bi bilo tudi prerazporediti inšpektorat za javno upravo neposredno pod predsednika vlade, saj pristojnosti inšpektorata posegajo na celotno področje državne uprave. Ali je v pravno tako neurejeni državi torej sploh realno pričakovati, da bodo državljani podprli reforme, za katere sicer ni dvoma, da so potrebne? Dokler v naši državi ne bomo zagotovili reda in pravičnosti, je vsako pričakovanje po izpeljavi nujnih reform, kot so pokojninska, zdravstvena in delovnopravna, neupravičeno in nerealno. Ljudje in podjetniki v večini doživljamo trenutno situacijo kot krivico, zato pozivam vse, da se pridružimo aktivnemu vzpostavljanju pravne države in da vsak po svojih najboljših močeh in znanju pripomoremo k temu, da bomo težili k iskanju odgovorov, kaj moramo storiti, da bomo določeno pravilo spoštovali, in ne k iskanju odgovorov, kaj moramo storiti, da bomo pravno pravilo zaobšli in pri tem ne bomo kaznovani. Podlaga pravne norme je moralna norma, zato si moramo prizadevati za njuno usklajenost in harmonijo. Poslovni razgledi SAŠA regije Razvojna konferenca lesarjev Slovenije Lesarstvo brez podpore države ne bo preživelo SŠGZ je 1. septembra skupaj s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo (SAŠA ORA) in Občino Nazarje v sklopu 5. Lesarskega praznika v Nazarjah pripravila razvojno konferenco lesarjev Slovenije. Namen konference je bil predstaviti osnutek strategije prestrukturiranja slovenske lesne industrije, predstaviti možnosti in perspektive uporabe lesa v stanovanjskih in javnih zgradbah ter na osnovi primerov dobre prakse nakazati nove razvojne poti. Udeležence konference je uvodoma pozdravila županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik in opozorila na strateški pomeni gospodarjenja z gozdom in lesom tako v Zgornji Savinjski dolini kot na nivoju države. Letos mineva 110 let od začetka industrijske predelave lesa v Nazarjah, situacija v lesarski panogi pa je zelo zaskrbljujoča. Kljub kriznim razmeram je potrebno storiti vse, da se trend krčenja panoge, ki traja že dvajset let, ustavi in da lesarstvo, glede na dejstvo, da je les poleg vode edina strateška surovina Slovenije, dobi status razvojno prednostne panoge. Novembra lani so partnerji Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije, ILTRA d.o.o. in Lesarski grozd začeli s ciljno raziskovalnim projektom Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in ministrstvo za gospodarstvo (MG). Cilj projekta je proučiti področja, kjer bo mogoče z minimalnimi stroški relativno hitro dvigniti dodano vrednost izdelkom, pripraviti predlog najpomembnejših ukrepov in smernic za preoblikovanje in razvojni preboj slovenske lesne industrije ter pripraviti vizijo v obliki smernic, ki bi slovensko lesnopredelo- valno industrijo vodile v boljšo prihodnost. Dr. Andreja Kutnar iz Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj ILTRA d.o.o. je na konferenci v Nazarjah predstavila doslej izvedene aktivnosti v sklopu projekta in predloge za prestrukturiranje, ki bodo v prihodnjih mesecih predmet javne razprave. Projektna skupina je pripravila konkretne ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, da bi dosegli ključne cilje: Dr. Manja Kitek Kuzman iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavila možnosti in perspektive uporabe lesa v stanovanjskih in javnih objektih, mag. Anton Strgar pa je prestavil Razvojni center koroškega gospodarstva, ki je bil lani kot eden izmed treh projektov s področja lesarstva izbran na razpisu MG za razvojne centre slovenskega gospodarstva. Udeleženci konference so še posebej opozorili na izvoz slovenske hlodovine, ki še vedno narašča (foto: Tatjana Podgoršek) boljše splošno gospodarsko okolje, nove tržne pristope in nove prodajne poti, optimizacijo in kapitalsko povezovanje proizvodnih verig, uvajanje novih tehnologij, izdelkov in storitev z upoštevanjem trajnostnega razvoja in uporabo vrhunskega dizajna, spodbujanje rabe lesa na vseh ravneh družbe in okrepitev povezav med podjetji in inštitucijami znanja. V razpravi je bil še kot posebej problematičen izpostavljen izvoz slovenske hlodovine, ki še vedno narašča, zato je skrajni čas, da država v zvezi s tem sprejme ustrezne ukrepe. Za obstoj slovenske lesne industrije je prvenstveno potrebno preprečiti propad njene proizvodne dejavnosti, kar pa ne bo mogoče brez sprememb delovnopravne zakonodaje. Slovenska gospodarska zveza Začetek čezmejnega sodelovanja Delegacija Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) v sestavi predsednica dr. Cvetka Tinauer, podpredsednica Uršula Menih Dokl in direktor Franci Kotnik je v sklopu priprav na razvojno konferenco SAŠA regije 27. septembra obiskala Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) v Celovcu in se dogovorila za njihovo sodelovanje na konferenci. Delegacija SŠGZ se je z gostitelji - predsednikom SGZ Benjaminom Wakounigom, podpredsednikom Feliksom Wieserjem in direktorico mag. Marino Einspieler –dogovorila tudi za tesnejše dolgoročno poslovno sodelovanje. Delegacija SŠGZ med gostitelji na sedežu Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (foto: fotodokumentacija SGZ) Poslovni razgledi SAŠA regije 6 Gospodarska zbornica Slovenije Zlati inovatorji BSH Hišnih aparatov in Gorenja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je 20. septembra najboljšim inovatorjem v letu 2010 na priložnostni slovesnosti v Domu gospodarstva v Ljubljani podelila 12 zlatih, 23 srebrnih in 11 bronastih priznanj ter 2 diplomi. Med prejemniki zlatih priznanj so bili tudi inovatorji BSH Hišnih aparatov in Gorenja. S podeljevanjem priznanj in diplom je pred petnajstimi leti začela območna gospodarska zbornica Zasavje, kasneje so se ji pridružile ostale območne in regionalne zbornice. Priznanja za najboljše inovacije so prerasle v vseslovensko promocijo inovacij, letošnja podelitev na nacionalni ravni pa je bila osma po vrsti. Število prijav na natečaj se iz leta v leto povečuje. V letošnjem projektu zbiranja in ocenjevanja inovacij je na regionalni ravni sodelovalo 243 inovacij in 777 inovatorjev, od tega v SAŠA regiji 14 inovacijskih predlogov 8 predlagateljev, pri katerih je sodelovalo 150 inovatorjev. Na nacionalno raven so iz SAŠA regije napredovale tri najbolje ocenjene inovacije, in sicer nov kuhinjski aparat MUM5 Styline in espresso avtomat TE5 iz BSH Hišnih aparatov ter Combi 750 iz Gorenja. Nov kuhinjski aparat MUM5 Styline iz BSH Hišnih aparatov (inovatorji: Andrej Blagotinšek, Aleš Brečko, Uroš Jegrišnik, Matej Čater, Peter Kovačič, Igor Zager, Stane Mazej, Aleksander Strojanšek, Miro Brezovnik, Dušan Rebernik, Marko Lenošek, Gregor Ročnik, Aleš Inovatorji iz BSH Hišnih aparatov so za nov kuhinjski aparat MUM5 Styline prejeli srebrno priznanje (foto: fotodokumentacija GZS) Semprimožnik, Peter Leskovšek) je prejel srebrno priznanje, zlato priznanje pa sta prejela espresso avtomat TE5 BSH Hišnih aparatov (inovatorji: Darko Ogrizek, Simona Robnik, Igor Žibret, Matjaž Uršej, Igor Štorman, Peter Miklavc, Matej Kramer, Vili Porčnik, Branko Zavolovšek, Jože Skok, Jože Ošep, Uroš Urankar) in Gorenjeva družina hladilno zmrzovalnih aparatov Combi 750 (inovatorji: Darja Slapničar, Marko Esih, Dejan Dren, Karel Štiglic, Slavko Fujs, Andrej Veternik, Boštjan Ogrizek, Matej Mejač, Tomaž Zagoršek, Marko Tajnik, Anita Lužnik, Vlado Bač, Gregor Štumpfel, Dejan Usar, Dušan Mesner, Peter Sevčnikar, Edi Pocajt, Drago Ranzinger, Mitja Kranc, Peter Mrak, Bojan Kralj, Tomaž Krajnc, Branko Lah, Andrej Jurič, Matej Čremožnik, Jože Katanec). Zlato priznanje so za espresso avtomat TE5 prejeli tudi inovatorji BSH Hišnih aparatov (foto: fotodokumentacija GZS) Inovatorji Gorenja so bili za novo družino hladilno zamrzovalnih aparatov Combi 750 nagrajeni z zlatim priznanjem (foto: fotodokumentacija GZS) Število in kakovost prijavljenih ter nagrajenih inovacij kaže, da Slovenija ima potencial za dvig konkurenčnosti gospodarstva, kar je v sedanjih zaostrenih razmerah izjemnega pomena. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je ob tej priložnosti poudaril, da inovacije prihajajo tako iz malih kot iz srednjih in velikih podjetij, iz različnih regij in različnih branž. To nas lahko navdaja z optimizmom, da je vitalni del slovenskega gospodarstva v dobri kondiciji, inovativnost pa lahko pospeši izhod iz sedanje krize. 7 Poslovni razgledi SAŠA regije 18. seja upravnega odbora SŠGZ Gospodarstveniki pripravljeni prevzeti odgovornost za ponoven vzpon Slovenije Upravni odbor SŠGZ se je na 18. redni seji, ki je potekala 20. oktobra v novem športnem in velnes centru Galactica v Velenju, seznanil z aktualnim stanjem v slovenskem gospodarstvu, ki ga je predstavil predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič. Slednji je ob tej priložnosti predstavil tudi povzetek predlogov ukrepov za izhod iz krize. Novi športni in velnes center Galactica, ki ga je zgradila družba Trendnet d.o.o. Velenje, je udeležencem seje uvodoma predstavil direktor družbe Bojan Oremuž. Omenjeno podjetje se sicer ukvarja z dejavnostjo informatike, na področje velnesa in rekreacije pa so se podali na podlagi ugotovitve, da današnji tempo življenja za večino ljudi postaja prenaporen, k čemur prispevajo vsakdanje hitenje, stres, pomanjkanje prostega časa in nezdrav način prehranjevanja. Vsem naštetim dejavnikom v Galactici ponujajo protiutež v obliki storitev, ki posledično spremenijo življenjski stil posameznika. Njihova ponudba vključuje širok spekter skupinskih vadb in plesnih aktivnosti, fitnes, tajske masaže in štiri vrste savn, poleg tega pa še dva bara, od katerih je eden namenjen samo članom Galactice, drugi pa vsem tistim, ki se želijo sprostiti ob kavici in klepetu s prijatelji. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je povedal, da so slovenski gospodarstveniki zelo zaskrbljeni, saj Slovenija ni samo v gospodarski krizi, ampak tudi v politični krizi in krizi vrednot. Skrajni čas je za spremembe, zato potrebujemo jasno sliko razmer in ambi- ciozne vendar realne državne, razvojne in reformne projekte. Skrajni čas je za družbeno odgovorno politiko in strokovno vodenje države. Pri tem so gospodarstveniki pripravljeni prevzeti izjemno breme in odgovornost za ponoven vzpon Slovenije. Program predlaganih ukrepov se nanaša na sedem ključnih pogojev: pospešen gospodarski razvoj, debirokratizacija in učinkovit javni sektor, pravna država, varčevanje, spremembe in reforme, zaupanje, ugled in družbena odgovornost, internacionalizacija. Direktor Trendneta Bojan Oremuž je udeležencem seje razkazal novi športni in velnes center Galactica (foto: Marija Lebar) Gospodarska zbornica Slovenije Gospodarstvo zahteva pravno državo GZS je 5. oktobra v Ljubljani pripravila javni posvet z naslovom Vpliv prava na konkurenčnost gospodarstva. Med uglednimi strokovnjaki, ki so uvodoma predstavili različne poglede na trenutno pravno stanje v državi, je v vlogi direktorice Agencije za elektronsko poslovanje EBA nastopila tudi dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ, ki je spregovorila o pomen prava v poslu. Ključna ugotovitev udeležencev posveta je bila, da gospodarstvo potrebuje zakonodajo, ki bo upoštevala pravne okvire, postavljene z ustavo. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je poudaril, da ne potrebujemo dodatnih zakonov temveč bolj transparentno oblast. Če pravna država z mehanizmi, ki jih ima na voljo, ne bo bolj učinkovita, potem tudi poslovni subjekti ne morejo poslovati konkurenčno. »Dokler ne bomo Poslovni razgledi razgledi SAŠA SAŠA regije regije Poslovni imeli sistema, ki bo od vrha navzdol zagotavljal spoštovanje prava, do tedaj ne moremo pričakovati sprememb,« je opozoril Hribar Milič. Prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete je poudaril, da je morala v osnovi temelj prava, na žalost pa se danes v Sloveniji srečujemo z erozijo prava. Dr. Cvetka Tinauer se je dotaknila problema nenaklonjenosti državne uprave do gospodarstva oz. izigravanja pravice instituta »molk organa«. Medtem ko praviloma v gospodarstvu kupec ne plača napak, saj je poslovni interes prodajalca, da jih odpravi, nosi v gospodarstvu breme napak države uporabnik. O težavah, s katerimi se srečujejo podizvajalci, je spregovorila Marija Jurekič iz Kovinotehne MKI, in poudarila, da lahko oblast pomembno vpliva na razvoj gradbeništva z obli- 88 kovanjem norm, še bolj pa lahko kot največji investitor vpliva na oblikovanje graditeljske kulture in običajev. Mag. Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je poudaril, da se pravna država začne v naših glavah in je kot taka stvar vrednot posameznikov kot tvorcev družbe. Dr. Erik Kerševan, generalni sekretar ustavnega sodišča, je izpostavil, da je ustavno sodišče pri presoji posameznih pravnih aktov šele na koncu. »Svobodna podjetniška pobuda je temelj za konkurenčno gospodarstvo,« je poudaril prof. dr. Branko Korže z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Polona Fink Ružič, samostojna pravna svetovalka pri GZS, pa je svoj referat zaključila z mislijo iz starega Rima: »Kaj koristi pravo v državi, če ni nikogar, ki bi ga znal uveljaviti?« KLS Ljubno d.d. Zlata gazela Slovenije 2011 Časopisna hiša Dnevnik je v Cankarjevem domu v Ljubljani 26. oktobra razglasila najboljše med hitro rastočimi slovenskimi podjetji in zlato gazelo za leto 2011 podelila savinjsko-zasavski gazeli KLS Ljubno d.d. Kipec gazele je iz rok predsednika republike dr. Danila Türka sprejel Bogomir Strašek, ki ljubensko podjetje vodi že 39 let. KLS Ljubno izvozi 83 odstotkov vseh izdelkov, z zobatimi obroči pa dosega 40 odstotkov evropskega in 12 odstotkov globalnega trga. Njihovi zobati obroči so vgrajeni v motorje 28 avtomobilskih znamk. Podjetje je razvojno naravnano, kar se kaže v več kot 30-odstotnem deležu novih proizvodov v skupni prodaji v zadnjih dveh letih. Ob tem več kot dve tretjini zaposlenih vsako leto opravi eno ali več oblik notranjega usposabljanja. Bogomirja Straška je na podelitvi priznanj za najboljše med hitro rastočimi slovenskimi podjetji spremljala ekipa najožjih sodelavcev (foto: fotodokumentacija Dnevnika) Poslovno srečanje s hrvaškim trgovinskim atašejem Še veliko neizkoriščenih priložnosti Kipec gazele je iz rok predsednika republike dr. Danila Türka sprejel direktor Bogomir Strašek (foto: fotodokumentacija Dnevnika) KLS Ljubno je eno najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi, saj je robotiziranih več kot 90 odstotkov proizvodnih procesov. Obenem dosegajo izredno kakovost proizvodov in le 1,6 reklamacije na milijon proizvodov. Več kot 4 odstotke celotnih letnih prihodkov investirajo v razvoj novih znanj in veščin zaposlenih ter razvoj proizvodov in proizvodnih procesov. Spoštovanja vredna je tudi rast dodane vrednosti na zaposlenega: v letu 2010 je dosegla vrednost 70.381 evrov, kar pomeni podvojitev v petih letih in obenem dvakratnik povprečja slovenskega gospodarstva. Nikola Bunjevac je izrazil pripravljenost za pomoč pri vstopu slovenskih podjetij na hrvaški trg (foto: Franci Kotnik) 9 SŠGZ in Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) sta v vili Herberstein 25. oktobra pripravili poslovno srečanje s trgovinskim atašejem v veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani Nikolo Bunjevcem. Le-ta je uvodoma predstavil možnosti sodelovanja slovenskih in hrvaških podjetij in podjetnikov ter gospodarski potencial sosednje države, še posebej regije Osijek. V drugem delu srečanja se je razvila živahna razprava, v kateri so udeleženci opozorili na nekatere specifike pravne ureditve in delovanja trga na Hrvaškem, ki upočasnjujejo rast prekomejnega sodelovanja, ob tem pa so bile izpostavljene tudi nekatere še neizkoriščene priložnosti, zlasti na področju skupnih razvojnih projektov, ki so lahko predmet sofinanciranja iz evropskih skladov. Nikola Bunjevac je ob zaključku srečanja izrazil pripravljenost za pomoč pri vstopu slovenskih podjetij na hrvaški trg, prav tako pa je prevzel tudi vlogo povezovalca med SŠGZ in primerljivimi regionalnimi gospodarskimi zbornicami na Hrvaškem. Gospodarski Poslovni razgledi SAŠA regije Razvojna konferenca SAŠA regije Internacionalizacija - najboljša pot iz krize SŠGZ je 15. novembra v Centru Nova pripravila razvojno konferenco SAŠA regije, ki je potekala pod naslovom Internacionalizacija najboljša pot iz krize. V času, ko se Slovenija nahaja v resni razvojni blokadi, ko se kriza financiranja ne odraža samo v gospodarskem ampak tudi v javnem sektorju in ko po najbolj optimističnih napovedih zasebna poraba, ki je eno od gonil gospodarske rasti, v bližnji prihodnosti ne bo presegla enega odstotka, se namreč izvoz kaže kot edini pravi izhod iz sedanje situacije. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike SAŠA regije, ki več kot tri četrtine vseh prihodkov ustvarijo na domačem trgu. Udeležence konference je pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in se v svojih razvojnih razmišljanjih osredotočil predvsem na potrebo po čim prejšnji izgradnji hitre ceste na relaciji Šentrupert-Velenje, ki bo predstavljala hrbtenico 3. razvojne osi, in na izgradnjo nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki bo Sloveniji zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo tudi v prihodnjih desetletjih, ko se pričakuje porast njene porabe. V osrednjem delu konference sta Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, in Felix Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze bank, Udeležence konference je pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič Benjamin Wakounig je predstavil Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v uvodnem govoru opozorila, da brez ureditev nekaterih ključnih vprašanj doma gospodarskim subjektom tudi vstop na tuje trge ne bo pomagal. Na njihovo konkurenčnost ima namreč zelo velik vpliv konkurenčnost državne uprave, ki pa ni na ustreznem nivoju. Tinauerjeva je v nadaljevanju izpostavila nekatere bistvene probleme, s katerimi se je treba nemudoma soočiti, in predlagala rešitve: uvajanje inovativnosti v vse sfere družbenega sistema, racionalizacija državne uprave in nagrajevanje uradnikov po rezultatih dela ter večji nadzor nad njihovim delom, ki bi odpravil sedaj zelo razširjeno in škodljivo prakso molka organa. Med udeleženci razvojne konference so tokrat, glede na program, prevladovali gospodarstveniki Poslovni razgledi SAŠA regije 10 Felix Wieser predseduje upravnemu odboru Zveze bank, ki se ponaša z 90-letno tradicijo predstavila omenjeni instituciji, ki sta lahko slovenskim podjetjem in podjetnikom zanesljiv partner pri vstopanju na trge Zahodne in Srednje Evrope. Primere dobre oziroma odlične prakse so predstavili mag. Andreas Urbas, direktor podjetja Urbas iz Velikovca, Mirko Strašek, direktor podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji, in Ana Laura Rednak, direktorica prodaje in financ v velenjskem podjetju Plastika Skaza. V razpravi so bili med drugim predstavljeni rezultati ankete, ki jo je med političnimi strankami na temo obeh že omenjenih ključnih razvojnih projektov SAŠA regije izvedla SŠGZ. Anketa je pokazala, da nadaljevanje projekta blok 6 TEŠ podpirajo DeSUS, LDS, NSi, Pozitivna Slovenija, SD, SDS in SLS, izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi po trasi Šentrupert-Velenje pa podpirajo DeSUS, NSi, SD, SDS in SLS, medtem Mag. Andreas Urbas je predstavil primer dobre prakse njegovega podjetja iz Velikovca Ana Laura Rednak je razkrila formulo dolgoročnega uspeha podjetja Plastika Skaza Dr. Milan Medved je še enkrat izpostavil strokovne argumente za izgradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ ko sta LDS in Pozitivna Slovenija načelno za izvedbo tega infrastrukturnega projekta, vendar se nista v odgovorih nedvoumno opredelili glede trase. Ob zaključku konference sta predsednik SGZ Benjamin Wakounig in predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju, Tinauerjeva pa je ob tem najavila povezovanje še z drugimi regionalnimi zbornicami v tujini. Foto: Jože Miklavc Ob zaključku konference sta Benjamin Wakounig in dr. Cvetka Tinauer podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju med SGZ in SŠGZ Poslovni razgledi SAŠA regije Izdajatelj: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel. 03/8984202, faks 03/898-4206, e-pošta: [email protected]. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Priprava in tisk: Eurograf d.o.o., Šterbenkova cesta 6, 3320 Velenje. Poslovni razgledi SAŠA regije izhajajo občasno in jih brezplačno prejmejo vsi člani SŠGZ. Naklada: 350 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodijo Poslovni razgledi SAŠA regije med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. 11 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 12 134 424 2605 16800 5554 19829 25383 Solčava Šmartno ob Paki Šoštanj Velenje Upravna enota Mozirje Upravna enota Velenje SAŠA regija Vir: SURS, september 2011 528 1122 Mozirje Rečica ob Savinji 344 Luče 1977 926 Ljubno Nazarje 523 Delovno aktivno prebivalstvo Gornji Grad Občina / upravna enota 22781 18320 4461 15827 2187 306 86 380 1806 900 200 747 342 Zaposleni 2602 1509 1093 973 418 118 48 148 171 222 144 179 181 Samozaposleni Po delovnem mestu 1091 531 560 258 224 49 31 75 82 83 90 96 103 Kmetje 24997 18445 6552 13343 3728 1374 178 943 1144 1683 556 1076 972 Delovno aktivno prebivalstvo 3570 2849 721 2199 461 189 22 107 137 155 68 118 114 Registrirano brezposelni Po prebivališču 12,5 13,4 9,9 14,1 11 12,1 11 10,2 10,7 8,4 10,9 9,9 10,5 Stopnja registrirane brezposelnosti Delovno aktivno prebivalstvo po občinah delovnega mesta in prebivališča Povprečne mesečne neto plače po dejavnostih za september 2011 UE Mozirje UE Velenje SAŠA regija A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo * * * B Rudarstvo * 1479,77 1479,77 C Predelovalne dejavnosti 814,46 864,52 839,49 D Oskrba z električno energijo 976,36 1403,66 1190,01 1020,88 993,26 1007,07 F Gradbeništvo 674,60 775,79 725,195 G Trgovina, popravila motornih vozil 762,43 734,75 748,59 H Promet in skladiščenje 676,31 891,96 784,135 I Gostinstvo 642,68 765,5 704,09 J Informacijske in kom. dejavnosti 953,67 1013,55 983,61 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1255,92 1146,91 1201,415 * 1044,58 1044,58 M Strokovne, znanstvene dejavnosti 872,21 1045,82 959,015 N Druge raznovrstne posl. dejavnosti 587,73 636,58 612,155 O Dejavnosti javne uprave 1088,85 1054,55 1071,7 P Izobraževanje 1109,03 1114,72 1111,875 Q Zdravstvo, socialno varstvo 895,37 994,68 945,025 R Kulturne, razvedrilne dejavnosti 1092,30 885,03 988,665 S Druge dejavnosti 826,75 736,61 781,68 SKUPAJ 890,60 925,38 907,99 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami L Nepremičnine Vir: SURS, september 2011 13 Poslovni razgledi SAŠA regije IN MEMORIAM Ivan Atelšek 1928 - 2011 6. decembra je v 84. letu starosti umrl Ivan Atelšek, častni občan občin Velenje in Šmartno ob Paki ter oče ene najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb, Gorenja. Rodil se je 21. avgusta 1928 na Prihovi pri Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini. Osnovno šolo je obiskoval na Rečici ob Savinji. Izučil se je za ključavničarja. Leta 1942 se je pridružil partizanski vojski. Po vojni je opravil pomočniški izpit za ključavničarja in dobil službo v nazarski lesni industriji. Leta 1949 mu je podjetje odobrilo štipendijo za izobraževanje v delovodski šoli v Ljubljani, ki ga je končal leta 1952. Leto kasneje je postal upravitelj Kovinskega in eksploatacijskega podjetja Gorenje v vasi Gorenje, kjer je bilo takrat zaposlenih deset delavcev. Leta 1957 so začeli izdelovati štedilnike na trda goriva. Proizvodnja je rasla in leta 1960 so podjetje preselili v stare kopalnice Rudnika lignita Velenje. Od takrat naprej je Gorenje ves čas raslo in postalo ena vodilnih tovarn in blagovnih znamk bele tehnike ter gospodinjskih aparatov v Evropi in svetu. Ivan Atelšek je zgradil podjetje na evropskih standardih, zaradi česar je Gorenje prebrodilo krizo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, krizo ob izgubi jugoslovanskih trgov v letu 1991 in se tudi danes uspešno spopada z gospodarsko krizo. Gorenje je v začetni fazi razvoja predstavljalo dopolnitev energetske in premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, sedaj pa že desetletja nudi zaposlitev številnim občankam in občanom pa tudi zaposlenim, ki v Velenje na delo prihajajo od drugod. V podjetju ves čas gojijo odgovoren odnos do naravnega okolja in lokalne skupnosti. Ivan Atelšek je Gorenje najprej vodil kot upravitelj, kasneje kot direktor. S podjetjem je sodeloval tudi po upokojitvi; vse do lanskega leta je bil član nadzornega sveta Gorenje d.d. Bil je vizionar in človek z veliko poguma in odločnosti ter z izjemnimi sposobnostmi voditelja, ki je svoje ideje več kot uspešno uresničeval. Za prispevek k razvoju Gorenja in slovenskega gospodarstva je prejel številne domače in tuje nagrade, med drugim nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Srečanje gospodarstvenikov, županov in poslancev Savinjske regije Savinjska regija mora postati bolj pomemben razvojni partner Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC), območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) statistične Savinjske regije in SŠGZ so 12. decembra v hotelu Žalec pripravile prednovoletno srečanje gospodarstvenikov, županov in poslancev - torej tistih, ki imajo največji vpliv in hkrati odgovornost za razvoj celotne regije. Udeležence srečanja je pozdravil direktor RASR Janez Jazbec, ki je opozoril na dejstvo, da ima Savinjska regija več kot četrt milijona prebivalcev in da zavzema več kot 11 odstotkov slovenskega ozemlja, zato mora postati bolj pomemben in upoštevanja vreden razvojni partner v odnosu z državo in širše, kot je bila doslej. Organiziranost regije za njeno skupno načrtovanje in dogovarjanje ter njen skupni nastop ter pogajanja je domača naloga nosilcev razvoja in je že v pripravi. Jazbec je med ključnimi razvojnimi prioritetami omenil 3. razvojno os in univerzo, povečevanje samooskrbnosti regije navznoter pa kot priložnost v prihodnjih letih, ki ne bodo lahka. Ne glede na slednje mora ostati strateški cilj Savinjske regije, da postane poslovno uspešno in ljudem prijazno okolje. V imenu predstavnikov lokalnih skupnosti je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, v imenu direktorjev gospodarskih družb in dr- Poslovni razgledi SAŠA regije žavnozborskih poslancev mag. Stanko Stepišnik, sicer direktor Emo Orodjarne, v imenu obrtnikov in podjetnikov pa sta spregovorila Miran Gracer, predsednik OOZ Celje in direktor Grafike Gracer, ter Štefan Grosar, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vsi so se strinjali, da bo v prihodnje potrebno več sodelovanja med gospodarstvom in ostalimi institucijami družbe, še posebej izobraževalnimi ustanovami, saj podjetja in podjetniki brez ustreznih kadrov ne morejo biti konkurenčni na trgu. Organizatorji srečanja so za udeležence iz vseh območnih partnerstev Savinjske regije pripravili tudi krajši kulturni program (foto: Sherpa) 14 11. konferenca kakovosti Odpadek ali surovina? SŠGZ in Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) sta 15. decembra pripravila 11. konferenco kakovosti, katere osrednja tema je bilo varstvo okolja. Konferenca je opozorila na sicer znano dejstvo, da so odpadki zelo pereč okoljski problem, zato si moramo vsi, tako poslovni subjekti kot fizične osebe prizadevati, da se njihova količina zmanjša. Pozdravni govori: • mag. Vilma Fece, predsednica DKRO • dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ • Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje • Jure Fišer, direktor Gorenje Surovina Referati: • Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije: Od odpadkov do surovin in okoljskih dovoljenj: zaveze in dileme gospodarstva • dr. Rajko Knez, Pravna fakulteta Maribor: Dopustnost dejavnosti zasebnih subjektov pri nalogah (obveznih) gospodarskih javnih služb varstva okolja • Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO: Na poti k družbi recikliranja • Erika Vidic, Acroni: Odpadno železo in jeklo – odpadek ali surovina • Boštjan Šimenc, Kemis: Izkušnje pri ravnanju z nevarnimi odpadki • dr. Rok Rotar, mag. Slavko Dvoršak, mag. Tadej Krošlin, Gorenje Surovina: Odpadki, predelani v proizvod (EOW – End of Waste) Mag. Vilma Fece je predstavila sistem ravnanja z odpadki v Gorenju (foto: Marija Lebar) V imenu pokrovitelja konference je spregovoril direktor Gorenja Surovine Jure Fišer (foto: Marija Lebar) uredba o odpadkih, katere namen je, da bi Slovenija postala družba recikliranja. Gospodarstvo se je letos veliko ukvarjalo z uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, saj omenjeni dokument ni sprejemljiv niti za industrijo niti izvajalce javnih služb. Na konferenci se je zato razvila živahna razprava o vlogi zasebnega sektorja pri nalogah javnih služb varstva okolja. Ker pa sta na področju ravnanja z odpadki poleg okoljskega pomembna tudi ekonomski in socialni vidik, so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri dobre prakse, pri čemer je bila izpostavljena tudi dilema, ali naj odpadek ostane odpadek ali naj postane surovina. Predsednica DKRO mag. Vilma Fece je ob zaključku dogodka, ki je potekal v velenjskem hotelu Paka, izrazila zadovoljstvo nad udeležbo in vsebinsko razpravo ter napovedala, da bo 12. konferenca kakovosti v letu 2012 namenjena problematiki varnega in zdravega dela. Količine nastalih odpadkov (vključno z zalogami iz prejšnjih let) po viru nastanka, Slovenija (vir: SURS) • Renata Košir, Goodyear Dunlop Sava Tires: Nič odlaganja odpadkov • mag. Vilma Fece, Marta Fidej, Gorenje: Ravnanje z odpadki v Gorenju Nova evropska direktiva o ravnanju z odpadki uveljavlja nov pristop: odpadki so deklarirani kot vir surovin, zato morajo države članice EU sprejeti ukrepe. da se odpadki v čim večji meri ponovno uporabijo. V Sloveniji je implementacija teh zahtev v zaključni fazi. Na konferenci je bila predstavljena nova 15 Poslovni razgledi SAŠA regije Zveza računovodskih servisov pri GZS Apo vizija naj računovodski servis Slovenije 2011 v kategoriji srednje velikih Zbornica računovodskih servisov pri GZS je letos četrtič organizirala izbor Naj računovodski servis z namenom, da v poslovni jav- nosti širi zavedanje o pomenu kakovostnega računovodskega servisa. V kategoriji malih računovodskih servisov je zmagal MDS Jova- Plakete in kipce je prejemnikom priznanj izročil predsednik Zbornice računovodskih servisov pri GZS Aleksander Štefanac; poleg njega stoji direktorica Apo vizije Janja Praznik nović & Javernik d.o.o., v kategoriji srednjih Apo vizija d.o.o. iz Velenja, v kategoriji velikih računovodskih servisov pa Unija d.d. Slavnostna razglasitev rezultatov izbora je potekala v okviru 13. kongresa računovodskih servisov 4. oktobra v Portorožu. Plakete in kipce je prejemnikom izročil Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih servisov pri GZS, ki je ob tem poudaril, da letošnje zmagovalce odlikujejo dolgoletna tradicija in stabilno poslovanje, širok spekter strank in uporaba naprednih računalniških tehnologij, zlasti pri komunikaciji in izmenjavi podatkov s strankami. Pri vseh je izpostavljena tudi izjemna skrb za visoko strokovno usposobljenost ter permanentno izobraževanje zaposlenih. Za podjetje Apo vizija iz Velenja, ki je zmagalo v kategoriji srednje velikih računovodskih servisov, je značilna raznovrstna ponudba, v zadnjem času pa se specializirajo tudi za proračunske uporabnike. Stranke obravnavajo individualno, saj dobro poznajo poslovanje vsakega posameznega naročnika. Storitve izvajajo s sodobno tehnologijo in pri tem stremijo k čim večjemu obsegu brezpapirnega poslovanja, ki omogoča ustvarjanje višje dodane vrednosti. Podjetniški zajtrk Kako v letu 2012 skozi labirint evropskih priložnosti Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v sodelovanju s svetovalno družbo Tiko Pro 9. decembra v velenjskem hotelu Paka pripravila podjetniški zajtrk, katerega namen je bil seznanitev udeležencev z aktualnimi informacijami s področja javnih razpisov in možnostmi pridobivanja razvojnih sredstev Evropske unije, hkrati pa je bila to tudi priložnost za sproščeno druženje ob izteku poslovnega leta. Udeležence podjetniškega zajtrka je uvodoma pozdravil direktor SŠGZ Franci Kotnik in jih spomnil, da zbornica v okviru Infopike nudi malim in mikro podjetjem brezplačno svetovanje s področja delovnopravne zakonodaje, davkov in računovodstva ter razpisov za razvojna sredstva. Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je izpostavila nekatere ključne probleme, s katerimi se podjetniki srečujejo v praksi, in udeležence pozvala, naj se v prihodnje v večjem številu vključujejo v zbornične aktivnosti. Vsem je zaželela uspešen zaključek leta 2011 in uresničitev vseh ciljev v letu 2012, ko Poslovni razgledi SAŠA regije Udeleženci podjetniškega zajtrka so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi napovedanih razpisov za evropska sredstva v letu 2012 (foto: Marija Lebar) bomo, kot kaže, še vedno poslovali v razmerah ostre finančne in gospodarske krize. Informacije o javnih razpisih, napovedanih za leto 2012, je podjetnikom posredova- 16 la direktorica družbe Tiko Pro Kristina Kočet, ki je nato v individualnih razgovorih odgovarjala tudi na konkretna vprašanja posameznih udeležencev. Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ Dvanajst let uspešnega dela Z zaključkom leta 2011 se zaključuje tudi dvanajsto leto uspešnega delovanja sekcije računovodskih servisov pri gospodarski zbornici SAŠA regije. Dokaj zahtevno delo na računovodskem področju združuje članice, da s skupnimi močmi in skupnim znanjem rešijo marsikateri zapleten primer. Le-teh pri njihovem delu ni malo, saj se pogosto do- zi s spremembami zakonodaje, predvsem s področja DDV, ki bistveno vplivajo na dosedanjo prakso obravnavanja poslovne dokumentacije. Glede na to, da obe strani ugotavljata, da je takšna oblika sodelovanja obojestransko koristna, so se dogovorili, da s tovrstnimi srečanji nadaljujejo tudi v bodoče. Na decembrski seji so prisotne članice sekcije izmenjale informacije o najbolj aktualnih spremembah zakonodaje (foto: Tanja Drofelnik) gaja, da tisto, kar je veljalo in bilo pravilno računovodsko obravnavano še včeraj, sprememba zakona, pravilnika ali podzakonskega predpisa zadevo naslednji dan obrne skoraj na glavo. V ta namen je vodstvo sekcije skupaj z vodstvom SŠGZ tudi v tem letu organiziralo kar nekaj aktualnih seminarjev in srečanj s priznanimi in preizkušenimi predavatelji. Aktivnosti so potekale skozi vse leto. Med drugim so se v začetku leta udeležili predstavitve storitev AJPES, ki jo je organizirala Regionalna gospodarska zbornica Celje. V mesecu maju so imeli volilno sejo, na kateri je bila za predsednico izvoljena Petra Pleterski, na mesto podpredsednice pa ponovno Milena Golob. Kot že nekaj let zapored so se tudi letos sestali z vodstvom Davčnega urada Velenje, enkrat spomladi in enkrat jeseni. Predstavljene so jim bile predvidene organizacijske spremembe, katerih poznavanje je za računovodske servise zelo pomembno, da lahko kvalitetno servisirajo svoje stranke. Med drugim so se pogovarjali o možnih težavah kot posledicah uvedbe nove programske opreme, kar se je žal tudi zgodilo. Strokovne sodelavke DURS so jim posredovale številne informacije v zve- Precej aktivnosti se je v letošnjem letu nanašalo na spremembe zavarovanj družbenikov enoosebnih družb. Pridobiti je bilo potrebno ustrezne informacije kar od treh ključnih institucij - DURS, ZPIZ in ZZZS. Naj- 17 bolj pereča vprašanja so članice sekcije zbrale in s pomočjo strokovnih sodelavcev Gospodarske zbornice Slovenije pridobile odgovore nanje. Tudi za naslednje leto imajo v načrtu organizirati čim več aktualnih seminarjev. Razmišljajo tudi o organizaciji posvetov s predstavniki raznih institucij. Čas, vedno bolj cenjen, je treba resnično racionalno izkoriščati in ker je udeležba na izobraževanjih izven naše regije povezana s potnimi stroški, bodo še naprej skušali čim več seminarjev pripraviti v Velenju. Za še bolj ažurno obliko izmenjave informacij bo že v začetku leta 2012 na spletni strani zbornice www.ssgz.si zaživel forum. Ob tej priložnosti vabijo ne samo računovodske servise, temveč vse člane SŠGZ, ki imajo organizirane lastne računovodske službe, da se jim pridružijo na razpisanih seminarjih. Vabljeni tudi k posredovanju predlogov in želja, katere seminarje bi želeli obiskati. Z večjim številom slušateljev bo mogoče doseči ugodnejše cene na posameznega udeleženca. Rek »V slogi je moč!« je vedno veljal in velja še danes, zato je smiselno, da člani SŠGZ povabijo k članstvu v regionalni gospodarski zbornice vse tiste poslovne subjekte, ki se za to še niso odločili, saj je višina članarine resnično nepomemben strošek v primerjavi s tem, kar se s članstvom pridobi tekom leta. Vsi računovodski servisi, ki jih zanima delo sekcije, so vabljeni, da se jim pridružijo vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri na sedežu SŠGZ, na Rudarski cesti 6A (nad upravno enoto) v Velenju. Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 18 19 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 20