1 Poslovni razgledi SAŠA regije - Savinjsko

1
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
2
Uvodna beseda
Po tem, ko smo v letošnjem letu doživeli
prve predčasne parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije in ko smo si gospodarstveniki obetali, da bo politika spričo
resnosti razmer, v katerih se nahajamo, končno zmogla nekaj složnosti, ki je pogoj za začetek prepotrebnih sprememb v smeri izboljšanja našega poslovnega okolja, smo sedaj
priča novim medstrankarskim obračunom, še
preden so se uradna pogajanja o sestavi nove
koalicije sploh začela. Lahko temu rečemo
družbeno odgovorno obnašanje, glede katerega nas sicer radi sprašujejo politiki?
Vsaj toliko kot nad stanjem doma smo lahko zaskrbljeni zaradi razmer v mednarodni
ekonomiji. Nihajoče cene surovin spravljajo v
negotov položaj zlasti predelovalno industrijo, ki je v naši regiji največji izvoznik, še večje
skrbi pa zbuja situacija v evro območju, kjer
je vse bolj jasno, da dogovorjeni fiskalni pakt
ne more rešiti niti skupne evropske valute niti
držav članic. Pravo rešitev za Evropo bo torej
šele treba najti.
V leto 2012 zaradi navedenih dejstev ne vstopamo prav sproščeno, toda to nam ne sme vzeti realnega optimizma, kajti kar nekaj je gospodarskih subjektov v Šaleški in Zgornji Savinjski
3
dolini, ki dokazujejo, da je v izjemno ostri globalni konkurenci krizo mogoče obrniti sebi v
prid. Kot na primer letošnja slovenska gazela
KLS Ljubno, kjer je ena izmed glavnih vrednot,
ki jo skrbno gojijo, samospoštovanje: »Kdor ne
spoštuje samega sebe, ne more spoštovati svojih poslovnih partnerjev in kupcev ...«
Morda nam prav samospoštovanja in samozavesti primanjkuje v času, ko moramo po
dvajsetih letih samostojnosti ponovno najti
družbeni konsenz za ključne strateške odločitve. Da bi preživeli na dolgi rok, bomo morali
teči hitreje kot drugi. Nemogoče? Nikakor ne,
če se bomo zgledovali po tistih, ki so živ dokaz, da je tudi nemogoče mogoče, kot na primer naš rojak dr. France Cokan, ki je letos v
80. letu starosti dokončal najtežji triatlon na
svetu - Ironman (4 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka) - prej kot v 17 urah,
kar je doslej v 34-letni zgodovini tega tekmovanja uspelo enemu samemu športniku.
V letu 2012 vam želim dober tek!
Franci Kotnik
Poslovni razgledi SAŠA regije
Intervju s predsednico SŠGZ dr. Cvetko Tinauer
»Stotine odločb, ki jih državni uradniki izdajo na
leto z »molkom organa«, povedo, da je državna
uprava paralizirana«
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je pred tremi
leti, ko je globalna kriza silovito udarila tudi v tukajšnje gospodarstvo, organizirala regijsko razvojno konferenco, ki je bila namenjena premisleku in oblikovanju skupnih razvojnih usmeritev v spremenjenih pogojih poslovanja. Takrat si nihče ni drznil
z gotovostjo napovedati, kako dolgo bo kriza trajala in kakšne
bodo njene posledice, verjetno pa kljub temu ni bilo prav veliko
tistih, ki so pričakovali, da se bodo razmere v Sloveniji po treh
letih še kar poslabševale. Kje je torej dno? Do kam bomo še padali? Kakšna bo končna cena? Kdo bo preživel? Navedena vprašanja si zastavlja tudi predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer.
V gospodarstvu si vsak po svojih močeh prizadevamo, da bi nam uspelo. Vsak dan bolj se
zavedamo, da brez dinamičnega in inovativnega podjetništva ne bo šlo. In vsak dan bolj
se zavedamo, da ne bo šlo brez izvoza, torej
brez prodora na globalni trg. Toda, ali smo
pri tem res povsem samostojni? Vsekakor ne.
Še nikoli nismo bili tako zelo odvisni od učinkovitih ukrepov države in Evropske unije, kot
smo prav danes. Naša usoda še nikoli ni bila
tako zelo odvisna od dejavnikov, ki niso povsem v naši oblasti ... in to nas skrbi.
Je bila zaradi tega letošnja razvojna konferenca SAŠA regije osredotočena na izvoz oziroma internacionalizacijo gospodarstva?
Tako je. Letošnja razvojna konferenca je
sledila navedenim ugotovitvam, naša zbornica pa se je zavezala, da bo v prihodnje več pozornosti usmerjala v zagotavljanje pogojev,
ki bodo zlasti malim in srednjim podjetjem
omogočali lažji prodor na tuje trge. Ob tej priložnosti smo se s podpisom sporazuma tesneje povezali s Slovensko gospodarsko zvezo iz
Celovca, prihodnje leto pa bomo nadaljevali
s povezovanjem z drugimi tujimi regionalnimi gospodarskimi zbornicami. Toda brez ureditev nekaterih ključnih vprašanj doma nam
tudi vstop na globalni trg ne bo pomagal.
Katera ključna vprašanja imate v mislih?
Na prvem mestu bi omenila inovativnost,
saj opažam, da se podani predlogi za izboljšanje inovativnosti slabo implementirajo v prakso, ker k reševanju naših problemov nikoli
ne pristopamo sistemsko, temveč pričakujemo, da jih bomo rešili kar s preprostim ukazom prenosa v prakso. Težko je namreč ljudem ukazati ali jih zaprositi, naj bodo inovativni. Inovativnost je filozofija, torej prisotna globoko v človeku, ki jo je potrebno ne-
Poslovni razgledi SAŠA regije
dr. Cvetka Tinauer (foto: Jože Miklavc)
govati že od rojstva vsakega človeka. Človek,
ki je bil vzgojen v okolju, kjer novosti in spremembe, zlasti pa lastno iskanje samega sebe
ni bilo zaželeno, bo tudi kasneje težko inovativen. Inovativnost pomeni »bruhanje« idej,
med katerimi je običajno večje število neumnih, in v kolikor je človek suženj sramu »kaj
bodo rekli drugi« in »kaj če se mi bodo smejali«, se bo raje zatekal h konformizmu in življenju v povprečju. Naša osnovna šola ni naklonjena inovativnosti, vse je vnaprej predvideno, štrleti iz množice je prepovedano.
Naslednji velik dejavnik za slabo inovativnost slovenske družbe pa je nevoščljivost. Danes pravzaprav težko najdemo dobrega podjetnika, ki bi se upal predstaviti javnosti, ker
se boji »kontra« učinka, ki ga povzroči nevoščljivost in neetično ravnanje konkurence.
4
Kako bi lahko po vašem mnenju izboljšali sedanje stanje?
Brez inovativnih vzgojiteljev in učiteljev
bomo težko ustvarili inovativen narod, zato je
potrebno začeti pri njih. Njihova inovativnost
bo vplivala na inovativnost otrok in posredno
tudi na odnos staršev do inovativnosti. Šele s
tem se bo ustvarilo primerno okolje za inovativnost. Pri vzpodbujanju inovativnosti pa bi
morala biti za zgled tudi vlada. Osebno sem
že večkrat predlagala merjenje inovativnosti
in s tem prispevek h konkurenčnosti tudi v državni upravi. Toda dokler se na podelitvi nagrad za najboljše inovacije ne bodo predsednik vlade in ministri prerivali, fotografirali
z vsakim inovatorjem, ki je prejel najvišje priznanje, bo inovativnost le lepa beseda. Da ne
omenim, da včasih na podelitev priznanj za
najboljše inovacije ne pride niti minister za
znanost ...
Na nedavnem javnem posvetu z naslovom Vpliv prava na konkurenčnost gospodarstva, ki ga je organizirala GZS, ste glasno opozorili na negativne učinke, ki jih
ima delo državne uprave na konkurenčnost
slovenskega gospodarstva …
Na konkurenčnost gospodarskega subjekta žal že dolgo ne vpliva več samo to, kar za
izboljšanje stori sam, temveč ima pomemben vpliv tudi podporno okolje, zlasti državna uprava. Podjetja so pri svojem delu in poslovanju praktično odvisna od dela državnih
uradnikov, saj so številna soglasja in dovoljenja različnih ministrstev in njihovih organov
predpogoj za začetek ali nadaljevanje dela in
poslovanja gospodarskih subjektov. V dvajsetih letih se je v državni upravi nakopičilo bistveno preveliko število državnih uslužbencev, kar izjemno negativno vpliva na učinkovitost državne uprave.
V državni upravi je zlasti po vstopu Slovenije v gospodarsko in finančno krizo prišlo
do občutnega zmanjšanja količine dela; kriza v gradbeništvu je oklestila število izdanih
gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj,
dovoljenj za delo in mnogih drugih na minimum, število državnih uradnikov na upravnih enotah, ministrstvih in drugje pa je ostalo praktično nespremenjeno oziroma enako
kot pred krizo.
Preveliko število državnih uradnikov
ustvarja negativno klimo med njimi, nedelo jih sili k povezovanju na drugačni podlagi,
ustvarjajo se negativne klike. Strah pred odpuščanjem sili državne uradnike k nedelu, torej k zmanjšanju možnosti, da bi storili napako. Predsednik vlade je pred termi leti na Vrhu
slovenskega gospodarstva ocenil, da je polovica uradnikov preveč. Od takrat dalje se o viških v državni upravi pogovarjamo vsak dan, o
tem pišejo mediji in državni uradniki so vsak
dan bolj na okopih. Vsa ta leta so v strahu skrbeli zgolj za svoje delovno mesto in ne za svoje delo. Stotine odločb, ki jih državni uradniki izdajo na leto z »molkom organa«, povedo,
da je državna uprava paralizirana. Takšna državna uprava izredno škodljivo vpliva na konkurenčnost gospodarstva.
Kaj bi na tem področju svetovali novi vladi, ki bo, ne glede na njeno sestavo, imela
zelo težko delo?
Prvenstveno je treba maso za plače državne uprave znižati za najmanj deset odstotkov. Zmanjšati je treba število ministrstev,
agencij, skladov in drugih državnih institucij. Zmanjšati je treba število državnih uradnikov, tistim, uradnikom, ki bodo ostali v državni upravi, pa je potrebno v okviru razpolo-
»Na konkurenčnost gospodarskega subjekta žal že dolgo ne vpliva
več samo to, kar za izboljšanje stori
sam, temveč ima pomemben vpliv
tudi podporno okolje, zlasti državna
uprava.«
žljive mase plače povečati. Uvesti je potrebno
nagrajevanje po rezultatih dela, pri čemer naj
bodo merila hitrost, strokovnost in učinkovitost. Inšpekcijski svet naj ne vodi minister za
javno upravo, temveč predsednik vlade, ki v
bistvu predstavlja šefa državne uprave. V inšpekcijski svet je potrebno obvezno vključiti
tudi predstavnike gospodarstva.
Ključno sporočilo prej omenjenega posveta na GZS je bilo, da gospodarstvo zahteva pravno državo. Ali lahko o Sloveniji sploh
še govorimo kot o pravni državi?
V vsakodnevni kritiki, usmerjeni na pravno
državo, imamo najbolj pogosto v mislih pravosodje. Vse prepogosto v razpravah o pravni državi pozabljamo na državno upravo, ki
na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku vsakodnevno izdaja upravne odločbe in sklepe ter s tem enako kot pravosodje posega v življenje državljanov in gospodarskih subjektov. Zakon o splošnem upravnem postopku predpisuje državnim uradnikom, kako in v kakšnem času morajo odločiti o določeni zahtevi oziroma vlogi državljana oziroma gospodarskega subjekta. Zaradi
lažjega razumevanja problema se bom omejila le na prekluzivne in instrukcijske roke ter
njihovo spoštovanje.
Prekluzivni roki so tisti, ki veljajo za stranke, torej za nas. Ti roki narekujejo stranki, v
kakšnem času mora nekaj storiti ali opustiti. V
kolikor stranka zamudi prekluzivni rok, ji pravica, ki bi jo morala uveljaviti v tem roku, ugasne. Stranka je torej za svojo zamudo kaznovana. Na drugi strani pa imamo upravni organ
oziroma uradno osebo, ki vodi upravni postopek o tej naši zahtevi; zanjo velja instrukcij-
ski rok. Instrukcijski rok za razliko od prekluzivnega roka nalaga uradni osebi, da mora odločiti v določenem roku, običajno v 30 dneh na
prvi stopnji in v 60 dneh na drugi stopnji. Toda
upravni organ lahko odloči tudi kasneje, lahko
pa celo ne odloči, kar imenujemo molk organa.
In prav v tem delu so državni uradniki do potankosti razvili poslovni model goljufij. Po načelu »lahko se zmotim« prvostopenjski organi
najbolj pogosto namerno izdajajo celo nezakonite odločbe, drugostopenjski organi pa jih
nato z molkom organa potrdijo. Molk organa je
namreč institut fiktivne negativne odločbe. Pri
tem gre seveda za dogovor, najverjetneje tudi
za delitev podkupnine sodelujočih uradnikov
na obeh stopnjah.
Številne upravne odločbe so izdane na podlagi napačne uporabe materialnega prava.
Najbolj pogoste napake v postopku so glede
podelitve statusa stranke v postopku, stranskega udeleženca, sprejemanje vlog v upravnem postopku od nepooblaščenih oseb, izključevanje in omejevanje pravic v postopku šibkejšim strankam, preferiranje strank z
močnimi odvetniškimi pisarnami itd.
Ko izda prvostopenjski organ za določeno
stranko v upravnem postopku nezakonito odločbo in se stranka zoper takšno odločbo pritoži, mora drugostopenjski organ o pritožbi
odločiti v roku 60 dni. Le malo strank ve, da
lahko stranka pospeši postopek tako, da po
preteku 60 dni opozori upravni organ, da je
rok za odločitev potekel, zato zahteva, da odloči v naslednjih 7 dneh. V kolikor tudi v teh
7 dneh drugostopenjski organ ne odloči, lahko stranka s tožbo sproži upravni spor zaradi
molka organa. To je nezaslišano! Gospodarski
subjekti najprej skozi davke plačamo državno
upravo za njeno hitro in strokovno delo, nato
pa moramo zaradi njenega nedela plačati še
upravno sodišče, da opravi njihovo delo.
To razliko med prekluzivnim rokom za
stranko in instrukcijskim rokom za upravni
organ oziroma uradno osebo nekateri državni uradniki zlorabljajo do popolnosti na škodo strank in s tem na škodo celotnega gospodarstva.
Ali o številu tovrstnih primerov obstaja
kakšna statistika?
Evidenca o tem, koliko upravnih odločb je
izdanih na podlagi napačne uporabe materialnega prava, na podlagi molka organa, kakšne so bile sankcije zoper državnega uradnika oziroma uradno osebo, ki je vodila postopek, ne obstaja. Informacijska pooblaščenka
je opozorila, da je prejela 361 pritožb zaradi
molka organa in da se to število iz leta v leto
močno povečuje. Mislimo si lahko, kako obupane so morale biti te stranke, da so se zaradi
molka organa obrnile na informacijsko pooblaščenko, ki v zvezi s tem nima nobenih konkretnih pooblastil. Koliko mora biti tistih, ki
se nanjo niso obrnili?!
Sklepamo lahko, da je vsako leto v naši državi izdanih na stotine, morda celo na tisoče
odločb z molkom organa. Gre namreč za poslovni model izigravanja pravne države, ki ga
brez revizije konkretnega postopka sploh ni
5
mogoče ugotoviti. Tega se državni uradniki
zavedajo, zato so v dvajsetih letih zamenjali kar veliko število ministrov in ne obratno.
Brez izjemno povečanega nadzora nad njihovim delom in kadrovske osvežitve tudi novi
vladi ne bo uspelo.
Pravna država ni padla na treh odmevnih
primerih, ki jih spremljamo po medijih, temveč je padla na tisočih mikro primerih posameznih ljudi in podjetnikov, ki nimajo denarja za podkupnine in za velike odvetniške pisarne. V tem je problem! Zato je škodljivo, ko
nam poskušajo nekateri prepovedati kritiko
nad izvajalci in skrbniki pravne države. Državna uprava je zasnovana na negativni selekciji, pošteni so odšli ali so bili izrinjeni; potrebne so spremembe!
Kakšne spremembe, menite, so potrebne?
Posamezne državne uradnike, ki v okviru posameznih ministrstev odločajo kot drugostopenjski organi, je treba prerazporediti
v druge resorje ali v druga ministrstva, da se
sprega z lobiji vsaj za nekaj časa prekine. Tudi
sicer naj bi bila rotacija kadrov med različnimi resorji prej pravilo kot izjema. Potrebno je
povečati nadzor nad delom državnih uradnikov: Vsa ministrstva bi morala inšpektoratu
za javno upravo mesečno poročati o številu
izdanih, razveljavljenih, odpravljenih in ničnih upravnih aktov. Molk organa naj bo opravičljiv le v taksativno naštetih primerih, kot
je na primer bolezen. Za tekoče in nemoteno
delo so pristojni nadrejeni, zato morajo biti
»Danes pravzaprav težko najdemo
dobrega podjetnika, ki bi se upal predstaviti javnosti, ker se boji »kontra«
učinka, ki ga povzroči nevoščljivost in
neetično ravnanje konkurence.«
odgovorni tudi za molk organa. Smiselno bi
bilo tudi prerazporediti inšpektorat za javno
upravo neposredno pod predsednika vlade,
saj pristojnosti inšpektorata posegajo na celotno področje državne uprave.
Ali je v pravno tako neurejeni državi torej
sploh realno pričakovati, da bodo državljani
podprli reforme, za katere sicer ni dvoma,
da so potrebne?
Dokler v naši državi ne bomo zagotovili reda
in pravičnosti, je vsako pričakovanje po izpeljavi nujnih reform, kot so pokojninska, zdravstvena in delovnopravna, neupravičeno in
nerealno. Ljudje in podjetniki v večini doživljamo trenutno situacijo kot krivico, zato pozivam
vse, da se pridružimo aktivnemu vzpostavljanju pravne države in da vsak po svojih najboljših močeh in znanju pripomoremo k temu, da
bomo težili k iskanju odgovorov, kaj moramo
storiti, da bomo določeno pravilo spoštovali,
in ne k iskanju odgovorov, kaj moramo storiti, da bomo pravno pravilo zaobšli in pri tem
ne bomo kaznovani. Podlaga pravne norme je
moralna norma, zato si moramo prizadevati za
njuno usklajenost in harmonijo.
Poslovni razgledi SAŠA regije
Razvojna konferenca lesarjev Slovenije
Lesarstvo brez podpore države ne bo preživelo
SŠGZ je 1. septembra skupaj s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo (SAŠA ORA)
in Občino Nazarje v sklopu 5. Lesarskega praznika v Nazarjah pripravila razvojno konferenco lesarjev Slovenije. Namen konference je bil predstaviti osnutek strategije prestrukturiranja slovenske lesne industrije,
predstaviti možnosti in perspektive uporabe
lesa v stanovanjskih in javnih zgradbah ter na
osnovi primerov dobre prakse nakazati nove
razvojne poti.
Udeležence konference je uvodoma pozdravila županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik in opozorila na strateški pomeni gospodarjenja z gozdom in lesom tako v Zgornji Savinjski dolini kot na nivoju države. Letos mineva 110 let od začetka industrijske predelave lesa v Nazarjah, situacija v lesarski panogi pa je zelo zaskrbljujoča. Kljub kriznim razmeram je potrebno storiti vse, da se trend krčenja panoge, ki traja že dvajset let, ustavi in
da lesarstvo, glede na dejstvo, da je les poleg
vode edina strateška surovina Slovenije, dobi
status razvojno prednostne panoge.
Novembra lani so partnerji Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani,
Gozdarski inštitut Slovenije, ILTRA d.o.o. in
Lesarski grozd začeli s ciljno raziskovalnim
projektom Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
(ARRS) in ministrstvo za gospodarstvo (MG).
Cilj projekta je proučiti področja, kjer bo mogoče z minimalnimi stroški relativno hitro
dvigniti dodano vrednost izdelkom, pripraviti predlog najpomembnejših ukrepov in smernic za preoblikovanje in razvojni preboj slovenske lesne industrije ter pripraviti vizijo v
obliki smernic, ki bi slovensko lesnopredelo-
valno industrijo vodile v boljšo prihodnost.
Dr. Andreja Kutnar iz Inštituta za lesarstvo
in trajnostni razvoj ILTRA d.o.o. je na konferenci v Nazarjah predstavila doslej izvedene aktivnosti v sklopu projekta in predloge za
prestrukturiranje, ki bodo v prihodnjih mesecih predmet javne razprave. Projektna skupina je pripravila konkretne ukrepe, ki jih je
potrebno izvesti, da bi dosegli ključne cilje:
Dr. Manja Kitek Kuzman iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavila možnosti in perspektive uporabe lesa
v stanovanjskih in javnih objektih, mag. Anton Strgar pa je prestavil Razvojni center koroškega gospodarstva, ki je bil lani kot eden
izmed treh projektov s področja lesarstva izbran na razpisu MG za razvojne centre slovenskega gospodarstva.
Udeleženci konference so še posebej opozorili na izvoz slovenske hlodovine, ki še
vedno narašča (foto: Tatjana Podgoršek)
boljše splošno gospodarsko okolje, nove tržne pristope in nove prodajne poti, optimizacijo in kapitalsko povezovanje proizvodnih
verig, uvajanje novih tehnologij, izdelkov in
storitev z upoštevanjem trajnostnega razvoja
in uporabo vrhunskega dizajna, spodbujanje
rabe lesa na vseh ravneh družbe in okrepitev
povezav med podjetji in inštitucijami znanja.
V razpravi je bil še kot posebej problematičen izpostavljen izvoz slovenske hlodovine,
ki še vedno narašča, zato je skrajni čas, da država v zvezi s tem sprejme ustrezne ukrepe.
Za obstoj slovenske lesne industrije je prvenstveno potrebno preprečiti propad njene proizvodne dejavnosti, kar pa ne bo mogoče brez
sprememb delovnopravne zakonodaje.
Slovenska gospodarska zveza
Začetek čezmejnega sodelovanja
Delegacija Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) v sestavi predsednica dr.
Cvetka Tinauer, podpredsednica Uršula Menih Dokl in direktor Franci Kotnik je v sklopu
priprav na razvojno konferenco SAŠA regije
27. septembra obiskala Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) v Celovcu in se dogovorila za
njihovo sodelovanje na konferenci. Delegacija SŠGZ se je z gostitelji - predsednikom SGZ
Benjaminom Wakounigom, podpredsednikom
Feliksom Wieserjem in direktorico mag. Marino Einspieler –dogovorila tudi za tesnejše
dolgoročno poslovno sodelovanje.
Delegacija SŠGZ med gostitelji na sedežu Slovenske gospodarske zveze v Celovcu
(foto: fotodokumentacija SGZ)
Poslovni razgledi SAŠA regije
6
Gospodarska zbornica Slovenije
Zlati inovatorji BSH Hišnih aparatov in Gorenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je
20. septembra najboljšim inovatorjem v letu
2010 na priložnostni slovesnosti v Domu gospodarstva v Ljubljani podelila 12 zlatih, 23
srebrnih in 11 bronastih priznanj ter 2 diplomi. Med prejemniki zlatih priznanj so bili tudi
inovatorji BSH Hišnih aparatov in Gorenja.
S podeljevanjem priznanj in diplom je pred
petnajstimi leti začela območna gospodarska zbornica Zasavje, kasneje so se ji pridružile ostale območne in regionalne zbornice.
Priznanja za najboljše inovacije so prerasle v
vseslovensko promocijo inovacij, letošnja podelitev na nacionalni ravni pa je bila osma po
vrsti.
Število prijav na natečaj se iz leta v leto povečuje. V letošnjem projektu zbiranja in ocenjevanja inovacij je na regionalni ravni sodelovalo 243 inovacij in 777 inovatorjev, od
tega v SAŠA regiji 14 inovacijskih predlogov 8
predlagateljev, pri katerih je sodelovalo 150
inovatorjev. Na nacionalno raven so iz SAŠA
regije napredovale tri najbolje ocenjene inovacije, in sicer nov kuhinjski aparat MUM5
Styline in espresso avtomat TE5 iz BSH Hišnih
aparatov ter Combi 750 iz Gorenja.
Nov kuhinjski aparat MUM5 Styline iz BSH
Hišnih aparatov (inovatorji: Andrej Blagotinšek, Aleš Brečko, Uroš Jegrišnik, Matej Čater,
Peter Kovačič, Igor Zager, Stane Mazej, Aleksander Strojanšek, Miro Brezovnik, Dušan
Rebernik, Marko Lenošek, Gregor Ročnik, Aleš
Inovatorji iz BSH Hišnih aparatov so
za nov kuhinjski aparat MUM5 Styline
prejeli srebrno priznanje
(foto: fotodokumentacija GZS)
Semprimožnik, Peter Leskovšek) je prejel srebrno priznanje, zlato priznanje pa sta prejela espresso avtomat TE5 BSH Hišnih aparatov
(inovatorji: Darko Ogrizek, Simona Robnik,
Igor Žibret, Matjaž Uršej, Igor Štorman, Peter
Miklavc, Matej Kramer, Vili Porčnik, Branko
Zavolovšek, Jože Skok, Jože Ošep, Uroš Urankar) in Gorenjeva družina hladilno zmrzovalnih aparatov Combi 750 (inovatorji: Darja Slapničar, Marko Esih, Dejan Dren, Karel
Štiglic, Slavko Fujs, Andrej Veternik, Boštjan
Ogrizek, Matej Mejač, Tomaž Zagoršek, Marko
Tajnik, Anita Lužnik, Vlado Bač, Gregor Štumpfel, Dejan Usar, Dušan Mesner, Peter Sevčnikar, Edi Pocajt, Drago Ranzinger, Mitja Kranc,
Peter Mrak, Bojan Kralj, Tomaž Krajnc, Branko Lah, Andrej Jurič, Matej Čremožnik, Jože
Katanec).
Zlato priznanje so za espresso avtomat
TE5 prejeli tudi inovatorji BSH Hišnih
aparatov (foto: fotodokumentacija GZS)
Inovatorji Gorenja so bili za novo
družino hladilno zamrzovalnih
aparatov Combi 750 nagrajeni z zlatim
priznanjem (foto: fotodokumentacija GZS)
Število in kakovost prijavljenih ter nagrajenih inovacij kaže, da Slovenija ima potencial za dvig konkurenčnosti gospodarstva, kar
je v sedanjih zaostrenih razmerah izjemnega pomena. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je ob tej priložnosti poudaril, da inovacije prihajajo tako iz malih kot iz srednjih in
velikih podjetij, iz različnih regij in različnih
branž. To nas lahko navdaja z optimizmom, da
je vitalni del slovenskega gospodarstva v dobri kondiciji, inovativnost pa lahko pospeši
izhod iz sedanje krize.
7
Poslovni razgledi SAŠA regije
18. seja upravnega odbora SŠGZ
Gospodarstveniki pripravljeni prevzeti odgovornost
za ponoven vzpon Slovenije
Upravni odbor SŠGZ se je na 18. redni seji,
ki je potekala 20. oktobra v novem športnem
in velnes centru Galactica v Velenju, seznanil
z aktualnim stanjem v slovenskem gospodarstvu, ki ga je predstavil predsednik GZS mag.
Samo Hribar Milič. Slednji je ob tej priložnosti predstavil tudi povzetek predlogov ukrepov za izhod iz krize.
Novi športni in velnes center Galactica, ki
ga je zgradila družba Trendnet d.o.o. Velenje,
je udeležencem seje uvodoma predstavil direktor družbe Bojan Oremuž. Omenjeno podjetje se sicer ukvarja z dejavnostjo informatike, na področje velnesa in rekreacije pa so
se podali na podlagi ugotovitve, da današnji
tempo življenja za večino ljudi postaja prenaporen, k čemur prispevajo vsakdanje hitenje,
stres, pomanjkanje prostega časa in nezdrav
način prehranjevanja. Vsem naštetim dejavnikom v Galactici ponujajo protiutež v obliki storitev, ki posledično spremenijo življenjski stil posameznika. Njihova ponudba vključuje širok spekter skupinskih vadb in plesnih
aktivnosti, fitnes, tajske masaže in štiri vrste
savn, poleg tega pa še dva bara, od katerih je
eden namenjen samo članom Galactice, drugi
pa vsem tistim, ki se želijo sprostiti ob kavici
in klepetu s prijatelji.
Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je
povedal, da so slovenski gospodarstveniki
zelo zaskrbljeni, saj Slovenija ni samo v gospodarski krizi, ampak tudi v politični krizi in
krizi vrednot. Skrajni čas je za spremembe,
zato potrebujemo jasno sliko razmer in ambi-
ciozne vendar realne državne, razvojne in reformne projekte. Skrajni čas je za družbeno
odgovorno politiko in strokovno vodenje države. Pri tem so gospodarstveniki pripravljeni
prevzeti izjemno breme in odgovornost za ponoven vzpon Slovenije. Program predlaganih
ukrepov se nanaša na sedem ključnih pogojev: pospešen gospodarski razvoj, debirokratizacija in učinkovit javni sektor, pravna država, varčevanje, spremembe in reforme, zaupanje, ugled in družbena odgovornost, internacionalizacija.
Direktor Trendneta Bojan Oremuž je udeležencem seje razkazal novi športni in
velnes center Galactica (foto: Marija Lebar)
Gospodarska zbornica Slovenije
Gospodarstvo zahteva pravno državo
GZS je 5. oktobra v Ljubljani pripravila javni
posvet z naslovom Vpliv prava na konkurenčnost gospodarstva. Med uglednimi strokovnjaki, ki so uvodoma predstavili različne poglede na trenutno pravno stanje v državi, je v
vlogi direktorice Agencije za elektronsko poslovanje EBA nastopila tudi dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ, ki je spregovorila o pomen prava v poslu.
Ključna ugotovitev udeležencev posveta je bila, da gospodarstvo potrebuje zakonodajo, ki bo upoštevala pravne okvire,
postavljene z ustavo. Predsednik GZS mag.
Samo Hribar Milič je poudaril, da ne potrebujemo dodatnih zakonov temveč bolj transparentno oblast. Če pravna država z mehanizmi, ki jih ima na voljo, ne bo bolj učinkovita, potem tudi poslovni subjekti ne morejo poslovati konkurenčno. »Dokler ne bomo
Poslovni razgledi
razgledi SAŠA
SAŠA regije
regije
Poslovni
imeli sistema, ki bo od vrha navzdol zagotavljal spoštovanje prava, do tedaj ne moremo pričakovati sprememb,« je opozoril Hribar Milič.
Prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete je poudaril, da je morala v osnovi temelj prava, na
žalost pa se danes v Sloveniji srečujemo z erozijo prava.
Dr. Cvetka Tinauer se je dotaknila problema
nenaklonjenosti državne uprave do gospodarstva oz. izigravanja pravice instituta »molk organa«. Medtem ko praviloma v gospodarstvu
kupec ne plača napak, saj je poslovni interes
prodajalca, da jih odpravi, nosi v gospodarstvu
breme napak države uporabnik.
O težavah, s katerimi se srečujejo podizvajalci, je spregovorila Marija Jurekič iz Kovinotehne MKI, in poudarila, da lahko oblast pomembno vpliva na razvoj gradbeništva z obli-
88
kovanjem norm, še bolj pa lahko kot največji
investitor vpliva na oblikovanje graditeljske
kulture in običajev.
Mag. Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je poudaril,
da se pravna država začne v naših glavah in
je kot taka stvar vrednot posameznikov kot
tvorcev družbe. Dr. Erik Kerševan, generalni sekretar ustavnega sodišča, je izpostavil,
da je ustavno sodišče pri presoji posameznih
pravnih aktov šele na koncu.
»Svobodna podjetniška pobuda je temelj
za konkurenčno gospodarstvo,« je poudaril
prof. dr. Branko Korže z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Polona Fink Ružič, samostojna
pravna svetovalka pri GZS, pa je svoj referat
zaključila z mislijo iz starega Rima: »Kaj koristi pravo v državi, če ni nikogar, ki bi ga znal
uveljaviti?«
KLS Ljubno d.d.
Zlata gazela Slovenije 2011
Časopisna hiša Dnevnik je v Cankarjevem
domu v Ljubljani 26. oktobra razglasila najboljše med hitro rastočimi slovenskimi podjetji in zlato gazelo za leto 2011 podelila savinjsko-zasavski gazeli KLS Ljubno d.d. Kipec gazele je iz rok predsednika republike dr. Danila Türka sprejel Bogomir Strašek, ki ljubensko
podjetje vodi že 39 let.
KLS Ljubno izvozi 83 odstotkov vseh izdelkov, z zobatimi obroči pa dosega 40 odstotkov evropskega in 12 odstotkov globalnega trga. Njihovi zobati obroči so vgrajeni
v motorje 28 avtomobilskih znamk. Podjetje je razvojno naravnano, kar se kaže v več
kot 30-odstotnem deležu novih proizvodov v
skupni prodaji v zadnjih dveh letih. Ob tem
več kot dve tretjini zaposlenih vsako leto
opravi eno ali več oblik notranjega usposabljanja.
Bogomirja Straška je na podelitvi priznanj za
najboljše med hitro rastočimi slovenskimi
podjetji spremljala ekipa najožjih sodelavcev
(foto: fotodokumentacija Dnevnika)
Poslovno srečanje s hrvaškim trgovinskim atašejem
Še veliko neizkoriščenih
priložnosti
Kipec gazele je iz rok predsednika
republike dr. Danila Türka sprejel
direktor Bogomir Strašek (foto:
fotodokumentacija Dnevnika)
KLS Ljubno je eno najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi, saj je robotiziranih
več kot 90 odstotkov proizvodnih procesov.
Obenem dosegajo izredno kakovost proizvodov in le 1,6 reklamacije na milijon proizvodov. Več kot 4 odstotke celotnih letnih prihodkov investirajo v razvoj novih znanj in
veščin zaposlenih ter razvoj proizvodov in
proizvodnih procesov. Spoštovanja vredna
je tudi rast dodane vrednosti na zaposlenega: v letu 2010 je dosegla vrednost 70.381
evrov, kar pomeni podvojitev v petih letih in
obenem dvakratnik povprečja slovenskega
gospodarstva.
Nikola Bunjevac je izrazil pripravljenost
za pomoč pri vstopu slovenskih podjetij
na hrvaški trg (foto: Franci Kotnik)
9
SŠGZ in Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) sta v vili Herberstein 25. oktobra pripravili poslovno srečanje s trgovinskim atašejem v veleposlaništvu Republike
Hrvaške v Ljubljani Nikolo Bunjevcem. Le-ta
je uvodoma predstavil možnosti sodelovanja
slovenskih in hrvaških podjetij in podjetnikov
ter gospodarski potencial sosednje države, še
posebej regije Osijek.
V drugem delu srečanja se je razvila živahna razprava, v kateri so udeleženci opozorili na nekatere specifike pravne ureditve in delovanja trga na Hrvaškem, ki upočasnjujejo rast prekomejnega sodelovanja,
ob tem pa so bile izpostavljene tudi nekatere še neizkoriščene priložnosti, zlasti na
področju skupnih razvojnih projektov, ki so
lahko predmet sofinanciranja iz evropskih
skladov.
Nikola Bunjevac je ob zaključku srečanja izrazil pripravljenost za pomoč pri vstopu slovenskih podjetij na hrvaški trg, prav tako pa
je prevzel tudi vlogo povezovalca med SŠGZ
in primerljivimi regionalnimi gospodarskimi
zbornicami na Hrvaškem.
Gospodarski
Poslovni razgledi SAŠA regije
Razvojna konferenca SAŠA regije
Internacionalizacija - najboljša pot iz krize
SŠGZ je 15. novembra v Centru Nova pripravila razvojno konferenco SAŠA regije, ki je
potekala pod naslovom Internacionalizacija najboljša pot iz krize. V času, ko se Slovenija nahaja v resni razvojni blokadi, ko se kriza
financiranja ne odraža samo v gospodarskem
ampak tudi v javnem sektorju in ko po najbolj optimističnih napovedih zasebna poraba, ki je eno od gonil gospodarske rasti, v bližnji prihodnosti ne bo presegla enega odstotka, se namreč izvoz kaže kot edini pravi izhod
iz sedanje situacije. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja ter samostojne
podjetnike SAŠA regije, ki več kot tri četrtine
vseh prihodkov ustvarijo na domačem trgu.
Udeležence konference je pozdravil tudi
župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič
in se v svojih razvojnih razmišljanjih osredotočil predvsem na potrebo po čim prejšnji izgradnji hitre ceste na relaciji Šentrupert-Velenje, ki bo predstavljala hrbtenico 3. razvojne osi, in na izgradnjo nadomestnega bloka
6 Termoelektrarne Šoštanj, ki bo Sloveniji zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo
tudi v prihodnjih desetletjih, ko se pričakuje
porast njene porabe.
V osrednjem delu konference sta Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, in Felix Wieser,
predsednik upravnega odbora Zveze bank,
Udeležence konference je pozdravil
župan Mestne občine Velenje
Bojan Kontič
Benjamin Wakounig je predstavil
Slovensko gospodarsko zvezo
iz Celovca
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v
uvodnem govoru opozorila, da brez ureditev
nekaterih ključnih vprašanj doma gospodarskim subjektom tudi vstop na tuje trge ne bo
pomagal. Na njihovo konkurenčnost ima namreč zelo velik vpliv konkurenčnost državne
uprave, ki pa ni na ustreznem nivoju. Tinauerjeva je v nadaljevanju izpostavila nekatere bistvene probleme, s katerimi se je treba nemudoma soočiti, in predlagala rešitve:
uvajanje inovativnosti v vse sfere družbenega sistema, racionalizacija državne uprave in nagrajevanje uradnikov po rezultatih
dela ter večji nadzor nad njihovim delom, ki
bi odpravil sedaj zelo razširjeno in škodljivo
prakso molka organa.
Med udeleženci razvojne konference so tokrat, glede na program, prevladovali
gospodarstveniki
Poslovni razgledi SAŠA regije
10
Felix Wieser predseduje upravnemu
odboru Zveze bank, ki se ponaša z
90-letno tradicijo
predstavila omenjeni instituciji, ki sta lahko slovenskim podjetjem in podjetnikom zanesljiv partner pri vstopanju na trge Zahodne in Srednje Evrope. Primere dobre oziroma odlične prakse so predstavili mag. Andreas Urbas, direktor podjetja Urbas iz Velikovca,
Mirko Strašek, direktor podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji, in Ana Laura Rednak, direktorica prodaje in financ v velenjskem podjetju
Plastika Skaza.
V razpravi so bili med drugim predstavljeni rezultati ankete, ki jo je med političnimi strankami na temo obeh že omenjenih
ključnih razvojnih projektov SAŠA regije izvedla SŠGZ. Anketa je pokazala, da nadaljevanje projekta blok 6 TEŠ podpirajo DeSUS, LDS, NSi, Pozitivna Slovenija, SD, SDS
in SLS, izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi po trasi Šentrupert-Velenje pa podpirajo DeSUS, NSi, SD, SDS in SLS, medtem
Mag. Andreas Urbas je predstavil primer
dobre prakse njegovega podjetja
iz Velikovca
Ana Laura Rednak je razkrila formulo
dolgoročnega uspeha podjetja
Plastika Skaza
Dr. Milan Medved je še enkrat izpostavil
strokovne argumente za izgradnjo
nadomestnega bloka 6 TEŠ
ko sta LDS in Pozitivna Slovenija načelno
za izvedbo tega infrastrukturnega projekta, vendar se nista v odgovorih nedvoumno
opredelili glede trase.
Ob zaključku konference sta predsednik
SGZ Benjamin Wakounig in predsednica SŠGZ
dr. Cvetka Tinauer podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju, Tinauerjeva pa je ob
tem najavila povezovanje še z drugimi regionalnimi zbornicami v tujini.
Foto: Jože Miklavc
Ob zaključku konference sta Benjamin
Wakounig in dr. Cvetka Tinauer podpisala
sporazum o dolgoročnem sodelovanju
med SGZ in SŠGZ
Poslovni razgledi SAŠA regije
Izdajatelj:
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica,
Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel. 03/8984202, faks 03/898-4206, e-pošta:
[email protected].
Odgovorni urednik: Franci Kotnik.
Priprava in tisk: Eurograf d.o.o., Šterbenkova cesta 6, 3320 Velenje.
Poslovni razgledi SAŠA regije izhajajo
občasno in jih brezplačno prejmejo vsi
člani SŠGZ.
Naklada: 350 izvodov.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost sodijo Poslovni razgledi SAŠA
regije med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
11
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
12
134
424
2605
16800
5554
19829
25383
Solčava
Šmartno ob Paki
Šoštanj
Velenje
Upravna enota Mozirje
Upravna enota Velenje
SAŠA regija
Vir: SURS, september 2011
528
1122
Mozirje
Rečica ob Savinji
344
Luče
1977
926
Ljubno
Nazarje
523
Delovno aktivno
prebivalstvo
Gornji Grad
Občina / upravna enota
22781
18320
4461
15827
2187
306
86
380
1806
900
200
747
342
Zaposleni
2602
1509
1093
973
418
118
48
148
171
222
144
179
181
Samozaposleni
Po delovnem mestu
1091
531
560
258
224
49
31
75
82
83
90
96
103
Kmetje
24997
18445
6552
13343
3728
1374
178
943
1144
1683
556
1076
972
Delovno aktivno
prebivalstvo
3570
2849
721
2199
461
189
22
107
137
155
68
118
114
Registrirano
brezposelni
Po prebivališču
12,5
13,4
9,9
14,1
11
12,1
11
10,2
10,7
8,4
10,9
9,9
10,5
Stopnja registrirane
brezposelnosti
Delovno aktivno prebivalstvo po občinah delovnega mesta in prebivališča
Povprečne mesečne neto plače po dejavnostih za
september 2011
UE Mozirje
UE Velenje
SAŠA regija
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo
*
*
*
B Rudarstvo
*
1479,77
1479,77
C Predelovalne dejavnosti
814,46
864,52
839,49
D Oskrba z električno energijo
976,36
1403,66
1190,01
1020,88
993,26
1007,07
F Gradbeništvo
674,60
775,79
725,195
G Trgovina, popravila motornih vozil
762,43
734,75
748,59
H Promet in skladiščenje
676,31
891,96
784,135
I Gostinstvo
642,68
765,5
704,09
J Informacijske in kom. dejavnosti
953,67
1013,55
983,61
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
1255,92
1146,91
1201,415
*
1044,58
1044,58
M Strokovne, znanstvene dejavnosti
872,21
1045,82
959,015
N Druge raznovrstne posl. dejavnosti
587,73
636,58
612,155
O Dejavnosti javne uprave
1088,85
1054,55
1071,7
P Izobraževanje
1109,03
1114,72
1111,875
Q Zdravstvo, socialno varstvo
895,37
994,68
945,025
R Kulturne, razvedrilne dejavnosti
1092,30
885,03
988,665
S Druge dejavnosti
826,75
736,61
781,68
SKUPAJ
890,60
925,38
907,99
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami
L Nepremičnine
Vir: SURS, september 2011
13
Poslovni razgledi SAŠA regije
IN MEMORIAM
Ivan Atelšek
1928 - 2011
6. decembra je v 84. letu starosti umrl Ivan
Atelšek, častni občan občin Velenje in Šmartno ob Paki ter oče ene najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb, Gorenja.
Rodil se je 21. avgusta 1928 na Prihovi pri
Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini. Osnovno
šolo je obiskoval na Rečici ob Savinji. Izučil
se je za ključavničarja. Leta 1942 se je pridružil partizanski vojski. Po vojni je opravil pomočniški izpit za ključavničarja in dobil službo v nazarski lesni industriji. Leta 1949 mu je
podjetje odobrilo štipendijo za izobraževanje
v delovodski šoli v Ljubljani, ki ga je končal
leta 1952.
Leto kasneje je postal upravitelj Kovinskega in eksploatacijskega podjetja Gorenje v vasi Gorenje, kjer je bilo takrat zaposlenih deset delavcev. Leta 1957 so začeli izdelovati štedilnike na trda goriva. Proizvodnja je rasla in leta 1960 so podjetje preselili v stare kopalnice Rudnika lignita Velenje. Od takrat naprej je Gorenje ves čas raslo
in postalo ena vodilnih tovarn in blagovnih
znamk bele tehnike ter gospodinjskih aparatov v Evropi in svetu.
Ivan Atelšek je zgradil podjetje na evropskih standardih, zaradi česar je Gorenje prebrodilo krizo v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja, krizo ob izgubi jugoslovanskih trgov
v letu 1991 in se tudi danes uspešno spopada
z gospodarsko krizo.
Gorenje je v začetni fazi razvoja predstavljalo dopolnitev energetske in premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, sedaj pa že
desetletja nudi zaposlitev številnim občankam in občanom pa tudi zaposlenim, ki v Velenje na delo prihajajo od drugod. V podjetju
ves čas gojijo odgovoren odnos do naravnega
okolja in lokalne skupnosti.
Ivan Atelšek je Gorenje najprej vodil kot
upravitelj, kasneje kot direktor. S podjetjem
je sodeloval tudi po upokojitvi; vse do lanskega leta je bil član nadzornega sveta Gorenje d.d. Bil je vizionar in človek z veliko poguma in odločnosti ter z izjemnimi sposobnostmi voditelja, ki je svoje ideje več kot uspešno
uresničeval. Za prispevek k razvoju Gorenja in
slovenskega gospodarstva je prejel številne
domače in tuje nagrade, med drugim nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne
gospodarske in podjetniške dosežke.
Srečanje gospodarstvenikov, županov in poslancev Savinjske regije
Savinjska regija mora postati bolj pomemben
razvojni partner
Razvojna agencija Savinjske regije (RASR),
Regionalna gospodarska zbornica Celje
(RGZC), območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) statistične Savinjske regije in SŠGZ
so 12. decembra v hotelu Žalec pripravile
prednovoletno srečanje gospodarstvenikov,
županov in poslancev - torej tistih, ki imajo
največji vpliv in hkrati odgovornost za razvoj
celotne regije.
Udeležence srečanja je pozdravil direktor
RASR Janez Jazbec, ki je opozoril na dejstvo,
da ima Savinjska regija več kot četrt milijona
prebivalcev in da zavzema več kot 11 odstotkov slovenskega ozemlja, zato mora postati bolj pomemben in upoštevanja vreden razvojni partner v odnosu z državo in širše, kot
je bila doslej. Organiziranost regije za njeno
skupno načrtovanje in dogovarjanje ter njen
skupni nastop ter pogajanja je domača naloga nosilcev razvoja in je že v pripravi. Jazbec je med ključnimi razvojnimi prioritetami omenil 3. razvojno os in univerzo, povečevanje samooskrbnosti regije navznoter pa
kot priložnost v prihodnjih letih, ki ne bodo
lahka. Ne glede na slednje mora ostati strateški cilj Savinjske regije, da postane poslovno
uspešno in ljudem prijazno okolje.
V imenu predstavnikov lokalnih skupnosti
je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, v
imenu direktorjev gospodarskih družb in dr-
Poslovni razgledi SAŠA regije
žavnozborskih poslancev mag. Stanko Stepišnik, sicer direktor Emo Orodjarne, v imenu
obrtnikov in podjetnikov pa sta spregovorila
Miran Gracer, predsednik OOZ Celje in direktor
Grafike Gracer, ter Štefan Grosar, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Vsi so se strinjali, da bo v prihodnje potrebno
več sodelovanja med gospodarstvom in ostalimi institucijami družbe, še posebej izobraževalnimi ustanovami, saj podjetja in podjetniki brez ustreznih kadrov ne morejo biti
konkurenčni na trgu.
Organizatorji srečanja so za udeležence iz vseh območnih partnerstev Savinjske
regije pripravili tudi krajši kulturni program (foto: Sherpa)
14
11. konferenca kakovosti
Odpadek ali surovina?
SŠGZ in Društvo za kakovost in ravnanje
z okoljem (DKRO) sta 15. decembra pripravila 11. konferenco kakovosti, katere osrednja tema je bilo varstvo okolja. Konferenca je opozorila na sicer znano dejstvo, da so
odpadki zelo pereč okoljski problem, zato si
moramo vsi, tako poslovni subjekti kot fizične osebe prizadevati, da se njihova količina
zmanjša.
Pozdravni govori:
• mag. Vilma Fece, predsednica DKRO
• dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ
• Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje
• Jure Fišer, direktor Gorenje Surovina
Referati:
• Janja Leban,
Gospodarska zbornica Slovenije:
Od odpadkov do surovin in okoljskih dovoljenj: zaveze in dileme gospodarstva
• dr. Rajko Knez,
Pravna fakulteta Maribor:
Dopustnost dejavnosti zasebnih subjektov
pri nalogah (obveznih) gospodarskih javnih
služb varstva okolja
• Katja Buda,
Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO:
Na poti k družbi recikliranja
• Erika Vidic,
Acroni:
Odpadno železo in jeklo – odpadek ali surovina
• Boštjan Šimenc,
Kemis:
Izkušnje pri ravnanju z nevarnimi odpadki
• dr. Rok Rotar, mag. Slavko Dvoršak,
mag. Tadej Krošlin, Gorenje Surovina:
Odpadki, predelani v proizvod (EOW – End of
Waste)
Mag. Vilma Fece je predstavila sistem
ravnanja z odpadki v Gorenju
(foto: Marija Lebar)
V imenu pokrovitelja konference je
spregovoril direktor Gorenja Surovine
Jure Fišer (foto: Marija Lebar)
uredba o odpadkih, katere namen je, da bi
Slovenija postala družba recikliranja.
Gospodarstvo se je letos veliko ukvarjalo
z uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki,
saj omenjeni dokument ni sprejemljiv niti za
industrijo niti izvajalce javnih služb. Na konferenci se je zato razvila živahna razprava o
vlogi zasebnega sektorja pri nalogah javnih
služb varstva okolja.
Ker pa sta na področju ravnanja z odpadki
poleg okoljskega pomembna tudi ekonomski
in socialni vidik, so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri dobre prakse, pri čemer
je bila izpostavljena tudi dilema, ali naj odpadek ostane odpadek ali naj postane surovina. Predsednica DKRO mag. Vilma Fece je ob
zaključku dogodka, ki je potekal v velenjskem
hotelu Paka, izrazila zadovoljstvo nad udeležbo in vsebinsko razpravo ter napovedala,
da bo 12. konferenca kakovosti v letu 2012
namenjena problematiki varnega in zdravega dela.
Količine nastalih odpadkov (vključno z zalogami iz prejšnjih let) po viru nastanka,
Slovenija (vir: SURS)
• Renata Košir,
Goodyear Dunlop Sava Tires:
Nič odlaganja odpadkov
• mag. Vilma Fece, Marta Fidej,
Gorenje:
Ravnanje z odpadki v Gorenju
Nova evropska direktiva o ravnanju z odpadki uveljavlja nov pristop: odpadki so deklarirani kot vir surovin, zato morajo države članice EU sprejeti ukrepe. da se odpadki
v čim večji meri ponovno uporabijo. V Sloveniji je implementacija teh zahtev v zaključni
fazi. Na konferenci je bila predstavljena nova
15
Poslovni razgledi SAŠA regije
Zveza računovodskih servisov pri GZS
Apo vizija naj računovodski servis Slovenije 2011 v
kategoriji srednje velikih
Zbornica računovodskih servisov pri GZS
je letos četrtič organizirala izbor Naj računovodski servis z namenom, da v poslovni jav-
nosti širi zavedanje o pomenu kakovostnega
računovodskega servisa. V kategoriji malih
računovodskih servisov je zmagal MDS Jova-
Plakete in kipce je prejemnikom priznanj izročil predsednik Zbornice računovodskih
servisov pri GZS Aleksander Štefanac; poleg njega stoji direktorica
Apo vizije Janja Praznik
nović & Javernik d.o.o., v kategoriji srednjih
Apo vizija d.o.o. iz Velenja, v kategoriji velikih računovodskih servisov pa Unija d.d.
Slavnostna razglasitev rezultatov izbora je
potekala v okviru 13. kongresa računovodskih servisov 4. oktobra v Portorožu. Plakete in kipce je prejemnikom izročil Aleksander
Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih
servisov pri GZS, ki je ob tem poudaril, da letošnje zmagovalce odlikujejo dolgoletna tradicija in stabilno poslovanje, širok spekter
strank in uporaba naprednih računalniških
tehnologij, zlasti pri komunikaciji in izmenjavi podatkov s strankami. Pri vseh je izpostavljena tudi izjemna skrb za visoko strokovno
usposobljenost ter permanentno izobraževanje zaposlenih.
Za podjetje Apo vizija iz Velenja, ki je zmagalo v kategoriji srednje velikih računovodskih servisov, je značilna raznovrstna ponudba, v zadnjem času pa se specializirajo tudi za
proračunske uporabnike. Stranke obravnavajo individualno, saj dobro poznajo poslovanje
vsakega posameznega naročnika. Storitve izvajajo s sodobno tehnologijo in pri tem stremijo k čim večjemu obsegu brezpapirnega poslovanja, ki omogoča ustvarjanje višje dodane vrednosti.
Podjetniški zajtrk
Kako v letu 2012 skozi labirint evropskih
priložnosti
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je
v sodelovanju s svetovalno družbo Tiko Pro 9.
decembra v velenjskem hotelu Paka pripravila
podjetniški zajtrk, katerega namen je bil seznanitev udeležencev z aktualnimi informacijami s področja javnih razpisov in možnostmi
pridobivanja razvojnih sredstev Evropske unije, hkrati pa je bila to tudi priložnost za sproščeno druženje ob izteku poslovnega leta.
Udeležence podjetniškega zajtrka je uvodoma pozdravil direktor SŠGZ Franci Kotnik
in jih spomnil, da zbornica v okviru Infopike nudi malim in mikro podjetjem brezplačno
svetovanje s področja delovnopravne zakonodaje, davkov in računovodstva ter razpisov za
razvojna sredstva.
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je izpostavila nekatere ključne probleme, s katerimi se podjetniki srečujejo v praksi, in udeležence pozvala, naj se v prihodnje v večjem številu vključujejo v zbornične aktivnosti. Vsem je zaželela uspešen zaključek leta
2011 in uresničitev vseh ciljev v letu 2012, ko
Poslovni razgledi SAŠA regije
Udeleženci podjetniškega zajtrka so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi
napovedanih razpisov za evropska sredstva v letu 2012 (foto: Marija Lebar)
bomo, kot kaže, še vedno poslovali v razmerah ostre finančne in gospodarske krize.
Informacije o javnih razpisih, napovedanih za leto 2012, je podjetnikom posredova-
16
la direktorica družbe Tiko Pro Kristina Kočet,
ki je nato v individualnih razgovorih odgovarjala tudi na konkretna vprašanja posameznih
udeležencev.
Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ
Dvanajst let uspešnega dela
Z zaključkom leta 2011 se zaključuje tudi
dvanajsto leto uspešnega delovanja sekcije računovodskih servisov pri gospodarski
zbornici SAŠA regije. Dokaj zahtevno delo
na računovodskem področju združuje članice, da s skupnimi močmi in skupnim znanjem
rešijo marsikateri zapleten primer. Le-teh
pri njihovem delu ni malo, saj se pogosto do-
zi s spremembami zakonodaje, predvsem s
področja DDV, ki bistveno vplivajo na dosedanjo prakso obravnavanja poslovne dokumentacije. Glede na to, da obe strani ugotavljata, da je takšna oblika sodelovanja
obojestransko koristna, so se dogovorili,
da s tovrstnimi srečanji nadaljujejo tudi v
bodoče.
Na decembrski seji so prisotne članice sekcije izmenjale informacije o najbolj
aktualnih spremembah zakonodaje (foto: Tanja Drofelnik)
gaja, da tisto, kar je veljalo in bilo pravilno
računovodsko obravnavano še včeraj, sprememba zakona, pravilnika ali podzakonskega predpisa zadevo naslednji dan obrne skoraj na glavo.
V ta namen je vodstvo sekcije skupaj z
vodstvom SŠGZ tudi v tem letu organiziralo
kar nekaj aktualnih seminarjev in srečanj s priznanimi in preizkušenimi predavatelji. Aktivnosti so potekale skozi vse leto. Med drugim so se v začetku leta udeležili predstavitve storitev
AJPES, ki jo je organizirala Regionalna gospodarska zbornica Celje. V mesecu maju so imeli volilno sejo, na kateri je bila za predsednico izvoljena Petra
Pleterski, na mesto podpredsednice pa
ponovno Milena Golob.
Kot že nekaj let zapored so se tudi letos sestali z vodstvom Davčnega urada
Velenje, enkrat spomladi in enkrat jeseni. Predstavljene so jim bile predvidene organizacijske spremembe, katerih poznavanje je za računovodske servise zelo pomembno, da lahko kvalitetno servisirajo svoje stranke. Med drugim so se pogovarjali o možnih težavah kot posledicah uvedbe nove programske opreme, kar se je žal tudi zgodilo. Strokovne sodelavke DURS so jim
posredovale številne informacije v zve-
Precej aktivnosti se je v letošnjem letu nanašalo na spremembe zavarovanj družbenikov enoosebnih družb. Pridobiti je bilo potrebno ustrezne informacije kar od treh
ključnih institucij - DURS, ZPIZ in ZZZS. Naj-
17
bolj pereča vprašanja so članice sekcije zbrale in s pomočjo strokovnih sodelavcev Gospodarske zbornice Slovenije pridobile odgovore nanje.
Tudi za naslednje leto imajo v načrtu organizirati čim več aktualnih seminarjev. Razmišljajo tudi o organizaciji posvetov s predstavniki raznih institucij. Čas, vedno bolj cenjen, je treba resnično racionalno izkoriščati in ker je udeležba na izobraževanjih izven
naše regije povezana s potnimi stroški, bodo
še naprej skušali čim več seminarjev pripraviti v Velenju. Za še bolj ažurno obliko izmenjave informacij bo že v začetku leta 2012
na spletni strani zbornice www.ssgz.si zaživel forum.
Ob tej priložnosti vabijo ne samo računovodske servise, temveč vse člane SŠGZ, ki
imajo organizirane lastne računovodske službe, da se jim pridružijo na razpisanih seminarjih. Vabljeni tudi k posredovanju predlogov in želja, katere seminarje bi želeli obiskati. Z večjim številom slušateljev bo mogoče
doseči ugodnejše cene na posameznega udeleženca.
Rek »V slogi je moč!« je vedno veljal in velja še danes, zato je smiselno, da člani SŠGZ
povabijo k članstvu v regionalni gospodarski
zbornice vse tiste poslovne subjekte, ki se za
to še niso odločili, saj je višina članarine resnično nepomemben strošek v primerjavi s
tem, kar se s članstvom pridobi tekom leta.
Vsi računovodski servisi, ki jih zanima delo
sekcije, so vabljeni, da se jim pridružijo vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri na sedežu
SŠGZ, na Rudarski cesti 6A (nad upravno enoto) v Velenju.
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
18
19
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
20