1. No category

1
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
2
Poudarki iz govora dr. Cvetke Tinauer na podelitvi priznanj za najboljše inovacije
Podjetja potrebujejo pametno okolje, pametne
sodelavce, pametno državo …
Slovenija je v krizi že od leta 2008. To je že
dolgih šest let. Tako dolgo obdobje krčenja pusti daljnosežne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti v enakem času, temveč v mnogo daljšem. Za preboj potrebujemo najmanj dvoodstotno gospodarsko rast, ki se pa ne bo zgodila
sama od sebe. Kako torej do te rasti?
S starimi ali novimi proizvodi, s starimi ali
novimi storitvami, s starimi ali novimi poslovnimi modeli? Naj bodo to izdelki, s katerimi
prodajamo znanje, ali le svoje pridne roke? To
naj bi bila zgolj retorična vprašanja, toda v Sloveniji so to žal že dolga leta aktualna vprašanja
brez ustreznih odgovorov.
Ne glede na tako težko situacijo pa imamo v
Sloveniji še vedno podjetja, ki imajo natančno
začrtano smer razvoja, ki vedo, kaj hočejo, ki
imajo in vzgajajo dobre kadre. Ta podjetja potrebujejo le še pametno okolje, da bodo lahko
svoje načrte realizirala.
Potrebujejo okolje, ki bo v pomoč inovativnemu podjetniku, od finančne podpore do vsega ostalega, kar potrebuje: pametne sodelavce, pametno državo, spodobne davke, pametne uradnike - tam in pravi čas, ko in kjer jih
potrebuje; ne le v Ljubljani. Institucij, ki so za
to poklicane, nam ne manjka. Vprašanje pa je,
ali so prava podpora podjetništvu s poudarkom
na inovativnih podjetjih, ki so eden od ključnih
stebrov nadaljnje rasti in razvoja slovenskega
gospodarstva.
Produkti se ne znajdejo na trgu kar tako, ne
pri novih podjetjih, ki šele nastajajo, ne pri že
uveljavljenih. In če je govora o poslovnem in
podpornem okolju, ki naj bi bila temu v podporo, se je treba vprašati, koliko vsi, ki jih oblikujejo, te procese sploh razumejo. Se kdaj vprašajo, kako težko je znanje prodajati na katerem
koli trgu, kako težko je ustvariti, ohraniti delovno mesto, iz enega narediti še enega, nekaj
deset ali sto? So to razumele podporne institucije in ali je to razumela vsakokratna politika na oblasti?
Vse dosedanje vlade so oblikovale vsaka
»svoje« podporne institucije, ki danes ne delujejo usklajeno, nimajo jasne delitve vlog in
ne vedo, kaj in kako naj vsaka od njih prispeva k skupnemu cilju »za dinamično, inovativno
in odprto Slovenijo«. Med njimi je zaradi potrebe po opravičevanju lastnega obstoja prisotna
tekmovalnost bitka za denar, namesto sodelovanja s fokusom na njihov prispevek v konkretno podjetje oziroma konkretni produkt.
In tako je danes podporno okolje razpršeno vse od najmanjše lokalne razvojne agencije, turističnega urada do podjetniškega sklada,
poslovne in razvojne banke, do ministrstva in
vlade. Nekje vmes smo tudi zbornice, s svojimi
principi povezovanja, žal brez javnih pooblastil
dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ
(Foto: Jože Miklavc)
za delovanje v javnem interesu tam, kjer bi lahko bile zelo koristne.
Med institucijami podpornega okolja »za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo« ni
nujno potrebne integracije, ki bi omogočala izvajanje poslanstva, ki bi moralo biti skupno in edino vsem, to pa je skrb za podjetništvo. Med vsemi temi bi morala biti za spodbujanje inovativnosti, podjetništva, internacionalizacije ključna agencija SPIRIT, ki je nastala iz bivših STO, TIA, JAPTI). Po več kot letu dni
njenega delovanja je javna agencija SPIRIT daleč od tega, kar bi morala biti. Bitka za avtonomijo nad njenimi vrtički je bila znotraj agencije in zunaj nje prevelika, da bi se lahko posvetili izvajanju njenega pomembnega poslanstva in prispevku k nacionalnim ciljem na področju inovativnosti, podjetništva, internacionalizacije.
Na javni razpravi Za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo sem v razmislek ponudila vprašanje: Kako se v konkretnem gospodarskem produktu na trgu odraža prispevek
države in njenih institucij, če moramo podjetja inženirja za dostojno neto plačo preplačati, ker si država odreže skoraj enak kos kot znaša neto plača za delo tega inženirja? Je to prispevek države h konkurenčnosti tega produkta, je to prispevek države k spodbujanju inovativnosti v podjetju, k uporabi znanja? Kako se
v tem istem produktu na trgu odražajo storitve
3
neučinkovite državne uprave, državne uprave,
ki za povečanje svoje učinkovitosti ne zna uporabiti znanja, ki ga imamo v podjetjih na razpolago tudi zanjo?
Pomen podpornih institucij ni v razdeljevanju subvencij in drugih oblik pomoči, pomen teh institucij je v razumevanju tega, kar v
podjetjih delamo. Podporne institucije morajo
skupaj s podjetji sodelovati pri ustvarjanju njihovega produkta, ki se meri na trgu in od katerega si po njegovi prodaji razdelimo zaslužek.
Na slabosti slovenskega poslovnega okolja ne opozarjajo le podjetja, ki so v lasti slovenskih lastnikov. Raziskava slovensko-nemške gospodarske zbornice je pokazala, da nemški vlagatelji kot največje slabosti našega poslovnega okolja izpostavljajo stroške dela, neprožnost delovnega prava, davčno obremenitev, razvoj naložb, davčni sistem Slovenije in
davčne organe, neučinkovitost javne uprave
ter sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Slovenija je z drugega mesta, takoj
za Nemčijo, po privlačnosti za naložbe nemških vlagateljev zdrsnila na osmo mesto. Drugo mesto je sedaj prevzela Poljska.
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti, ki jo
za 60 držav pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, v primerjavi z lanskim
letom izgubila še tri mesta. Po raziskavi, ki je
bila objavljena v maju 2014, se je Slovenija
uvrstila šele na 55. mesto. Med evropskimi državami smo uvrščeni bolje le od Hrvaške, Grčije in Bolgarije.
Raziskava kaže, da Vzhodna Evropa izboljšuje svojo svetovno konkurenčnost, kar je pozitivno. Toda ta ista raziskava kaže, da Slovenija konkurenčnost izgublja. Glavni razlogi za izgubljanje naše konkurenčnosti so zlasti javne
finance, hitro naraščajoči dolg in poslovna neučinkovitost.
Na področju gospodarske učinkovitosti je
Slovenija kljub močnemu izvozu, ki je za 20
mest popravil oceno mednarodne trgovine,
dosegla le 52. mesto. In kaj je ob teh rezultatih še dodatno zaskrbljujoče? To, da politika zasluge za rahlo izboljšanje gospodarske
rasti pripisuje sebi, čeprav je več kot očitno,
da gredo rezultati izboljšanja zgolj in samo
v prid izdatnemu napredovanju in rasti v državah, kamor izvažamo. Ob takšnem sprenevedanju nas je lahko še naprej utemeljeno
strah, da tudi v prihodnje ne bomo slišani, kje
šele uslišani.
Ob tako veliki zadolženosti države kot tudi
gospodarstva nujno potrebujemo tuja vlaganja, tuje investitorje. Toda uspešni investitorji vlagajo v konkurenčna okolja, kar pa Slovenija zagotovo ni, zato jo prav v tem delu čaka
največ dela.
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v SAŠA regiji v letu 2013
Rezultate poslovanja zaznamovala visoka izguba v
rudarstvu
V letu 2013 je na območju desetih občin
Zgornje Savinjske in Šaleške doline oziroma v SAŠA regiji poslovalo 1.017 gospodarskih družb (1,3 % več kot v letu 2012) in 5 zadrug (njihovo število se v letu 2013 glede na
prejšnje leto ni spremenilo). V tem obdobju je
bilo na območju SAŠA regije na novo ustanovljenih 74 gospodarskih družb, iz poslovnega
registra pa jih je bilo izbrisanih 39. Za 15 gospodarskih družb in eno zadrugo je bil začet
stečajni postopek.
12,4 %), katerega delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je s 34,6 % povečal na
36%,
- imele 1.140.581 tisoč evrov dolgoročnih
obveznosti (+ 74,8 %), pri čemer je na povečanje vplival zlasti porast dolgoročnih finančnih obveznosti,
- imele 966.280 tisoč evrov kratkoročnih
obveznosti (- 28,7 %).
Zadruge so v letu 2013:
- zaposlovale 186 delavcev oziroma 0,5 %
manj kakor v letu 2012,
- ustvarile 30.650 tisoč evrov prihodkov (6,8 %), od tega 29.673 tisoč evrov (96,8 %)
na domačem trgu,
- ustvarile 3.972 tisoč evrov neto dodane
vrednosti (- 10,7 %) oziroma 21.355 evrov
neto dodane vrednosti na zaposlenega (10,2 %),
- izkazale 15 tisoč evrov čistega dobička (54,5 %), ki ga je ustvarila ena zadruga,
- izkazale 212 tisoč evrov čiste izgube, kar
je 106-krat več kot v letu 2012,
- izkazale 197 tisoč evrov neto čiste izgube,
medtem ko so predlansko leto zaključile z 31
tisoč evri neto čistega dobička.
Savinjsko-šaleške zadruge so imele na dan
31. 12. 2013 28.672 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev (-0,5 %).
ZBIRNI REZULTATI GOSPODARSKIH DRUŽB
Prihodki
Gospodarske družbe so v letu 2013 ustvarile 2.406.604 tisoč evrov prihodkov, od katerih večino (98,8 %) predstavljajo poslovni
prihodki, 1 % finančni prihodki in 0,2 % drugi prihodki. V primerjavi s prejšnjimi leti se
struktura prihodkov ni bistveno spremenila.
Gospodarske družbe so v letu 2013:
- zaposlovale 15.639 delavcev oziroma 2,7
% manj kakor v letu 2012,
- ustvarile 2.406.604 tisoč evrov prihodkov
(+ 3,8 %),
- ustvarile 2.394.359 tisoč evrov odhodkov
(+ 6,2 %),
- ustvarile 593.961 tisoč evrov neto dodane vrednosti (- 6,5 %) oziroma 37.979 evrov
dodane vrednosti na zaposlenega (- 3,9 %),
- izkazale 70.231 tisoč evrov čistega dobička (- 19,2 %), pri čemer je čisti dobiček
ugotovilo 686 gospodarskih družb ali 67,5 %
vseh,
- izkazale 58.863 tisoč evrov čiste izgube (+
66,8 %), pri čemer je čisto izgubo ugotovilo
331 družb ali 32,5 % vseh,
- izkazale 11.368 tisoč evrov neto čistega
dobička (- 78,0 %).
Gospodarske družbe so ob koncu leta
2013:
- imele 3.658.466 tisoč evrov sredstev (aktive) oziroma obveznosti do virov sredstev,
kar je bilo 5,8 % več kot ob koncu leta 2012,
- zmanjšale obseg kratkoročnih sredstev za
3,5 % in povečale obseg dolgoročnih sredstev
za 11,6 % (glede na leto 2012),
- imele 1.318.697 tisoč evrov kapitala (+
Poslovni razgledi SAŠA regije
4
TEMELJNI
PODATKI
Velikost družb
Skupaj
Mikro
Majhne
Srednje
Velike
DRUŽBE
Število
ZAPOSLENI
Delež v %
Število
Delež v %
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
Znesek
Delež v %
v tisoč EUR
VREDNOST AKTIVE NA DAN
31.12.2013
Znesek
Delež v %
v tisoč EUR
1.017
100,0
15.639
100,0
2.312.956
100,0
3.658.466
100,0
938
92,2
2.704
17,3
220.472
9,5
281.761
7,7
43
4,2
1.467
9,4
164.899
7,1
200.476
5,5
25
2,5
3.145
20,1
482.355
20,9
445.039
12,2
11
1,1
8.323
53,2
1.445.230
62,5
2.731.190
74,7
Družbe so lani 1.270.413 tisoč evrov oziroma 52,8 % čistih prihodkov od prodaje ustvarile na domačem trgu (+ 7,6 %), višji so bili tudi prihodki na trgih EU, ki so znašali 688.346 tisoč evrov (+ 6,3 %), medtem ko je
bilo čistih prihodkov od prodaje na trgih izven
EU za 354.197 tisoč evrov oziroma 4,3 % manj
kot v letu 2012. Delež finančnih prihodkov
(24.034 tisoč evrov) se je z 1,1 % v letu 2012
lani zmanjšal na 1 %.
Odhodki
Družbe so v letu 2013 izkazale 2.394.359
tisoč evrov odhodkov, kar je 6,2 % več kakor
v letu 2012. Večino celotnih odhodkov (96,4
%) pomenijo poslovni odhodki, 3,4 % finančni odhodki in 0,1 % drugi odhodki.
Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu
največji stroški blaga, materiala in storitev
(1.718.219 tisoč evrov), katerih delež predstavlja 71,8 %, v primerjavi z letom 2012 pa
so bili višji za 5,8 %. Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v višini 387.454 tisoč
EUR (- 2,8 %), od tega so stroški plač znašali 281.899 tisoč EUR in so bili za 1,9 % nižji kot leto prej.
V letu 2013 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v SAŠA regiji 1.502 EUR
oziroma 0,8 % višja kakor v letu 2012. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v državnem merilu je znašala 1.461 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna plača na
zaposlenega v SAŠA regiji višja za 2,8 %. Po
posameznih dejavnostih so v povprečju najvišje plače izplačevali v dejavnosti oskrbe z
električno energijo, plinom in paro (2.478
EUR), po posameznih občinah pa je bila najvišja povprečna mesečna plača na zaposlenega (1.840 EUR) v občini Šoštanj.
Finančni odhodki so znašali 82.521 tisoč
evrov in so bili za 13,3 % višji kot v letu 2012.
Dodana vrednost in izguba na substanci
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke.
Dodano vrednost v znesku 595.768 tisoč evrov je ugotovilo 829 družb, izgubo
na substanci v znesku 1.807 tisoč evrov pa
132 družb. Družbe so v letu 2013 ustvarile 593.961 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 6,5 % manj kakor v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.979
evrov, 3,9 % manj kakor v letu 2012.
Čisti dobiček in čista izguba
Čisti dobiček v znesku 70.231 tisoč evrov
je v letu 2013 izkazalo 686 družb, to je 67,5
5
% vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 19,2 %. V 16 družbah
so ugotovili več kot pol milijona evrov čistega dobička, od tega v 9 družbah več kot milijon evrov. Največ čistega dobička (32.235 tisoč evrov) je lani ustvarila gospodarska družba s sedežem v Nazarjah. Omenjenih 16 družb
je skupno ustvarilo 55.357 tisoč evrov ali 78,8
% vsega čistega dobička gospodarskih družb
SAŠA regije.
Čisto izgubo v znesku 58.863 tisoč evrov
je v letu 2013 ugotovilo 331 družb, to je 32,5
% vseh. V primerjavi z letom 2012 je bila čista izguba višja za 66,8 %. V 12 družbah so
ustvarili več kot pol milijona evrov čiste izgube. V šestih družbah od teh je bila čista izguba večja kot milijon evrov. Največ čiste izguNa poslovne rezultate družb so v letu
2013 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj v Republiki
Sloveniji.
- Cene življenjskih potrebščin so se v
letu 2013 povečale za 1,8 %, manj kot v
letu 2012.
- Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 0,3 %, kar
je najmanj v zadnjih treh letih (največ v
letu 2011 za 3,8 %).
- Obseg industrijske proizvodnje je bil
drugo leto zapored manjši. Upad obsega
industrijske proizvodnje v letu 2013 (za
0,7 %) je bil večji kot v letu 2012.
- Povprečna temeljna obrestna mera
se je zmanjšala, v letu 2013 je znašala
1,92 %, v letu 2012 pa 2,63%.
Poslovni razgledi SAŠA regije
be (29.781 tisoč evrov) je izkazala gospodarska družba s sedežem na območju Mestne občine Velenje.
REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA
VELIKOST
Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na
podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih
let. Velikost družb se izračunava na podlagi
treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od
prodaje ter vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta.
Večina gospodarskih družb v SAŠA regiji (938 oziroma 92,2 %) sodi v kategorijo mikro podjetij. Lani so te družbe zaposlovale
2.704 (17,3 %) delavcev in so s 7,7 % sredstev ustvarile 220.472 tisoč EUR (9,5 %) čistih prihodkov od prodaje. Mikro družbe so
ustvarile 13 % neto dodane vrednosti regijskega gospodarstva, poslovno leto pa so za-
vrednosti vseh družb SAŠA regije, leto 2012
so sklenile z neto čistim dobičkom v višini
2.765 tisoč evrov, medtem ko so leto 2012
zaključile z neto čisto izgubo v višini 811 tisoč evrov.
25 srednje velikih družb je zaposlovalo
večale za 146,2 %.
Na rezultate poslovanja je, tako kot v prejšnjih letih, odločilno vplivalo 11 velikih gospodarskih družb, ki so zaposlovale 53,2%
delavcev, dosegle 62,5 % čistih prihodkov od
prodaje in imele 74,7 % sredstev. Velike družbe so ustvarile 58,9 % neto dodane vrednosti,
končni rezultat njihovega poslovanja v letu
2013 pa je neto čista izguba v višini 2.960 tisoč evrov, medtem ko so v letu 2012 ustvarile
44.565 tisoč evrov neto čistega dobička.
REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO
DEJAVNOSTIH
ključile z neto čistim dobičkom v višini 2.387
tisoč evrov, ki je bil za 42,2 % manjši kot v letu
2012.
V letu 2013 je bilo v regiji 43 majhnih
družb, ki so zaposlovale 9,4 % vseh delavcev, ustvarile 7,1 % vseh čistih prihodkov od
prodaje in imele 5,5 % vseh sredstev. Majhne družbe so ustvarile 8,7 % neto dodane
20,1 % delavcev, ustvarilo 20,9 % čistih prihodkov od prodaje in imelo 12,2 % sredstev.
Srednje družbe so ustvarile 19,4 % neto dodane vrednosti regije, poslovno leto pa so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 9.176
tisoč evrov in ga v primerjavi z letom 2012 po-
OPOMBI
- Pri presoji poslovanja družb in zadrug v letu 2013 je treba upoštevati, da
letna poročila družb in zadrug, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi
drugačni.
- V primerjavah z rezultati poslovanja v letu 2012 se podatki nanašajo
na 1.004 družbe, ki so predložile letno
poročilo za leto 2012, in ne le na tiste
družbe, ki so predložile tudi letno poročilo za leto 2013.
Poslovni razgledi SAŠA regije
6
Najpomembnejše področje po številu zaposlenih, ustvarjenih prihodkih in vrednosti aktive so predelovalne dejavnosti. 173 družb s
tega področja je lani zaposlovalo 60,6 % vseh
delavcev, ki so z 37,7 % vseh sredstev ustvarili 63,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje. V
predelovalnih dejavnostih so ustvarili 51.399
tisoč evrov (73,2 % celotne regije) čistega
dobička in 10.313 tisoč evrov (14,7 %) čiste
izgube. Družbe, ki so uvrščene v področje predelovalnih dejavnosti, so tako poslovno leto
2013 zaključile z neto čistim dobičkom v znesku 41.086 tisoč EUR in so neto poslovni izid v
primerjavi z letom prej izboljšale za 140,2 %.
Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v
vseh dejavnostih, največ v predelovalnih dejavnostih (333.099 tisoč evrov); sledijo rudarstvo (60.008 tisoč evrov), oskrba z električno energijo, plinom in paro (50.655 tisoč
evrov), gradbeništvo (36.739 tisoč evrov) itd.
Z neto čisto izgubo so poslovanje zaključile
družbe iz sedmih področij; največ na področju rudarstva, sledijo strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti, oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
itd.
REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO
OBČINAH
Gospodarsko najmočnejša občina v SAŠA
regiji ostaja Mestna občine Velenje, na območju katere je lani poslovalo 61,0 % vseh
družb, ki so zaposlovale 73,4 % vseh zaposlenih in ustvarile 55,3 % vseh čistih prihodkov
od prodaje.
Z neto čisto izgubo so poslovanje lani zaključile družbe z območja treh občin (Velenje,
Mozirje in Gornji Grad). Z največ neto čistega
dobička so v letu 2013 poslovale gospodarske družbe z območja občine Nazarje, občine
Ljubno in občine Šoštanj.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Struktura gospodarskih družb SAŠA regije, ki je netipična za slovenske razmere, se v
poslovnem letu 2013 ni bistveno spremenila. Družbe, gledano v celoti, so lani nadaljevale z zmanjševanjem števila zaposlenih, ne
glede na to pa so, prvič v času krize, ustvarile manj neto dodane vrednosti na zaposlenega kot leto prej. Zaskrbljujoč je tudi nadaljnji
porast čiste izgube, ki z izjemo leta 2011 narašča vse od začetka krize.
Rezultate poslovanja gospodarskih družb
v letu 2013 je v marsičem zaznamovala izguba v dejavnosti rudarstva, ki je dosegla skoraj
30 milijonov evrov. Če bi v rudarski dejavnosti
poslovali primerljivo z rezultati prejšnjih let,
ko se je neto poslovni izid te dejavnosti gibal med 300 tisoč in milijonom evrov, bi neto
poslovni izid gospodarskih družb SAŠA regije presegel 40 milijonov evrov, pozitivno pa bi
poslovale tudi velike gospodarske družbe, ki
so lani kljub visokemu neto čistemu dobičku
v predelovalnih dejavnostih poslovale z neto
čisto izgubo.
Vir:
- Marija Močnik: Informacija o poslovanju
gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2012. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2013.
- Danica Kamnik: Informacija o poslovanju
gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014.
7
Poslovni razgledi SAŠA regije
Pomembnejši podatki o poslovanju gospodarskih družb in zadrug SAŠA regije v letu 2013
Zap. št.
ELEMENTI
OBDOBJE
1.
Število poslovnih subjektov (število predloženih letnih poročil)
2.
Prihodki (v tisoč EUR)
2a.
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (v tisoč EUR)
2b.
Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (v tisoč EUR)
2c.
Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (v tisoč EUR)
3.
Odhodki (v tisoč EUR)
3a.
Stroški dela (v tisoč EUR)
Stroški plač (v tisoč EUR)
Povprečna mesečna plača na zaposlenega (v EUR)
4.
Čisti dobiček poslovnega leta (v tisoč EUR)
4a.
Število družb s čistim dobičkom
5.
Čista izguba poslovnega leta (v tisoč EUR)
5a.
Število družb z izgubo
6.
Neto poslovni izid (čisti dobiček minus čista izguba) (v tisoč EUR)
7.
Sredstva (v tisoč EUR)
Opredmetena osnovna sredstva (v tisoč EUR)
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (v tisoč EUR)
Kapital (v tisoč EUR)
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (v tisoč EUR)
8.
Število zaposlenih
9.
Neto dodana vrednost (v tisoč EUR)
10.
Neto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)
Poslovni razgledi
razgledi SAŠA
SAŠA regije
regije
Poslovni
88
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2013
2012
2013
Indeks
2013
2012
2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
GOSPODARSKE
DRUŽBE
1.004
1.017
101,3
2.318.687
2.406.604
103,8
1.180.688
1.270.413
107,6
647.633
688.346
106,3
370.224
354.197
95,7
2.254.541
2.394.359
106,2
398.489
387.454
97,2
287.479
281.899
98,1
1.490
1.502
100,8
86.896
70.231
80,8
686
35.286
58.863
166,8
331
51.610
11.368
22,0
3.457.685
3.658.466
105,8
1.820.694
2.046.855
112,4
234.965
232.336
98,9
1.176.359
1.318.696
112,1
546.619
407.265
74,5
16.078
15.639
97,3
635.648
593.961
93,4
39.535
37.979
96,1
ZADRUGE
5
5
83,3
32.902
30.650
93,1
31.583
29.673
93,9
285
319
111,9
272
215
79,0
33.028
30.845
93,4
3.205
3.182
99,3
2.300
2.243
97,5
1.025
1.005
98,0
33
15
45,5
1
2
212
10.600,0
4
31
-197
-635,5
30.192
28.672
95,0
16.848
17.091
101,4
3.589
3.677
102,5
12.244
11.714
95,7
6.479
7.201
111,1
187
186
99,5
4.449
3.972
89,3
23.790
21.355
89,8
Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb SAŠA regije v letu 2013 po dejavnostih
DRUŽBE
PODROČJA DEJAVNOSTI
Delež
v%
Število
Skupaj
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
ZAPOSLENI
Delež
v%
Število
Znesek
v tisoč EUR
1.017
100,0
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
2
0,2
3
0,0
222
B Rudarstvo
2
0,2
1.307
8,4
173
17,0
9.481
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro
20
2,0
E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki;
saniranje okolja
10
F Gradbeništvo
G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih
vozil
Delež
v%
Znesek
v tisoč EUR
100,0
0,0
7.530
0,2
117.884
5,1
196.545
5,4
60,6
1.461.447
63,2
1.380.085
37,7
470
3,0
245.859
10,6
1.422.215
38,9
1,0
480
3,1
42.850
1,9
51.273
1,4
152
14,9
1.346
8,6
119.019
5,1
109.675
3,0
191
18,8
630
4,0
139.443
6,0
94.509
2,6
H Promet in skladiščenje
65
6,4
371
2,4
43.215
1,9
41.521
1,1
I Gostinstvo
42
4,1
463
3,0
26.395
1,1
50.980
1,4
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
59
5,8
156
1,0
11.263
0,5
13.674
0,4
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
17
1,7
26
0,2
2.660
0,1
28.755
0,8
L Poslovanje z nepremičninami
23
2,3
49
0,3
7.025
0,3
72.410
2,0
189
18,6
711
4,5
79.285
3,4
154.138
4,2
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
23
2,3
45
0,3
10.531
0,5
16.844
0,5
P Izobraževanje
16
1,6
28
0,2
1.532
0,1
2.101
0,1
Q Zdravstvo in socialno varstvo
15
1,5
19
0,1
1.338
0,1
1.231
0,0
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
9
0,9
28
0,2
1.739
0,1
13.981
0,4
S Druge dejavnosti
9
0,9
26
0,2
1.249
0,1
999
0,0
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
2.312.956 100,0
Delež
v%
3.658.466
C Predelovalne dejavnosti
15.639 100,0
VREDNOST AKTIVE NA
DAN 31.12.2013
Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb SAŠA regije v letu 2013 po občinah
DRUŽBE
Število
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
ZAPOSLENI
Delež v %
Število
Delež v %
Znesek v
tisoč EUR
Delež v %
Gornji Grad
20
2,0
24
0,2
3.489
0,2
Ljubno
39
3,8
595
3,8
87.750
3,8
Luče
27
2,7
89
0,6
23.876
1,0
Mozirje
71
7,0
285
1,8
25.075
1,1
Nazarje
51
5,0
1.726
11,0
387.204
16,7
Rečica ob Savinji
30
2,9
110
0,7
11.920
0,5
Solčava
Skupaj Zgornja Savinjska dolina
Šmartno ob Paki
8
0,8
43
0,3
3.634
0,2
246
24,2
2.872
18,4
542.948
23,5
31
3,0
88
0,6
17.396
0,8
Šoštanj
120
11,8
1.198
7,7
474.233
20,5
Velenje
620
61,0
11.481
73,4
1.278.379
55,3
Skupaj Šaleška dolina
771
75,8
12.767
81,6
1.770.008
76,5
1.017
100,0
15.639
100,0
2.312.956
100,0
Skupaj SAŠA regija
9
Gospodarski
Poslovni razgledi SAŠA regije
Neto poslovni izid gospodarskih družb SAŠA regije po dejavnostih
Delež in vpliv predelovalnih dejavnosti
Delež in vpliv družb predelovalne dejavnosti je v SAŠA regiji bistveno večji kot v državnem merilu. V preglednici so prikazani deleži (v %) predelovalne dejavnosti v celotnem
gospodarstvu po številu družb, številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in vrednosti aktive.
2012
2013
Znesek
v 000 EUR
Znesek
v 000 EUR
51.610
11.368
11
6
303
-29.689
C Predelovalne dejavnosti
17.104
41.086
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro
32.466
2.138
246
-3.561
-677
1.784
-2.950
913
1.283
2.229
-827
-446
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
371
456
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
294
1.293
L Poslovanje z nepremičninami
1.342
-1.451
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
3.333
-3.948
9
948
P Izobraževanje
-38
252
Q Zdravstvo in socialno varstvo
109
88
Šmartno ob Paki
1.025
-766
-728
Šoštanj
1.840
-3
-2
Velenje
1.493
Skupaj Šaleška dolina
1.453
Skupaj SAŠA regija
1.502
PODROČJA DEJAVNOSTI
SKUPAJ
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
B Rudarstvo
E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
F Gradbeništvo
G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
H Promet in skladiščenje
I Gostinstvo
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
S Druge dejavnosti
SAŠA
SLO
Št. družb
17,0
12,0
Št. zaposlenih
60,6
37,6
Čisti prihodki od
prodaje
63,2
30,5
Vrednost aktive
37,7
24,0
Povprečna mesečna plača na zaposlenega
v gospodarskih družbah po občinah v letu
2013 (v EUR)
Gornji Grad
1.185
Ljubno
1.342
Luče
1.035
Mozirje
1.171
Nazarje
1.525
Rečica ob Savinji
998
Solčava
1.318
Skupaj Zgornja Savinjska dolina
1.225
Delež gospodarskih družb SAŠA regije v slovenskem merilu
TEMELJNI PODATKI
LETO 2012
LETO 2013
INDEKS
Delež v %
Delež v %
2012 = 100
Število družb
1,7
1,7
100,0
Število zaposlenih
3,7
3,7
100,0
Prihodki skupaj
2,7
3,1
114,8
Čisti prihodki od prodaje
2,9
3,2
110,3
Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu
3,9
3,9
100,0
Odhodki skupaj
2,9
3,1
106,9
Vrednost aktive na dan 31. 12.
3,6
3,9
108,3
Čisti dobiček poslovnega leta
3,3
2,5
75,8
Čista izguba poslovnega leta
1,5
2,8
186,7
Neto dodana vrednost
3,8
4,1
107,9
Poslovni razgledi SAŠA regije
Izdajatelj: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel. 03/898-4202, faks 03/898-4206, e-pošta:
[email protected]. Odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Priprava in tisk: Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje. Poslovni razgledi SAŠA regije izhajajo občasno in jih brezplačno prejmejo vsi člani SŠGZ. Naklada: 200 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodijo
Poslovni razgledi SAŠA regije med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5%.
Poslovni razgledi SAŠA regije
10
Poslovanje samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji v letu 2013
Samostojni podjetniki še vedno »ujetniki«
neugodnih razmer v slovenskem poslovnem okolju
Podatke iz letnih poročil za leto 2013 je
AJPES predložilo 1.790 samostojnih podjetnikov oziroma 3,7 % manj kot za leto 2012.
Lani je z dejavnostjo na novo pričelo 337 samostojnih podjetnikov, 273 jih je bilo izbrisanih iz registra, za dva samostojna podjetnika
pa se je začel stečajni postopek.
- izkazali negativni poslovni izid v znesku
1.256 tisoč evrov ali 18,8 % manj kakor v letu
2012 (negativni poslovni izid je ugotovilo
17,4 % vseh samostojnih podjetnikov),
- skupaj ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 10.466 tisoč evrov, kar je bilo
14,6 % več kakor v letu 2012,
- imeli na dan 31. 12. 2013 117.498 tisoč
evrov sredstev oziroma obveznosti do virov
sredstev, kar je bilo 2,8 % manj kakor na dan
31. 12. 2012,
- imeli 66.456 tisoč evrov podjetnikovega kapitala oziroma 1,6 % manj kakor na dan
31. 12. 2012 (delež kapitala v virih sredstev je
znašal 56,6 %),
- povečali dolgoročne obveznosti za 2,5 %
(na povečanje so vplivale zlasti dolgoročne
finančne obveznosti),
- povečali pa so tudi kratkoročne obveznosti, in sicer za 5,2 %, na kar so vplivale zlasti
kratkoročne poslovne obveznosti.
ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
Prihodki in odhodki
Samostojni podjetniki so v letu 2013 ustvarili 143.698 tisoč evrov prihodkov, 3,0 % manj
kakor v letu 2012. Večino celotnih prihodkov
(99,2 %) so predstavljali poslovni prihodki,
Samostojni podjetniki so lani:
- zaposlovali 1.397 delavcev oziroma 4,2 %
manj kakor v letu 2012,
- ustvarili 143.698 tisoč evrov prihodkov
oziroma 3,0 % manj kakor v letu 2012,
- izkazali 133.232 tisoč evrov odhodkov,
kar je bilo 4,2 % manj kot v letu 2012,
- ustvarili 42.569 tisoč evrov neto dodane vrednosti ali 1,6 % več kot predlani (neto
dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.472 evrov in je bila 6,0 % višja kakor v
letu 2012),
- izkazali 11.722 tisoč evrov podjetnikovega dohodka oziroma 9,8 % več kakor v letu
2012 (podjetnikov dohodek je ugotovilo 82,6
% vseh samostojnih podjetnikov),
ostalo (0,8 %) pa finančni in drugi prihodki.
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu
so lani znašali 120.510 tisoč evrov in so bili
glede na leto 2012 nižji za 4,9 %. V strukturi
prihodkov so čisti prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljali 83,9-odstotni delež.
Čisti prihodki od prodaje na trgih EU so lani
znašali 17.983 tisoč evrov in so bili za 7,1 %
višji kot leto prej, čisti prihodki od prodaje na
trgih izven EU pa so dosegli 1.966 tisoč evrov
oziroma 16,7 % več kot leta 2012.
Samostojni podjetniki so v letu 2013 izkazali 133.232 tisoč evrov odhodkov, 4,2 %
manj kot v letu 2012. Večino celotnih odhodkov (99 %) so predstavljali poslovni odhodki, 1 % pa finančni in drugi odhodki. Pretežni
11
Poslovni razgledi SAŠA regije
del poslovnih odhodkov (65,8 %) so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev, ki so
bili v primerjavi z letom 2012 manjši za 5,1 %,
svojo udeležbo v odhodkih so zmanjšali za 0,3
odstotne točke.
Stroški dela so pri samostojnih podjetnikih pomenili 16,3 % vseh odhodkov. Znašali so 21.749 tisoč evrov, 0,7 % manj kakor v
letu 2012. Stroški plač so v letu 2013 znašali 15.822 tisoč evrov in so bili prav tako za 0,7
% nižji kot predlani.
Dodana vrednost in izguba na substanci
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost gospodarskega subjekta. Predstavlja poslovne prihodke, zmanjšane za stroške blaga,
materiala in storitev in druge poslovne odhodke (v primeru, da je dodana vrednost negativna, govorimo o izgubi na substanci).
Dodano vrednost je lani ugotovilo 1.553
samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji, to je
86,7 % vseh. Izgubo na substanci je izkazalo
237 samostojnih podjetnikov ali 13,2 % vseh.
tnikov dohodek povečal za 9,8 %. Takih podjetnikov je bilo 1.479.
Negativni poslovni izid v skupnem znesku 1.256 tisoč evrov je v letu 2013 izkazalo
17,4 % samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji. V primerjavi z letom prej je bil lani negativni poslovni izid nižji za 18,8 %. Takih podjetnikov je bilo 311.
Samostojni podjetniki so v letu 2013 skupaj
ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku
10.466 tisoč evrov, kar je za 14,6 % več kakor
v letu 2012.
Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov po številu zaposlenih, dejavnostih in
občinah
1.372 samostojnih podjetnikov (76,6 %
vseh) v SAŠA regiji lani ni imelo zaposlenih.
Pri tem je potrebno upoštevati, da majhni
podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti
niso vključeni v število zaposlenih.
Po številu zaposlenih, čistih prihodkih od
prodaje in sredstvih je bila tudi v letu 2013
največja skupina samostojnih podjetnikov, ki
Samostojni podjetniki so v letu 2013
izboljšali kazalnik celotne gospodarnosti z 1,066 v letu 2012 na 1,079. To pomeni, da so na 100 evrov skupnih odhodkov izkazali 107,90 evrov skupnih prihodkov. S tem so malce presegli kazalnik
celotne gospodarnosti na ravni Slovenije, ki je znašal 1,07.
nja in popravil motornih vozil (245 oziroma
13,7%).
Največ zaposlenih (24,6 %) so imeli samostojni podjetniki na področju predelovalnih
dejavnosti. To področje izkazuje tudi največ čistih prihodkov od prodaje (25,6 %). Tudi največ neto podjetnikovega dohodka (24,2 %) je
bilo doseženega v predelovalnih dejavnostih.
Največ samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji (44,6 %) je registriranih na območju Mestne občine Velenje. Velenjski podjetniki so
lani zaposlovali 37,6 % vseh zaposlenih in
ustvarili 31,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Samostojni podjetniki so v letu 2013 ustvarili 42.569 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 1,6 % več kakor v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.472
evrov in je bila v primerjavi z letom 2012 večja za 6,0 %.
Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid
Podjetnikov dohodek v višini 11.722 tisoč
evrov je ugotovilo 82,6 % samostojnih podjetnikov. V primerjavi z letom 2012 se je podje TEMELJNI PODATKI
so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini je bilo 11,3 % podjetnikov, ki so zaposlovali 52,3 % vseh delavcev, ustvarili 36,7 % vseh
čistih prihodkov od prodaje in imeli 33,5 %
vseh sredstev.
Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih upada vse od leta 2008 dalje.
Največ podjetnikov (285 oziroma 15,9
%) je registriranih na področju strokovnih,
znanstvenih in tehničnih dejavnosti, sledijo podjetniki na področju gradbeništva
(270 oziroma 15,1 %) in trgovine, vzdrževaSAMOSTOJNI
PODJETNIKI
Samostojni podjetniki v SAŠA regiji, katerih število se je drugo leto zapored zmanjšalo, so lani ob nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih nekoliko izboljšali svoje poslovanje v primerjavi z letom 2012, vendar še naprej ostajajo »ujetniki« izjemno neugodnih
razmer v slovenskem poslovnem okolju, ki se
najbolj drastično odražajo v upadu domačega povpraševanja in zaostrenih pogojih za financiranje s strani poslovnih bank. V strukturi prihodkov samostojnih podjetnikov čisti
prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljajo še vedno zelo visok 83,9-odstotni
delež, kar pomeni, da so savinjsko-šaleški
podjetniki v letu 2013 uspeli zmanjšati (pre)
veliko odvisnost od domačega trga za dve odsotni točki.
Vir:
- Danica Kamnik: Informacija o poslovanju
samostojnih podjetnikov posameznikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2012. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2013.
- Danica Kamnik: Informacija o poslovanju
samostojnih podjetnikov posameznikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014.
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
ZAPOSLENI
Število
Delež
v%
1.372
76,6
0
1 zaposlen
192
10,7
229
16,4
15.610
11,1
12.564
10,7
2 do 9 zaposlenih
203
11,3
731
52,3
51.594
36,7
39.384
33,5
23
1,3
437
31,3
36.160
25,7
30.378
25,9
1.790
100,0
1.397
100,0
140.459
100,0
117.498
100,0
Velikost s.p.
0 zaposlenih
10 do 49 zaposlenih
SKUPAJ
Poslovni razgledi SAŠA regije
12
Število
Delež
v%
0,0
Znesek
v tisoč EUR
VREDNOST AKTIVE NA DAN
31.12.2013
37.095
Delež v %
26,4
Znesek
v tisoč EUR
35.172
Delež v %
29,9
Pomembnejši podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije v letu 2013
Zap. št.
ELEMENTI
1.
Število poslovnih subjektov (število predloženih letnih poročil)
2.
Prihodki (v tisoč EUR)
2a.
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (v tisoč EUR)
2b.
Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (v tisoč EUR)
2c.
Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (v tisoč EUR)
3.
Odhodki (v tisoč EUR)
3a.
Stroški dela (v tisoč EUR)
Stroški plač (v tisoč EUR)
Povprečna mesečna plača na zaposlenega (v EUR)
4.
Podjetnikov dohodek (v tisoč EUR)
5.
Negativni poslovni izid (v tisoč EUR)
6.
Neto poslovni izid (podjetnikov dohodek minus negativni poslovni izid)
(v tisoč EUR)
7.
Sredstva (v tisoč EUR)
Opredmetena osnovna sredstva (v tisoč EUR)
Kratkoročne poslovne terjatve (v tisoč EUR)
Terjatve do podjetnika (v tisoč EUR)
Podjetnikov kapital (v tisoč EUR)
Kratkoročne poslovne obveznosti (v tisoč EUR)
8.
Število zaposlenih
9.
Neto dodana vrednost (v tisoč EUR)
10.
Neto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)
13
OBDOBJE
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
31.12.2012
31.12.2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
2012
2013
Indeks
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
1.857
1.790
96,4
148.176
143.698
97,0
126.688
120.510
95,1
16.789
17.983
107,1
1.684
1.966
116,7
139.043
133.232
95,8
21.905
21.749
99,3
15.939
15.822
99,3
911
943
103,5
10.680
11.722
109,8
1.547
1.256
81,2
9.133
10.466
114,6
120.893
117.498
97,2
60.760
58.695
96,6
31.812
28.601
89,9
4.917
5.777
117,5
67.516
66.456
98,4
24.704
23.185
93,8
1.458
1.397
95,8
41.901
42.569
101,6
28.739
30.472
106,0
Poslovni razgledi SAŠA regije
Osnovni podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije v letu 2013 po dejavnostih
S.P.
PODROČJA DEJAVNOSTI
Delež
v%
Število
SKUPAJ
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
ZAPOSLENI
Delež
v%
Število
Znesek
v tisoč EUR
1.790
100,0
18
1,0
13
0,9
1.266
3
0,2
0
0,0
209
11,7
357
29
1,6
2
F Gradbeništvo
Delež
v%
100,0
0,9
1.060
0,9
133
0,1
198
0,2
25,6
34.440
24,5
33.944
28,9
4
0,3
770
0,5
2.243
1,9
0,1
0
0,0
81
0,1
78
0,1
270
15,1
332
23,8
20.119
14,3
15.219
13,0
G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
245
13,7
162
11,6
21.522
15,3
15.179
12,9
H Promet in skladiščenje
128
7,2
234
16,8
29.616
21,1
24.873
21,2
I Gostinstvo
171
9,6
131
9,4
9.789
7,0
9.541
8,1
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
66
3,7
8
0,6
2.089
1,5
1.274
1,1
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
34
1,9
6
0,4
864
0,6
240
0,2
L Poslovanje z nepremičninami
18
1,0
10
0,7
1.573
1,1
2.159
1,8
285
15,9
71
5,1
10.970
7,8
6.666
5,7
54
3,0
11
0,8
1.675
1,2
1.354
1,2
2
0,1
0
0,0
26
0,0
7
0,0
P Izobraževanje
64
3,6
12
0,9
1.583
1,1
739
0,6
Q Zdravstvo in socialno varstvo
25
1,4
3
0,2
503
0,4
262
0,2
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
46
2,6
0
0,0
637
0,5
699
0,6
121
6,8
43
3,1
2.804
2,0
1.763
1,5
B Rudarstvo
C Predelovalne dejavnosti
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro
E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki;
saniranje okolja
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost
obvezne socialne varnosti
S Druge dejavnosti
140.460 100,0
Znesek
v tisoč EUR
117.498
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
1.397 100,0
Delež
v%
VREDNOST AKTIVE NA
DAN 31.12.2013
Osnovni podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije po občinah
S.P.
ČISTI PRIHODKI OD
PRODAJE
ZAPOSLENI
Število
Delež
v%
91
5,1
66
4,7
6.396
4,6
5.893
5,0
107
6,0
76
5,4
9.430
6,7
8.042
6,8
73
4,1
48
3,4
5.063
3,6
6.220
5,3
Mozirje
187
10,4
162
11,6
20.997
14,9
17.845
15,2
Nazarje
90
5,0
56
4,0
7.624
5,4
3.047
5,2
101
5,6
179
12,8
20.263
14,4
18.130
15,4
25
1,4
8
0,6
1.187
0,8
3.085
2,6
674
37,7
595
42,6
70.960
50,5
65.292
55,6
87
4,9
68
4,9
6.950
4,9
6.405
5,5
Šoštanj
230
12,8
209
15,0
18.681
13,3
15.286
13,0
Velenje
799
44,6
525
37,6
49.868
31,2
30.515
26,0
Skupaj Šaleška dolina
1.163
62,3
802
57,4
69.499
49,5
52.206
44,4
Skupaj SAŠA regija
1.790
100,0
1.397
100,0
140.459
100,0
117.498
100,0
OBČINA
Gornji Grad
Ljubno
Luče
Rečica ob Savinji
Solčava
Skupaj Zgornja Savinjska dolina
Šmartno ob Paki
Poslovni razgledi SAŠA regije
14
Število
Delež
v%
Znesek
v tisoč EUR
VREDNOST AKTIVE NA DAN
31.12.2013
Delež v %
Znesek
v tisoč EUR
Delež v %
GORENJE D.D. VELENJE
Obisk ekipe Centra za mednarodno poslovanje GZS
Predstavniki Centra za mednarodno
poslovanje pri GZS so se strinjali z
gostitelji, da obstaja še veliko priložnosti
za sodelovanje, zlasti pri vzpostavljanju
novih stikov in prodajnih poti na hitro
rastočih trgih. (Foto: Franci Kotnik)
V Gorenju so 21. januarja s priložnostno
slovesnostjo simbolično zagnali proizvodnjo
pomivalnih strojev, ki so jo lani iz Švedske
preselili v Slovenijo in tako ohranili 300 delovnih mest. Predsednik uprave Gorenja mag.
Franjo Bobinac je ob tej priložnosti povedal,
da v Velenju zdaj prvič v zgodovini podjetja izdelujejo pomivalne stroje, proizvodnjo pa so
iz Švedske v Slovenijo preselili zato, ker je bila
na severu predraga. Slovesnosti se je udeležila tudi ekipa Centra za mednarodno poslovanje (CEMP), ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), in se seznanila z lanskoletnimi dosežki ter razvojnimi usmeritvami Skupine Gorenje.
Gorenje so ekipi CEMP na čelu z direktorjem
Alešem Cantaruttijem predstavili takratni pomočnik predsednika uprave, danes pa član
uprave, dr. Peter Kukovica, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja Uršula Menih Dokl in direktor razvoja novih trgov
Boštjan Vodeb. Kot so povedali, je vizija Gorenja postati najboljši proizvajalec aparatov
za dom na svetu, usmerjen v inovacije, ki jih
poganja dizajn. Temeljna strateška dejavnost
ostajajo proizvodi in storitve za dom, ostale
dejavnosti pa so portfeljske naložbe.
Med najpomembnejšimi lanskoletnimi dosežki so bili omenjeni zaključena selitev proizvodnje, odprodaja proizvodnje pohištva, reorganizacija in optimizacija prodajne strukture ter strateška povezava s Panasonicom.
V strateškem načrtu Skupine Gorenje do
leta 2018 je predvideno, da bodo nadaljevali z globalno širitvijo, razvojem strateškega partnerstva, zmanjšanjem kompleksnosti
na vseh področjih in optimizacijo upravljanja
dobavne verige. Intenzivno bodo vlagali tudi
v raziskave in razvoj ter inovacije.
Sodelovanje Gorenja z različnimi organizacijskimi enotami GZS je bilo ocenjeno kot dobro, vsekakor pa obstaja še veliko priložnosti
za izboljšanje, zlasti pri vzpostavljanju novih
stikov in prodajnih poti na hitro rastočih trgih, na katere se nameravajo v Gorenju v prihodnje še posebej osredotočiti.
5. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ
Gospodarstvo SAŠA regije zahteva 3. razvojno os
Upravni odbor SŠGZ je na 5. redni seji 3.
marca znova razpravljal o problematiki 3. razvojne osi in z velikim nezadovoljstvom ugotovil, da se umeščanje trase razvojne osi v
prostor vse bolj zapleta in tako odmika v nedorečeno prihodnost.
Medtem ko so iz DARS-a novembra lani poročali, da poteka optimizacija trase F3b in
usklajevanje omenjene trase z varstvenimi
ministrstvi, je bilo iz februarske informacije
Ministrstva za infrastrukturo in prostor mogoče razbrati, da je v pripravi novelacija prometnega modela za 3. razvojno os od meje z
Avstrijo do avtoceste A1, ki naj bi šele potrdila upravičenost investicije in osnove za načrtovanje zmogljivosti objektov.
Dinamiko realizacije 3. razvojne osi naj bi
definirala šele Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture
v RS do leta 2020, ki je prav tako v izdelavi in
naj bi bila zaključena do začetka druge polovice tega leta.
Istočasno prihaja do občasnih zapor obstoječih prometnic zaradi vremenskih ujm (poplave, žled ...), na regionalni cesti Velenje –
Arja vas, ki je po podatkih Direkcije RS za ceste prometno bolj obremenjena kot prekmurska avtocesta ali severnoprimorska hitra cesta, pa je zaradi dotrajanosti prometne infrastrukture stalna delna zapora. Vse to negativno vpliva na logistično oskrbo našega gospodarstva, v katerem prevladuje predelovalna
industrija, kjer lahko že nekaj minut zamude v
dobavi povzroči ogromno gospodarsko škodo.
Konkurenčnost poslovnega okolja, v katerem posluje naše gospodarstvo, se zaradi navedene problematike resno slabša. Z razvojnega vidika lahko ima to usodne posledice,
saj v sedanjih razmerah niti domači niti tuji
investitorji niso zainteresirani za vlaganje v
prometno slabo dostopne destinacije. Nekatere gospodarske družbe iz predelovalnih dejavnosti v naši regiji, v katerih je največ delovnih mest, so napovedale selitev proizvodnje v bolj konkurenčna poslovna okolja, v
kolikor se problematika 3. razvojne osi ne reši
v doglednem času.
Gospodarstvo regije, kjer posluje nekaj velikih izvoznikov na čelu z Gorenjem, ki je največji slovenski izvoznik in najbolj internacionalizirano slovensko podjetje, ima dovolj
odlašanja in izgovorov. Za ugašanje delovnih mest, če rešitve opisane problematike ne
bo niti v bližnji prihodnosti, bo nekdo moral
prevzeti odgovornost. Upravni odbor SŠGZ je
zato zahteval takojšnji sestanek z ministrom
za infrastrukturo in prostor in pristojnimi
strokovnimi službami.
Člani upravnega odbora so bili enotni: za ugašanje delovnih mest, če tretje razvojne
osi ne bo kmalu, bo nekdo moral prevzeti odgovornost. (Foto: Marija Lebar)
15
Poslovni razgledi SAŠA regije
5. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ
Letos poseben poudarek internacionalizaciji
malega gospodarstva
Člani upravnega odbora SŠGZ so se na
5. redni seji seznanili z dejavnostjo Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in
potrdili poročilo o poslovanju SŠGZ za leto
2013 ter program dela s finančnim načrtom za leto 2014. Upravni odbor je predlagal
skupščini SŠGZ, da članarina tudi letos ostane nespremenjena - na nivoju iz leta 2008,
ko je SŠGZ začela s poslovanjem kot samostojna pravna oseba.
Kot je pojasnil kustos muzeja usnjarstva
Miran Aplinc, je bilo usnjarstvo na Slovenskem v preteklih stoletjih pomembna go-
Upravni odbor je potrdil poročilo o poslovanju SŠGZ za leto 2013 in program dela s
finančnim načrtom za leto 2014. (Foto: Marija Lebar)
Kot je pojasnil kustos Miran Aplinc, se v
muzeju usnjarstva v Šoštanju nadejajo
podpore s strani gospodarstva.
(Foto: Marija Lebar)
Poslovni razgledi SAŠA regije
spodarska dejavnost, v drugi polovici 20.
stoletja pa je večina usnjarskih obratov pri
nas propadla. Po ukinitvi Tovarne usnja Šoštanj (TUŠ) je leta 2002 začel delovati iniciativni odbor za ohranitev kulturne in tehniške dediščine TUŠ, ki je z leti svoje delovanje razvil v prizadevanje za ustanovitev muzeja usnjarstva. Občina Šoštanj je leta 2007
sprejela odločitev o postavitvi muzeja v prostorih nekdanje tovarniške kopalnice. Muzej
usnjarstva na Slovenskem je začel delovati
leta 2009 pod okriljem Muzeja Velenje.
V muzeju je zbirka Usnjarski stroji, ki vse-
16
buje najpomembnejše stroje in naprave za
predelavo kož v usnje. Zbirka Usnjarstvo v Šoštanju predstavlja razvoj usnjarske obrti v veleindustrijo in pomembno gospodarsko panogo, ki je imela vpliv na družbeni in demografski razvoj prebivalstva. Za sodelovanje na področju turizma in vzpostavitev dodatnih zbirk
se v muzeju nadejajo podpore s strani gospodarstva, za kar so člani upravnega odbora izkazali načelni interes.
Leto 2013 je SŠGZ sklenila uspešno, saj je
izvedla veliko večino s programom dela zastavljenih nalog. Članska struktura ostaja stabilna in izraža visoko stopnjo reprezentativnosti, saj je pod okriljem SŠGZ zbrano več kot
štiri petine regijskega gospodarstva, merjeno z vrednostjo kapitala in številom zaposlenih. Planirane prihodke je lani SŠGZ presegla za šest odstotkov, pri čemer je delež članarine znašal le še dobro polovico vseh prihodkov. Ostale prihodke je zbornica ustvarila
z drugimi storitvami.
Program dela SŠGZ za leto 2014 vključuje
nekaj že standardnih ključnih nalog (podelitev priznanj najboljšim inovacijam za leto
2013, organizacija oziroma soorganizacija
poslovnih dogodkov in konferenc …), poseben poudarek pa bo namenjen prizadevanjem
za 3. razvojno os in spodbujanju internacionalizacije malega gospodarstva. SŠGZ bo v
sodelovanju z lokalnimi skupnostmi izdelala
nabor priložnosti, ovir in ukrepov za spodbujanje podjetništva in se samostojno ter preko Gospodarske zbornice Slovenije aktivno
vključevala tudi v prizadevanja za bolj konkurenčno poslovno okolje.
OBISK MINISTRA ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR SAMA OMERZELA
Stroka se zavzema za traso Šentrupert – Velenje,
a spremeni se nič
Minister za infrastrukturo in prostor Samo
Omerzel se je na povabilo SŠGZ 1. aprila v Velenju srečal s predstavniki gospodarstva in
lokalnih skupnosti ter državnozborskimi poslanci iz regije SAŠA na temo tretje razvojne osi. Po predstavitvi številnih argumentov, zakaj gospodarstvo v najkrajšem možnem času potrebuje sodobno prometno povezavo z avtocesto A1, je v konstruktivni razpravi minister Omerzel pojasnil, da se v Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MzIP)
zavzemajo za izvedbo 3. razvojne osi po trasi F2-2 Šentrupert – Velenje.
V uvodnem delu sestanka je predsednica
SŠGZ dr. Cvetka Tinauer povzela dosedanja
prizadevanja gospodarske zbornice za 3. razvojno os, ki potekajo že vse od leta 2002,
nakar je direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik
nanizal nekaj najbolj tehtnih argumentov
(delež gospodarstva SAŠA v slovenskem merilu, struktura gospodarstva SAŠA in obremenitve obstoječih prometnic), zaradi katerih regijsko gospodarstvo v najkrajšem možnem času potrebuje sodobno prometno povezavo z avtocesto A1 na eni strani in Republiko Avstrijo na drugi strani.
V nadaljevanju je predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac povedal, da za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v Velenju
potrebujejo konkurenčne pogoje, vključno s
prometno infrastrukturo, in če se na tem področju ne bo spremenilo nič, bo nekdo dobesedno odgnal Gorenje iz Šaleške doline.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič
je izpostavil sedanje nevzdržno stanje cestne
infrastrukture, zaradi česar je Šaleška dolina
pogosto brez povezav z avtocesto A1, in poudaril, da se mora za čim hitrejšo realizacijo investicije v 3. razvojno os opredeliti vlada. Slovenija se mora odločiti, ali bo zagotovila pogoje za razvoj inovativnega in izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ustvarja kakovostna
delovna mesta, ali pa bo za vsako ceno ohranjala kmetijska zemljišča, ki so nadomestljiva
s čiščenjem zaraščenih zemljišč.
Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo
Bobinac je izrazil bojazen, da nekdo
dobesedno odganja Gorenje iz Šaleške
doline. (Foto: Marija Lebar)
Minister Samo Omerzel je pojasnil, da trenutno še vedno poteka usklajevanje trase
F3b Podlog – Velenje z varstvenimi ministrstvi, vendar se MZIP zavzema za traso F2-2
Šentrupert – Velenje, ki je najbolj optimalna
in zaradi že izvedenih postopkov najhitreje
izvedljiva. Minister Omerzel je obljubil, bo
z dodatnimi argumenti skušal pridobiti pozitivno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in
okolje, če pa to ne bo mogoče, bo predlog
za traso F2-2 kljub temu posredoval v potrditev vladi.
Gospodarstveniki, župani in poslanci SAŠA
regije so napovedali skupni dopis predsednici vlade Alenki Bratušek in pristojnim ministrom, v katerem bodo pojasnili argumente
za 3. razvojno os ter tako podprli ministra
Omerzela pri njegovih prizadevanjih za traso, ki pomeni tudi rešitev za prometno povezavo Zgornje Savinjske doline in občine
Šmartno ob Paki.
Kot je znano, je nedolgo za tem dogodkom vlada Alenke Bratušek odstopila, zato
do predvidenega odločanja o spremembi tra-
Minister Samo Omerzel (levo) je v Velenju veliko obljubil, s padcem vlade Alenke
Bratušek pa so vse njegove obljube padle v vodo. (Foto: Marija Lebar)
si 3. razvojni osi ni prišlo, ker naj bi to presegalo pristojnosti vlade, ki opravlja tekoče posle. Zaradi pasivnosti pristojnih organov v škodo gospodarstva so pred nedavnim
znova protestirali župani in gospodarstveniki Koroške, kjer so glede cestne infrastrukture v še nekoliko slabšem položaju kot SAŠA
regija.
Kljub prizadevanjem poslancev,
županov in gospodarstvenikov se glede
3. razvojne osi ni premaknilo nič.
(Foto: Marija Lebar)
17
Poslovni razgledi SAŠA regije
8. redna seja skupščine SŠGZ
Veliko priložnosti za nova delovna mesta, vendar le
v bolj konkurenčnem poslovnem okolju
Skupščina SŠGZ je na 8. redni seji 22. aprila sprejela poročilo o delu v minulem letu in
program dela ter finančni načrt za leto 2014.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi predloga razvojnega programa statistične Savinjske regije za obdobje
2014-2020, ob tem pa tudi razpravi o odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu. Slednje se bo zgodilo le v primeru, če se bo konkurenčnost poslovnega okolja izboljšala, kar
za SAŠA regijo med drugim pomeni tudi 3. razvojno os.
Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je povzel ugotovitve iz analize, ki je
pokazala, da lahko slovensko gospodarstvo do leta 2020 ustvari okrog sto tisoč novih
delovnih mest. (Foto: Marija Lebar)
Direktor RASR Janez Jazbec je predstavil
predlog razvojnega programa statistične
Savinjske regije, ki temelji na štirih
razvojnih prioritetah.
(Foto: Marija Lebar)
povzel ugotovitve iz analize GZS, ki je pokazala, da lahko slovensko gospodarstvo do leta
2020 ustvari okrog sto tisoč novih delovnih
mest.
Direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Janez Jazbec je predstavil predlog
razvojnega programa statistične Savinjske
regije, ki temelji na štirih razvojnih prioritetah: predelavi in obdelavi materialov (kovine,
les, umetne mase, steklo), prehranski oskr-
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je uvodoma samokritično ugotovila, da gospodarska zbornica v dialogu z vlado in ostalimi socialnimi partnerji še vedno ni dovolj učinkovita in uspešna, zato konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji ostaja na nizki ravni. Podjetja se pri poslovanju srečujejo zlasti
s težavami zaradi nedelovanja pravne države, prekomernih obremenitev, zlasti stroškov
dela, kreditnega krča, neustrezne zakonodaje na področju javnih naročil in, kot v primeru
SAŠA regije, zastarele infrastrukture.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Samo Hribar Milič je k naštetim oviram dodal pomanjkanje nacionalnega konsenza o investicijskih prioritetah, togo
delovnopravno zakonodajo, birokratske postopke za umeščanje v prostor in neučinkovito črpanje sredstev EU. Hribar Milič je nato
Poslovni razgledi SAŠA regije
18
bi, trajnostnem turizmu in energetski oskrbi. Evidentiranih je 167 projektnih predlogov,
žal pa država zamuja s strateškimi dokumenti, zato črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020 letos še ne
bo mogoče. V razpravi je bilo izrečenih precej kritik na račun države, ki si regionalni razvoj očitno predstavlja bistveno drugače, kot
kažejo dejanske potrebe gospodarstva in lokalnih skupnosti.
DRUŠTVO ZA KAKOVOST IN RAVNANJE Z OKOLJEM
Novo vodstvo bo okrepilo povezovanje s sorodnimi
društvi v regiji in izven nje
Člani Društva za kakovost in ravnanje z
okoljem (DKRO), ki predstavlja sekcijsko obliko dela SŠGZ, so na volilnem občnem zboru
13. marca za novega predsednika izvolili dr.
Emila Šterbenka in se ob tej priložnosti zahvalili dotedanji predsednici mag. Vilmi Fece,
ki je društvo uspešno vodila tri mandatna obdobja zapored. Kot je napovedal novi predsednik, bo DKRO nadaljeval z dosedanjim konceptom delovanja in ga okrepil na področju
druženja članov ter povezovanja s programsko sorodnimi društvi v regiji in izven nje.
V lanskem letu je DKRO poleg tekočih aktivnosti v sodelovanju s podjetjem Esotech organiziral izobraževanje za notranje presojevalce po standardih kakovosti ISO, postavljena je bila društvena spletna stran, najzahtevnejša programska naloga pa je bila 13. konferenca kakovosti na temo zakonskih sprememb na področju varovanja okolja, ki jo je
društvo v sodelovanju s SŠGZ izvedlo 5. de-
Za novega predsednika DKRO je bil izvoljen dr. Emil Šterbenk (desno), za sekretarko
pa Helena Poličnik (levo). (Foto: Franci Kotnik)
34. SKUPŠČINA DRUŠTVA
VARNOSTNIH INŽENIRJEV
Varstvo pri delu
pomembno tudi
v krizi
Mag. Vilma Fece, ki je društvo uspešno vodila tri mandatna obdobja zapored, je
prejela veliko pohval za svoje delo. (Foto: Franci Kotnik)
cembra 2013. Po konferenci je bil izdan zbornik z referati.
V razpravi je bilo lanskoletno delovanje
DKRO, ki trenutno šteje 85 članov, ocenjeno
pozitivno, zato je bila razrešnica dosedanjim
organom izglasovana soglasno. Poleg novega
predsednika sta bila izvoljena tudi nov upravni in nadzorni odbor. Sekretarsko funkcijo je
od Mojce Ferk, ki je tako kot Vilma Fece, prejela veliko pohval za svoje dosedanje delo, prevzela Helena Poličnik, Šterbenkova sodelavka
v podjetju Erico.
V letu 2014 bodo ključne programske aktivnosti DKRO: izvedba izobraževanja za interne presojevalce kakovosti, 14. konferen-
ca kakovosti, katere tema bo izbrana tekom
leta, tematska predavanja, vsebinska nadgradnja spletne strani, družabno srečanje članov
DKRO in povezovanje s programsko sorodnimi
društvi oziroma organizacijami v drugih slovenskih regijah.
19
V prostorih SŠGZ so se na 34. letni skupščini zbrali člani Društva varnostnih inženirjev Velenje in gostje iz partnerskih organizacij: Društva za kakovost in ravnanje z okoljem, Slovenskega društva vzdrževalcev in
SŠGZ. Udeleženci skupščine so potrdili poročila o delu v minulem obdobju in se dogovorili za programski okvir letošnjega delovanja.
V imenu partnerskih organizacij je varnostne inženirje nagovoril direktor SŠGZ mag.
Franci Kotnik. Kljub skromnejši udeležbi na
dogodkih, ki jih v kriznih časih organizirajo zbornice in nevladne organizacije, je izrazil prepričanje, da je povezovanje potrebno in
da je na tem področju še veliko neizkoriščenih priložnosti. SŠGZ bo tudi v prihodnje nudila vsem trem omenjenim društvom prostorske pogoje za delovanje.
Varnostni inženirji, ki delujejo na območju
Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške, so se dogovorili za nekoliko manjši obseg dela v letu 2014, a so kljub temu odločeni, da strokovne naloge, izobraževanje članstva in interesno druženje nadaljujejo tudi v
35. letu delovanja.
Poslovni razgledi SAŠA regije
IPAK INŠTITUT
Delovanje nevladnih organizacij pomembno tudi za
gospodarstvo
Nevladne organizacije v razvitih družbah
opravljajo dve pomembni funkciji: so vir novih delovnih mest (na primer na Nizozemskem
12 % zaposlenih, v ZDA 10 %), ustvarjajo za-
organizacije relativno šibke, ocenjuje direktor IPAK inštituta dr. Stanko Blatnik, tako finančno kot glede človeških virov, tako da težko opravljajo omenjeni funkciji.
Direktor IPAK inštituta dr. Stanko Blatnik (levo) pričakuje sodelovanje med
gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami za hitrejši in
trajnostni razvoj regije. (Foto: Marija Lebar)
upanje in povezanost v družbi, kar omogoča
uresničitev pomembnih družbenih projektov.
Čeprav imamo v Sloveniji veliko nevladnih
organizacij, je število zaposlenih v njih bistveno nižje (manj kot 1 %). Primerjava sicer ni povsem skladna, kajti nevladni sektor
se po državah razlikuje. Trenutno so nevladne
Poslovni razgledi SAŠA regije
Ne glede na to trendi kažejo, da se nevladni sektor spreminja. Število nevladnih organizacij narašča. V Savinjski regiji jih deluje
3.137, od tega 2.954 društev, 199 zavodov in
20 ustanov. Poleg prevladujočih društev nastajajo novi zavodi in ustanove, tako da lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo nevladni
20
sektor v Sloveniji prevzel funkcije, ki jih ima v
razvitih državah.
Dr. Stanko Blatnik: »V tem trenutku je delovanje nevladnih organizacij pomembno tudi
za gospodarstvo. S svojim delovanjem dvigujejo kakovost življenja. Višja kakovost življenja pomeni večje zadovoljstvo, kar pa posledično pomeni tudi višjo kakovost dela v podjetjih. Poleg tega lahko skupaj z gospodarstvom opozorijo na probleme, ki so pomembni za vse in predlagajo ukrepe za njihovo razrešitev.«
IPAK inštitut že leta izvaja projekt Stičišča
nevladnih organizacij Savinjske regije, s katerim podpira njihov razvoj. Skupaj s Savinjskošaleško gospodarsko zbornico je IPAK v okviru projekta Stičišče letos v Velenju organiziral
dve pomembni srečanji: okroglo mizo o izobraževanju, gospodarstvu in nevladnih organizacijah ter posvet o inovativnosti, znanosti in izobraževanju. Na omenjenih dogodkih
so predstavniki gospodarstva, šolstva, lokalne skupnosti in nevladnih organizacij izpostavili probleme ter predlagali rešitve. »Verjamemo, da se bo ta praksa nadaljevala in da
bomo skupaj sodelovali za hitrejši in trajnostni razvoj regije,« je optimističen dr. Stanko Blatnik.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE V TRSTU
Kako iz Italije v Slovenijo prenesti dobro prakso
zborničnega delovanja
Delegacija SŠGZ v sestavi predsednica dr.
Cvetka Tinauer, podpredsednica Uršula Menih Dokl in direktor mag. Franci Kotnik je 6.
junija obiskala Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v Trstu in se z njihovim vodstvom pogovarjala o možnostih nadaljnjega sodelovanja na področju spodbujanja internacionalizacije malega gospodarstva
SAŠA regije. SŠGZ in SDGZ sta sicer lani novembra na razvojni konferenci v Velenju podpisali dolgoročni sporazum o poslovnem sodelovanju.
SDGZ je združenje podjetnikov, ki v osnovi zastopa interese slovenskih gospodarstvenikov v Italiji. Sodi med najbolj aktivne subjekte na področju čezmejnega sodelovanja
med Italijo in Slovenijo. Organizira srečanja,
dogodke in pobude in sodeluje z vsemi gospodarskimi organizacijami na obeh straneh
meje, kakor tudi z nekaterimi v tretjih državah.
SDGZ povezuje več kot 700 slovenskih in
500 italijanskih podjetij, pod njegovim okriljem delujejo tri storitvena podjetja: Servis,
Euroservis in Servis Koper. SDGZ ima pet sekcij: mednarodna trgovina in storitve, obrtniki,
trgovci na drobno, turistični operaterji in gostinci ter svobodni poklici. Združenje odliku-
je poznavanje podjetniškega okolja v Italiji in
Sloveniji, poznavanje obeh jezikov in kultur.
V živahni izmenjavi izkušenj iz prakse so
obiskovalci iz Velenja dobili nekaj zamisli za
nadaljnje korake na področju spodbujanja internacionalizacije malih in srednjih podjetij,
kakor tudi na področju delovanja zborničnega
sistema, ki bo moral v prihodnje narediti nekaj bolj smelih razvojnih korakov, da bi ostal
še naprej glavni reprezentant slovenskega
gospodarstva na nacionalni in regionalni ravni. Predstavniki SDGZ bodo znova gostje SŠGZ
na osrednjem jesenskem poslovnem dogodku
v Šaleški dolini.
Udeleženci sestanka na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v
Trstu se bodo znova srečali jeseni v Velenju. (Foto: SDGZ)
6. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ
Analiza projekta Connect SME pokazala številne
ovire za čezmejno sodelovanje podjetij
Člani upravnega odbora SŠGZ so se na 6.
seji sestali 21. junija v Metlečah pri Šoštanju
in se seznanili z rezultati čezmejnega projekta spodbujanja povezovanja malih in srednjih
podjetij ter rezultati poslovanja gospodarskih
subjektov v SAŠA regiji v letu 2013. Pri pregledu sklepov prejšnje seje so z razočaranjem
ugotovili, da se kljub obljubam ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela ob njegovem obisku v Velenju glede 3. razvojne osi
medtem ni premaknilo nič.
Rezultate projekta spodbujanja čezmejnega
sodelovanja malih in srednjih podjetij Connect
SME je predstavila direktorica Ekonomskega
inštituta Maribor (EIM) Viljenka Godina. EIM je
v projektu sodeloval kot zunanja ekspertna institucija, partnerji pa so bili Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, SŠGZ, GZS Območna
zbornica Koroška in Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj. V sklopu projekta je bilo
opravljenih 82 intervjujev z zainteresiranimi
podjetji za čezmejno sodelovanje, in sicer s 25
na avstrijski in 57 na slovenski strani, od tega
jih je bilo 16 iz SAŠA regije.
Analiza odgovorov je pokazala, da so podjetja
Direktorica Ekonomskega inštituta
Maribor Viljenka Godina je povedala,
da predstavlja neznanje jezika soseda
veliko oviro za čezmejno sodelovanje
avstrijskih in slovenskih podjetij.
(Foto: Marija Lebar)
21
zainteresirana za udeležbo na delavnicah o skupnem razvoju in naložbah ter nastopu na tretjih
trgih, za individualna svetovanja, za informacije o poslovnem okolju sosednje države v maternem jeziku, za pomoč pri iskanju konkretnih
poslovnih partnerjev in pridobivanju finančnih sredstev, predvsem pa so poudarila potrebo po zmanjšanju birokratskih postopkov, zlasti
na slovenski strani. V projektu se je tudi izkazalo, da predstavlja neznanje jezika soseda veliko
oviro za medsebojno sodelovanje.
Število gospodarskih družb v SAŠA regiji se je
lani povečalo, število zadrug je ostalo nespremenjeno, število samostojnih podjetnikov pa
se je zmanjšalo. Tako družbe kot podjetniki so
lani zmanjšali število delovnih mest oziroma zaposlenih, medtem ko se slednje pri zadrugah ni
spremenilo. Skupni neto rezultat regijskega gospodarstva je bil tudi lani pozitiven in bi bil spričo zelo dobrega poslovanja predelovalnih dejavnosti bistveno boljši, če ne bi z izgubo v letu
2013 poslovali v dejavnosti rudarstva.
Poslovni razgledi SAŠA regije
SEKCIJA RAČUNOVODSKIH SERVISOV PRI SŠGZ
Dober računovodski servis bdi nad podjetjem
Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ je
novembra lani organizirala odmevno srečanje
s podjetniki in obrtniki SAŠA regije, katerega temeljni namen je bil seznanitev s pomenom dobrega računovodskega servisa. Tudi s
to aktivnostjo so članice sekcije želele vplivati na zmanjšanje števila tako imenovanih garažnih servisov, ki so se sicer razrasli preko
vseh razumnih meja. Njihove storitve so praviloma manj kakovostne ali celo v neskladju
z zakonodajo, s cenami pa kakovostnim računovodskim servisom povzročajo nelojalno
konkurenco.
»Težko rečem, ali je dogodek dosegel svoj
namen, kajti od enega srečanja ne moremo
pričakovati želenih rezultatov. Stvari namreč niso od včeraj, zahtevajo celovitejšo
obravnavo in večjo podporo tudi na državni ravni. Sem pa prepričana, da je kdo med
obrtniki in podjetniki začel vsaj razmišljati
o tem, kakšen računovodski servis ima, kaj
mu ponuja,« pravi predsednica sekcije Petra
Pleterski.
Dober računovodski servis bdi nad svojo stranko oziroma podjetjem, dela v njegov
prid in mu svetuje, da lažje sprejema poslovne odločitve. Prav tako mu svetuje, kako naj
se odziva na zahteve v davčni zakonodaji,
Poslovni razgledi SAŠA regije
pri pridobivanju posojil in v podobnih situacijah. Še zdaleč ni dober računovodski ser-
vis tisti, ki le evidentira že opravljene poslovne dogodke in oddaja poročila.
Zaradi nenehnih sprememb na področju
računovodstva, delovnopravne zakonodaje in financ ostaja informiranje in osveščanje obrtnikov in podjetnikov o teh spremembah prednostna naloga sekcije tudi v prihodnje. Da bodo lahko sledili vsemu naštetemu,
nameravajo organizirati več predavanj oziroma seminarjev. Redne stike imajo tudi z vodstvom davčnega urada.
Jeseni znova načrtujejo srečanje s podjetniki in pripravljajo zanimive vsebine. Z velikim zadovoljstvom, pravi Petra Pleterski, so
sprejeli pobudo za sodelovanje s strani velenjskega društva kadrovskih delavcev, tesnejše stike pa so navezali tudi z Društvom računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje
Savinjske doline. Z njimi načrtujejo izmenjavo dobrih praks in skupno organizacijo strokovnih dogodkov.
Predsednica sekcije računovodskih
servisov Petra Pleterski opozarja, da
dober servis ni tisti, ki le evidentira
poslovne dogodke in oddaja poročila.
(Foto: Marija Lebar)
22
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Najbolj inovativna kmetijska zadruga v Sloveniji
Po znanih podatkih je Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) edina od petih zadrug v SAŠA regiji poslovala pozitivno. Dobro
ji gre tudi v letošnjem letu, saj je v prvih šestih mesecih beležila 800 tisoč evrov več prometa kot v enakem obdobju lani. »Delamo po
zdravi kmečki logiki in za zdaj nam uspeva,«
pravi direktor zadruge Ivo Drev in dodaja, da
sta ključ za uspeh inovativen pristop in premišljena poslovna politika.
»Delovanje zadruge je vseskozi usmerjeno k njenim članom. Trudimo se jim biti dober
servis. Prav tako ne iščemo velikih zgodb, ampak snujemo razvoj korak za korakom. Veliko
vlagamo v razvoj in kadre,« pojasnjuje Drev,
ki je zadovoljen, da je njihovo inovativnost
opazila tako strokovna kot širša javnost. Biotehniška fakulteta v Mariboru je KZŠD za njen
projekt Ekodar – ekološko meso podelila naziv
najboljša slovenska blagovna znamka v zdravi
prehrani. Na tej osnovi sedaj KZŠD sodeluje v
izboru za najboljšo evropsko blagovno znamko v zdravi prehrani.
Zadružna zveza Slovenije je KZŠD pred nedavnim izbrala za najbolj inovativno kmetijsko
zadrugo v Sloveniji. Ta laskavi naslov ji omogoča, da se lahko poteguje za naziv najbolj inovativne kmetijske zadruge v evropskem merilu.
Odprtje poslovno trgovskega centra
Kmetijske zadruge Šaleške doline v
Nazarjah. (Foto: Marija Lebar)
23
Po besedah Iva Dreva sta lastni blagovni znamki Ekodar in Slodar za KZŠD velikega
pomena, ne toliko v finančnem smislu kolikor v smislu pridobivanja zaupanja pri domačih in tujih kupcih: »Naloga zadruge je oskrba njenih članov s kakovostnim repromaterialom po sprejemljivih cenah, hkrati pa biti
na trgu tudi uspešen trgovec, katerega ponudba blaga naj bi zadovoljila tudi druge potrošnike.«
Tako kot ponudbo blaga, ki jo KZŠD sedaj
širi tudi izven Slovenije, širi izven Šaleške doline svojo poslovno mrežo. Rezultat te strategije je januarja letos odprt poslovno trgovski
center v Nazarjah, ki dobro posluje, ima pa še
mnogo možnosti. Za potrošnike pripravljajo v
njem nove programe, med drugim gorsko mehanizacijo.
Manj zadovoljni so z odzivom ponudnikov
ekološko pridelanega mleka v Zgornji Savinjski dolini. Tu, je prepričan Drev, obstajajo velike priložnosti za kmete, zadrugo in mlekarno v Arji vasi. Med letošnjimi poslovnimi načrti ima KZŠD tudi širitev palete izdelkov pod
blagovno znamko Ekodar, izdelavo protitočne
zaščite na posestvu Turn v Hrastovcu pri Velenju in ponudbo novih izdelkov – jabolčnega
vina in balzamičnega kisa.
Poslovni razgledi SAŠA regije
Podelitev priznanj za najboljše inovacije SAŠA regije v letu 2013
Inovativnost je genialna radovednost, ki odpira
vrata skrivnosti ...
V imenu GZS je inovatorjem spregovoril
predsednik mag. Samo Hribar Milič.
srebrnih priznanj v kategoriji profesionalno
podprtih inovacij ter eno zlato priznanje v kategoriji inovacij, ki niso bile deležne organizirane in profesionalne podpore.
Predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri SŠGZ Bojan Stropnik je opozoril na opazno rast kakovosti inovacij, ki je v veliki meri
posledica načrtnega spodbujanja inovacijske klime oziroma stalnih izboljšav in inovacij
znotraj podjetij. Po njegovem mnenju je potrebno področje inovativnosti promovirati še
naprej in s tem spodbuditi tako samostojne
inovatorje kot inovatorje v podjetjih za prijave na razpis SŠGZ.
Za udeležence slovesnosti je bilo zelo zanimivo predavanje Andreja Pompeta, ki je govoril o skrivnostih inovatorskega uma in trženju
inovacij. Med drugim je poudaril, da ustvarjalnost ni le dogodek trenutka, ampak je v bistvu stil življenja. Uspešnost trženja inovacij
je odvisna predvsem od tega, kakšen problem
rešuje inovacija, kdo ima tak problem, do kakšne mere inovacija rešuje tak problem, koliko ljudi ali/in organizacij ima tak problem,
kje se ti nahajajo in kako so dostopni.
Žal so v Sloveniji številni inovatorji prepuščeni sami sebi, njihov uspeh pa je prevečkrat
odvisen od naključij, kar z drugimi besedami
pomeni, da je po različnih predalih ogromno
dobrih rešitev, ki morda nikoli ne bodo ugledale luči sveta. Pompe se je v sklepnem delu
predavanja spomnil misli Walta Disneyja, ki
je dejal: »Inovativnost je genialna radovednost, ki odpira vrata skrivnosti in usmerja
korak človeštva na poti do velikih dosežkov.«
V imenu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pod okriljem katere poteka projekt
Letošnja podelitev priznanj je potekala v atriju osnovne šole v Nazarjah.
Poslovni razgledi SAŠA regije
24
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer
je ob kritičnem pogledu na padajočo
konkurenčnost slovenskega poslovnega
okolja čestitala inovatorjem za njihove
dosežke.
Predsednik komisije za ocenjevanje
inovacij pri SŠGZ Bojan Stropnik je
opozoril na opazno rast kakovosti
inovacij.
V kulturnem programu so nastopili
učenci in pedagogi Glasbene šole
Nazarje.
Operacijo sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
SŠGZ je na priložnostni slovesnosti 3. junija v Nazarjah podelila priznanja za najboljše inovacije v SAŠA regiji za leto 2013. Na letošnji javni razpis je prispelo 14 inovacijskih
predlogov devetih predlagateljev, pri katerih
je sodelovalo 98 inovatorjev.
Na podlagi ocen po posameznih kategorijah (inventivnost, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okoljski vidiki) je komisija
za ocenjevanje inovacij dodelila 7 zlatih in 6
zbiranja in ocenjevanja inovacij na regionalni in nacionalni ravni, je inovatorjem spregovoril in jim izrekel iskrene čestitke predsednik
GZS mag. Samo Hribar Milič.
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je ob
kritičnem pogledu na padajočo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja prav tako
čestitala inovatorjem, saj prav slednji pomembno prispevajo h konkurenčnosti njihovih podjetij in so hkrati tisti, ki so v lanskem
letu pomembno prispevali k povečanju izvoza
Slovenije. S podobnimi komplimenti je inovatorje nagovorila tudi županja Občine Nazarje
Majda Podkrižnik, ki je s podžupanom Mestne
občine Velenje dr. Francem Žerdinom podelila priznanja.
Foto: Jože Miklavc
Andrej Pompe je govoril o skrivnostih inovatorskega uma in trženju inovacij.
INOVACIJE, KI NISO BILE DELEŽNE ORGANIZIRANE IN PROFESIONALNE PODPORE
Zlato priznanje
Stroji in oprema za izdelavo peletnih sekancev
- predlagatelj: Bider kmetijski stroji Bojan
Bider s.p.
- avtor: Jože Bider
Podjetje Bider iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji je razvilo proizvodnjo novega energenta
– peletnih sekancev, ki se proizvajajo s traktorskim peletnim sekalnikom. Peletni sekanci predstavljajo alternativo na trgu že uveljavljenim peletom in so v primerjavi z njimi bistveno cenejši, saj se pri proizvodnji porabi
90 % manj energije za enako energetsko vrednost. Inovacija predstavlja nov način uporabe manj vrednega lesa za avtomatsko kurjenje in vključuje s patentom zaščiteni peletni
sekalnik in ostalo strojno opremo, ki je v celoti plod domačega znanja in izdelana v podjetju Bider.
PROFESIONALNO PODPRTE INOVACIJE
Srebrna priznanja
Razvoj kompleksne naprave za preizkušanje kakovosti krogličnih
ležajev za potrebe visokoserijske proizvodnje
- predlagatelj: Gorenje Orodjarna d.o.o.
- avtorji: Roman Plevnik, Jure Zagorc,
Matjaž Lešnik in Igor Blatnik
V podjetju Gorenje Orodjarna so razvili in izdelali napravo za preizkušanje kakovosti krogličnih ležajev za vhodno kontrolo pralno-pomivalnih strojev v podjetju Gorenje d.d. Kakovost vgrajenih ležajev v pralnih in sušilnih strojih precej niha, težave pa so se običajno pokazale kasneje, ko je bila zamenjava zelo
draga. Naprava izmeri vibracije, temperaturo
in hitrost vrtenja ležaja ter omogoča njegovo
klasifikacijo kot dober, pogojno dober in slab.
Z njo je mogoče pravočasno izločiti do 100 %
potencialno slabih krogličnih ležajev.
25
Poslovni razgledi SAŠA regije
Izvajanje servisnih posegov s pomočjo pametnih telefonov in QR kode
- predlagatelj: HTZ Velenje I.P. d.o.o.
- avtorji: Peter Hudournik, mag. Suzana Koželjnik in Matej Vošnjak (vsi HTZ) ter Jože
Novinšek, Sergej Natlačen, Ivan Gaberšek,
Marko Zabreznik in Stanko Krstić (M2M informacijski sistemi d.o.o.)
HTZ Velenje ima trenutno več kot 170 najemnikov, ki imajo v najemu preko 600 aparatov
za vodo. Za vse te aparate je potrebno voditi
ažurno bazo podatkov, kje se posamezni aparat nahaja, kateri posegi so bili na njem narejeni, koliko časa in materiala je bilo porabljeno
za posamezni servis. Pred uvedbo te inovacije so vse omenjene podatke beležili ročno, porabljen material pa v poslovno informacijskem
sistemu. Zaradi različnih baz in večkratnih
vnosov v različne preglednice je prihajalo do
napak. Skupaj s podjetjem M2M so izdelali rešitev, ki temelji na sodobni tehnološki platformi
in uporabi QR kode za identifikacijo. Aplikacija
je čas za poročanje opravljenega dela skrajšala
s 3 minut na 5 sekund na poseg in predstavlja
tudi korak v smeri brezpapirnega poslovanja.
Daljinski nadzorni sistem SPTE enot
- predlagatelja: Indop d.o.o. in Miel d.o.o.
- avtorji: Franc Blažič, Matjaž Koradej, Sašo
Veternik, Slaviša Stojanović, Vanja Grossmann, Jernej Stvarnik, Kristijan Jurko in
Dajan Pavlović (vsi Indop), Andrej Rotovnik, Jernej Bule in Miha Strašek (vsi Miel)
ter Matej Rožič, Ivan Lenart in Aleš Rošer
(RCE d.o.o.)
Kogeneracijske oziroma SPTE enote je potrebno redno vzdrževati in v izogib izpadu dohodka sproti odpravljati morebitne napake,
zato morajo imeti upravljavci in serviserji ves
čas pregled nad delovanjem. V ta namen so v
podjetjih Indop, MIEL Elektronika in RCE razvili sistem za oddaljen nadzor, preko katerega
v realnem času spremljajo različne parametre,
alarme, servisne posege, statuse in zgodovino
delovanja, alarmov ter servisov. Podatki se na
strežnik pošiljajo preko 3G/UMTS signala, kar
omogoča neodvisnost postavitve SPTE enote.
Naprava za končno kontrolo in sledljivost proizvodnje
avtomobilskih sedežev
predlagatelj: Miel d.o.o.
- avtorji: Andrej Rotovnik, Miha Strašek in
Ambrož Podkoritnik
V podjetju Miel so za znanega naročnika
razvili in izdelali napravo za končno kontrolo
in sledljivost avtomobilskih sedežev, ki omogoča avtomatsko preverjanje avtomobilskih
sedežev v fazi sestavljanja in popolno sledljivost proizvodnje ter arhiviranje v podatkovno
bazo preko nadzornega sistema, ki so ga prav
tako razvili. Naprava zagotavlja 100 % kontrolo sestave avtomobilskih sedežev, pri čemer upošteva ustreznost vgrajenega materiala in sestavnih delov.
Poslovni razgledi SAŠA regije
26
Alarmiranje izrivov in izbruhov plina na odkopih
- predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d.
- avtor: Vinko Kotnik
Na odkopih v velenjskem premogovniku pri sunkovitem
zapiranju stropnega dela pogosto prihaja do izrivov velikih količin plinov. Poleg tega prihaja do izbruhov iz prelomnih con, ki jih aktivirajo z odkopavanjem. Če se zaposleni v takih razmerah nahajajo v izstopnih progah in
niso seznanjeni z nastalo situacijo, je lahko to zanje usodno. Zaradi tega so razvili sistem obveščanja zaposlenih
na ogroženih delovnih mestih z bliskavicami. Slednje aktivirajo stacionarni merilniki metana in ogljikovega dioksida, ki so nameščeni vzdolž odkopov in izstopnih prog. Ko
merilniki zaznajo povečano koncentracijo plinov, pošljejo
signal bliskavicam. Slednje, odvisno od stopnje koncentracije plinov, alarmirajo s svetlobnim ali svetlobnim ter
zvočnim signalom, zaposleni pa lahko pravočasno zapustijo ogroženo območje.
Načrt obrambe in reševanja v realnem času NOIR
- predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d.
- avtorji: Vinko Kotnik, Boštjan Salmič in
Vekoslav Hostnik
Načrt obrambe in reševanja Premogovnika
Velenje je dokument v pisni obliki in zajema
pričakovano stanje v jami, ki pa nikoli ni povsem ažurno in točno. Če želijo v premogovniku reševati na podlagi tega dokumenta, je to
zelo zamudno, zato so razvili inovativni načrt obrambe in reševanja, ki preko varnostno
tehničnega informacijskega sistema omogoča vpogled v trenutno dejansko stanje v jami,
prikaz lokacije ogroženega območja, vrsto in
obseg nevarnosti, kot so na primer izrivi in izbruhi metana in ogljikovega dioksida, zaplinjenost zaradi intenzivnosti odkopavanja in
oksidacijski procesi, pravilno pot umikov zaposlenih glede na stanje v jami, pot svežega
in izrabljenega zraka in še vrsto drugih podatkov, ki so potrebni za pravilno, učinkovito in uspešno reševanje.
Zlata priznanja
Avtomatizacija glavnih jamskih črpališč na k. -130 in k. -41,5
- predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d.
- avtorji: Danijel Šibanc, Jože Tevž, Boštjan
Salmič in Anton Kotnik
V Premogovniku Velenje so izdelali popolnoma avtomatiziran sistem črpanja vode iz jame,
ki ga sestavljata dva zaporedno vezana glavna jamska črpališča, preko katerih letno izčrpajo na površino približno 1,2 milijona kubičnih metrov vode. Programska rešitev sistema
avtomatizacije je tehnično zelo kompleksna.
Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov je tudi
visoka stopnja zanesljivosti, ki je dosežena na
takšen način, da ima vsaka črpalka svoj samostojni krmilni sistem. Vsi krmilni sistemi komunicirajo med sabo in določajo zaporedje črpanja posameznih črpalk. Obe črpališči imata
možnost obratovanja v odprtem ali zaprtem
krogotoku, sistem omogoča tudi daljinski nadzor in upravljanje s površja.
27
Poslovni razgledi SAŠA regije
Taxi Controller – optimiziran sistem za avtomatizacijo poslovanja
logističnih podjetij
- predlagatelj: Mega M d.o.o.
- avtorji: mag. Matej Meža, mag. Miran Meža,
Goran Stojakovič in mag. Jure Kovač
Taxi Controller je informacijski sistem za avtomatsko razpošiljanje vozil. Obdelane rezervacije avtomatsko posreduje voznikom v skupini na
najbolj optimalen način. Sistem poleg tega zagotavlja podporo vseh poslovnih procesov podjetja s taksi dejavnostjo. Ključni element sistema, s katerim se najbolj ločuje od konkurence, so
optimizirani postopki avtomatizacije razpošiljanja vozil, eksplicitno prilagojeni delovanju taksi
službe, ki upoštevajo maksimalen nabor vplivnih
faktorjev in minimizirajo njihov negativni vpliv.
To pripomore h krajšim časom čakanja na vozilo,
pravični razdelitvi rezervacij med voznike, boljšemu izkoristku njihovega časa in nižji porabi
goriva. Sistem je primeren tako za mala kot večja
taksi podjetja in je namenjen globalnemu trgu.
Naprava za denitrifikacijo pitne vode
- predlagatelj: HTZ Velenje I.P. d.o.o.
- avtorji: Matjaž Ravnjak (RCE d.o.o.), Bojan Voh in Matej Vošnjak (oba HTZ), dr. Albin Pintar (Kemijski inštitut) in dr. Nataša Ževart Uranjek (Komunalno podjetje Velenje)
Cilj te inovacije podjetja HTZ Velenje je razvoj tehnologije in naprave za odstranjevanje nitratov in nitritov iz
pitne vode. Razgradni produkti nitratnih in nitritnih ionov v človeškem telesu so zdravju škodljivi in dokazano
povzročajo rakaste tvorbe na črevesju. Na osnovi smernic
EU bodo maksimalno dovoljene koncentracije nitratnega
iona v bližnji prihodnosti znižane z danes veljavnih 50 na
25 mg/l. Na predlog Kemijskega inštituta kot zunanjega
strokovnega izvajalca so med različnimi možnimi načini
odstranjevanja nitratnega iona iz vode v HTZ izbrali biološko denitrifikacijo, kjer s pomočjo bakterijske združbe
iz nitratnega iona nastane neškodljiv plinasti dušik in nekaj malega ostalih odpadkov. Celotna naprava je postavljena v zabojniku in je mobilna.
Espresso avtomat TE8
- predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
- avtorji: Slavko Fujs, Igor Žibret, Rok Apat, Matej Spasič,
Evgen Kozelj, Klemen Lončarič, Klemen Britovšek, Uroš
Pečnik, Rok Stakne, Aleš Kreslin
Espresso avtomat TE8 je nov aparat za pripravo kave in
kavno-mlečnih napitkov. S pritiskom na samo en gumb je na
voljo kombinacija različnih napitkov, kot so: espresso, cappuccino, latte macchiato, penjeno mleko, vroče mleko ali
vroča voda za čaj. TE8 vključuje vrsto inovativnih funkcij,
med katerimi je na prvem mestu inteligentni sistem za doziranje kave, ki optimizira količino kave, ne glede na sorto
kavnih zrn. Z inteligentnim pretočnim grelcem je skozi celoten cikel kuhanja kave zagotovljena konstantna in optimalna temperatura vode, s čimer je skrajšan čas priprave kave
ter zmanjšana poraba električne energije. S tem sistemom je
aparat TE8 hitrejši od konkurence pri pripravi prve skodelice
kave. Bistveno prednost predstavlja tudi zmanjšanje hrupa.
Poslovni razgledi SAŠA regije
28
Tassimo Suny
- predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
- avtorji: Henrik Pavlovič, Peter Brezovnik, Boštjan Ogrizek, Matej Mejač, Damjan Golčman,
Klemen Zevnik, Mitja Habe in Tadej Počivavšek
Tassimo Suny je aparat za pripravo multi napitkov s pomočjo T-diskov, kar pomeni, da gre za aparat, ki lahko pripravi različne kavne napitke, vročo čokolado in različne čaje. To fleksibilnost mu
daje edinstvena tehnologija z branjem črne kode,
s katero aparat ugotovi, kateri T–disk ima trenutno v enoti za pripravo napitka. Avtomat se od večine drugih tovrstnih aparatov za pripravo napitkov razlikuje tudi po sistemu za segrevanje vode, ki
omogoča hitrejšo pripravo napitka in boljši nadzor
nad temperaturo vode. Ker je aparat namenjen čim
hitrejši pripravi napitkov, je bila razvita smartStart
tehnologija, ki omogoča, da uporabnik aktivira pripravo napitka zgolj s pomočjo potiska skodelice na
gumb. Tako je interakcija z aparatom še hitrejša in
še bolj intuitivna kot sicer.
Palični mešalnik nove generacije MSM8-Maxomixx
- predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
- avtorji: Uroš Semeja, Igor Dečman, Uroš Žlaus, Roman Pačnik, Uroš Klemše in Gregor Krajnc
Nova generacija paličnega mešalnika MSM8 cilja na podvojitev tržnega deleža v premium segmentu paličnih mešalnikov
v Evropi. MSM8 Maxomixx združuje vrsto funkcij obdelave živil,
in sicer: mešanje in penjenje, sekljanje, stepanje, gnetenje, sekljanje, drobljenje, rezanje, strganje ter pasiranje. V primerjavi s predhodnikom MSM8 odlikuje robustnejša gradnja in izboljšan, močan ter tih motor z nazivno močjo 800 vatov, ki je najmočnejši v višjem segmentu paličnih mešalnikov. Zaradi modulne gradnje MSM8 omogoča uporabo široke palete novih kakor
tudi določenih obstoječih priključkov. Sodoben dizajn daje aparatu vrhunski izgled in kupcu omogoča ergonomsko uporabo.
Inventivnost se kaže v visoki stopnji tehnične zaščite, saj je bilo
vloženih 5 prijav izumov za zaščito s patentom.
Nova generacija samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine
600: C-FS600-14
- predlagatelj: Gorenje d.d. Velenje
- avtorji: Dejan Dren, Peter Groznik, Tomaž Zagoršek, Aleksander Sedovšek, Bojan Kralj, Edin Ahmetović, Marko Kralj, Drago
Ranzinger, Dušan Mesner, Edi Pocajt, Peter Sevčnikar, Anton Tovšak, Janez Koren, Majda Meža, Branko Mandelc, Mojca Katič, Sebastjan Zaverla, Tina Jerabek, Gregor Trupi, Branko Lah, Gregor
Kladnik, Matej Pečnik, Jože Katanec, Darja Slapničar in Vlado Bač
Pri razvoju nove generacije samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov so si v Gorenju postavili za cilj ustvariti idealne pogoje za shranjevanje vseh vrst hrane in razviti inovativne, okolju
in uporabniku prijazne aparate. Aparati imajo mehansko in elektronsko upravljanje, ki je v najvišjih razredih nadgrajeno s tehnologijo Adaptive cool (samoučeči hladilnik) in upravljanjem na dotik. Bistvene novosti družine aparatov C-FS600-14 so: novi platformi hladilnih sistemov, panelna sestava ohišja aparatov, višji
energijski razredi, po višini nastavljive posode vrat, dvodelni predali, večfunkcionalna posoda za shranjevanje živil, inventivna izvedba nosilca steklenic v hladilniku, večfunkcionalna posoda kondenzata, LED osvetlitev in adaptivni sistem hlajenja. Za pet od naštetih novosti so bile vložene patentne prijave.
29
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
30
31
Poslovni razgledi SAŠA regije
Poslovni razgledi SAŠA regije
32