110 PDA - Planinsko društvo Ajdovščina
TU SMO DOMA OB 110-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA AJDOVŠČINA Brošura-110let-PDA.indd 1 16.7.2013 11:29:18 1903-2013 Včasih moram poiskati te strme poti, moram položiti nanje svoje roke in stkati tiste čudno lepe vezi, moram priti tja, kjer se zdi, da besede drugače zvene in se drugače pogleda v oči. R. K. Gregorčičeva 20 5270 Ajdovščina www.pd-ajdovscina.si [email protected] Ob 110-letnici je glasilo založilo in izdalo Planinsko društvo Ajdovščina Urednica: Irena Šinkovec Uredniški odbor: Bogdan Kodele Marjana Soban Vladimir Lemut Risbe in oblikovanje platnice: Brane Jazbar Glasilo je oblikoval: Erik Soban Tisk: Tiskarna Sedmak, Ajdovščina Naklada: 200 izvodov Ajdovščina, avgusta 2013 Brošura-110let-PDA.indd 2 16.7.2013 11:29:19 ZAČETEK, ZAČETEK ... Tako se je začelo pred več kot stoletjem. 1 Brošura-110let-PDA.indd 3 16.7.2013 11:29:19 Naše poti Brošura-110let-PDA.indd 4 2 16.7.2013 11:29:23 3 Brošura-110let-PDA.indd 5 16.7.2013 11:29:26 IZ DESETLETJA V DESETLETJE Bogdan Kodele, predsednik PD Ajdovščina Ja, čas kar beži. Ura bije svojo zgodbo in ni je sile, ki bi jo ustavila. Naj bo dež, sonce ali sneg, ura teče, teče in teče. Tudi to je za nekaj dobro. Kajti, če se čas ne bi odmikal, kdo ve, če bi lahko odšli na naše pohode in se vrnili z njih. Ali bi se vojne kdaj končale? Bi se sploh kdaj postarali? Ne vemo. In ker čas beži, je glavni krivec za to, da se je naše Planinsko društvo Ajdovščina postaralo za novih deset let. Takrat smo se zadnjič predstavili z našo knjižico Vam, dragi naši člani, in širši javnosti. Deset let se zdi dolga doba, vendar, ko začneš brskati po spominu, ugotoviš, da je vse še zelo živo in blizu. Društvo je to desetletje dobro delovalo. Dejavni smo bili v vseh sekcijah. Markacisti so žrtvovali veliko časa za markiranje skoraj sto kilometrov naših planinskih poti. Mladinski odsek se tudi redno udeležuje akcij in izletov. Osnovnošolci iz Dobravelj so predvsem dejavni v orientaciji. V njihovih vrstah je vedno več članov. Sekcija Kamnje pa nam je za vzgled in v ponos. Delujejo res dobro in složno. Vsako nedeljo jih lahko obiščete na Mali gori. V svojih vrstah imamo tudi ekipo GRSS s sedežem v Tolminu. Med njimi so inštruktorji, letalci in zdravniki. Usposabljajo tudi mnoge člane PD, ki jim pomagajo v njihovih akcijah. Tudi alpinistična sekcija je v vzponu, saj beleži iz leta v leto več članov. Dejavni so v naših in tujih gorstvih, v snegu in kopnem. Njihovi inštruktorji, alpinisti, vodijo šolo plezanja za mlajše in starejše člane. Lepo obiskani so naši izleti. Vodniška skupina šteje dvanajst vodnikov, ki organizirajo okrog dvajset izletov letno. Vsi so organizirani tako, da jih zmorejo povprečno sposobni udeleženci: mlajši, starejši, hitri in počasni. Vesel sem, da lahko sodelujem s takimi ljudmi. Vem, koliko truda in prostega časa je potrebno za to, da naše Planinsko društvo ne zamre in da obstane. Tu ne smem pozabiti še na naši dve koči – na Čavnu in pod Golaki, ki nas vedno potrebujeta; delo se samo odpira. Želim se zahvaliti Vam, naši člani UO, in vsem prijateljem, saj so delovne akcije vedno dobro obiskane. Hvala vsem, ki nesebično pomagate in Vam ni vseeno, kako bo jutri z našim planinstvom. HVALA! 4 Brošura-110let-PDA.indd 6 16.7.2013 11:29:27 PLANINSKEMU DRUŠTVU AJDOVŠČINA OB JUBILEJU Bojan Rotovnik, predsednik PZS Leto 2013 je leto jubilejev, zato namenjamo zgodovini planinske organizacije posebno pozornost. Od 27. februarja letos krasi pročelje veleblagovnice Name v Ljubljani plošča, ki nas spominja na to, da je bilo na tem mestu leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Planinski zanesenjaki so jasno dali vedeti, da se bodo borili za slovenski jezik in ohranitev pripadnosti slovenstvu in slovenskemu poimenovanju gora, planinskih koč in planinskih poti. Kmalu so nastale podružnice, iz njih so se kasneje izvila planinska društva in PD Ajdovščina je tudi eno izmed njih. Minilo je tudi 60 let od trenutka, ko je bila verificirana in predana javnosti Slovenska planinska pot. Ideja o njej je nastala v Mariboru, na Črnem vrhu je o njej glasno razmišljal profesor Ivan Šumljak. Nastala je prva magistrala, kakor jo je poimenoval Šumljak, kasneje je dobila ime Transverzala. Od leta 1991 pa jo imenujemo Slovenska planinska pot. Doslej jo je prehodilo 9500 pohodnikov, kar govori o njeni priljubljenosti. Mnoga PD so se v letošnjem letu odločila, da prehodijo to pot, 599 km dolgo, in sicer v eni etapi. Zagotovo ni naključje, da poteka del Slovenske planinske poti po območju delovanja PD Ajdovščina, saj so obvezne točke te poti tudi Mali Golak, koča Antona Bavčerja na Čavnu in Sinji vrh. Če govorimo o planinstvu in njegovih vrednotah, ne moremo mimo Častnega kodeksa slovenskih planincev, ki v letošnjem letu beleži 40 let od nastanka in potrditve na skupščini. V njem je veliko zapisanega o planinstvu, liku obiskovalcev gora, odnosu do narave. Odločili smo se, da ga bomo prenovili in dodali misli, ki bodo obogatile Častni kodeks, njegove smernice pa bodo namenjene vsem članom največje nevladne organizacije v Sloveniji. Veliki planinski družini, ki šteje več kot 57.000 članov, se pridružujejo podatki, ki odkrivajo bogato delovanje in ustvarjanje znotraj planinskih vrst: organizirani smo v 278 planinskih društvih in klubih, planinska društva upravljajo s 176 planinskimi kočami in zavetišči ter skrbijo za mrežo 1661 planinskih poti, v skupni dolžini preko 9000 km. Od tega skrbi PD Ajdovščina za kar 8 planinskih poti, dolgih preko 5 Brošura-110let-PDA.indd 7 16.7.2013 11:29:30 preko 75 km, in uspešno upravlja z dvema planinskima kočama: Iztokovo kočo pod Golaki in s kočo Antona Bavčerja na Čavnu. Že enajst desetletij ste planinci iz Ajdovščine in okolice pomemben člen planinske organizacije, saj ohranjate planinstvo kot način življenja v vašem okolju, v zavetju Čavna, Gore in Nanosa. Visok jubilej dokazuje, da ste uspešno razvijali in ohranjali planinstvo v vašem okolju ter hkrati sledili in pomagali izvajati program dela planinske organizacije. Ob 110-letnici vam čestitam in želim, da uspešno predstavite prehojeno pot celotni planinski javnosti in usmerite svojo dejavnost novim obletnicam naproti. POSTAL SEM ČLAN PD AJDOVŠČINA Teo Šinkovec, 3. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Pri starih starših sem pogosto slišal o Planinskem društvu Ajdovščina. Planinci gredo na izlet, planinci popravljajo kočo na Čavnu, kjer sem bil že prav majhen. Ko so me stari starši včasih vzeli s seboj na kakšen vrh, sem opazoval žige v skrinjicah. Podpisal sem se v zvezek obiskovalcev. Nekoč mi je babica obljubila, da se bom vpisal v društvo in da bom dobil dnevnik, ki ga bom nosil s seboj, da bom vanj lahko dal žig in opisal svoje pohode. Res, beseda je veljala in z babico sva šla v Pale, kjer sem se na TIC-u vpisal v PD Ajdovščina. Dobil sem dnevnik, v katerega res vpisujem svoje obiske vrhov. Letos se bom prijavil na poletni Na Golakih tabor na Čavnu. Vem, da bo lepo. 6 Brošura-110let-PDA.indd 8 16.7.2013 11:29:35 OB 110-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA AJDOVŠČINA Marjan Poljšak, župan Občine Ajdovščina Ob visokem jubileju čestitam Planinskemu društvu Ajdovščina, predsedniku in članom upravnega odbora ter drugih organov in funkcij društva, vsem njegovim članicam in članom ter drugim planincem z Ajdovskega. Zahvaljujem se za vse prispevke društva in njegovih članov v dobro posameznikov ter skupnosti na Ajdovskem. Zahvaljujem se za prispevke k družbenemu in posredno družbeno-političnemu življenju. Zahvaljujem se skupini gorskih reševalcev za vse njihove reševalne akcije, druge posege in trud. Zahvaljujem se društvu za prispevek k slovenstvu, slovenski narodni zavesti posameznikov in skupnosti ter s tem za podporo v boju za obstoj in razvoj slovenskega naroda na Ajdovskem v 110-letnem obdobju. Hvala društvu in aktivnim planincem, ker spodbujate in pomagate posameznikom, skupinam ter skupnostim pri hoji v gore, po gozdovih in po drugi naravi. Hvala, ker širite pohodništvo in planinarjenje, povezano z občudovanjem in uživanjem gorske narave, s prijateljskimi in prijaznimi medčloveškimi odnosi udeležencev dogajanj, tistih organiziranih, in drugih, s katerimi se srečate. Mogoče je prvi namen planinstva osvajanje vrhov, posebno pri mladih, ko ima tekmovalnost z drugimi in s samim seboj še večji pomen. Tekmovalnost je prisotna tudi pri orientaciji. Pomembneje pa je, da orientacijo razumeš in jo vtkeš v svojo zavest ter podzavest. Pri reševalnih akcijah ne gre za tekmovalnost, pač pa za tekmo za preživetje ponesrečenca. Prej ali slej se tekmovalnost umakne bolj plemenitim, duhovnim vsebinam planinca in njegove dejavnosti: občutenje in občudovanje narave, razvijanje in vzdrževanje sposobnosti telesnih naporov, čutenje in širjenje prijateljstva ter sodelovanja z ljudmi, v zavedno in nezavedno poglobljeno občutenje narodnjaštva in slovenstva. Društvu in aktivnim v društvu želim, da v prihodnjih, še bolj sestavljenih in zahtevnih časih, na stare in nove načine, tudi s premetenostjo, nadaljujete z vašo družbeno vlogo k plemenitenju in večanju moči ter sposobnosti posameznikov, družinskih in drugih malih in velikih skupnosti ter tako prispevate k dvigu moči 7 Brošura-110let-PDA.indd 9 16.7.2013 11:29:38 slovenskega naroda, da se bo organiziral v politično moč, ki bo v slovensko last povrnila večino, ki je bila odtujena v zadnjih dvajsetih letih, in tako ponovno izborila več neodvisnosti slovenskega naroda ter slovenske države. Za slovenski narod s planinstvom naprej! Zimski pohod na Čaven Pohod na Otliško okno 8 Brošura-110let-PDA.indd 10 16.7.2013 11:29:42 JUBILEJNA AKCIJA STO DESET LET PD AJDOVŠČINA Mirko Soban, PD Ajdovščina PD Ajdovščina praznuje letos (leta 2013) 110. rojstni dan. V spomin na ta visoki jubilej smo se v PD odločili za jubilejno akcijo, ki bo trajala 5 let, to je od 4. 8. 2013 do 3. 8. 2018. Izdali smo poseben dnevnik za odtise žigov, dokaz, da ste obiskali vse kontrolne točke (KT). Dnevnik zajema 23 KT, sestavljenih iz črk, ki so v naslovu jubilejne akcije: »Sto deset let PD Ajdovščina«. Za KT smo izbrali predvsem primorske hribe ter naše naravne in kulturne znamenitosti. Ker smo našli samo Ermanovec, ki se začenja na črko E, smo ga izbrali. Tudi za črko I nismo našli primernega hriba, zato smo izbrali KT na Mali gori pod Čavnom. Jubilejna akcija je posvečena tudi 60-letnici Slovenske planinske poti (SPP). Zajeto je 11 KT SPP (Dnevnik SPP), 2 KT na razširjeni SPP in 3 KT na trasi SPP. Namen akcije je spoznavanje naših krajev, življenja ljudi ter kulturnih in naravnih znamenitosti, torej našega bogastva. Kontrolne točke: S Sinji vrh, 1002 m (SPP-Slovenska planinska pot) T Trstelj, 643 m O Ostri vrh, 422 m (Vertovčeva pot) D E S E T Dolski maj, 913 m (Pot po robu, Col-Predmeja) Ermanovec, 1026 m (SPP) Slavnik, 1026 m (SPP) Kucelj, 1237 m Tolminski kuk, 2085 m, ali Triglav, 2864 m (SPP) L Lubnik, 1025 m E Mali Golak, 1495 m (SPP) T Tinjan, 374 m (SPP) P Podrta gora, 830 m (Pot po robu, Col-Predmeja) D Dolenje–cerkev sv. Marjete, 1965 m (cerkev sv. Marjete – Vertovčeva pot) 9 Brošura-110let-PDA.indd 11 16.7.2013 11:29:43 A J D O V Š Č I N A Ajdovščina, TIC Pale, 140 m Javornik, 1242 m (SPP) Dobrča, 1634 m (SPP) Otliško okno, 790 m (Pot po robu, Col-Predmeja) Vremščica, 1027 m (SPP) Šmarje-Jakulini, 210 m, roj. hiša M. Vertovca (Vertovčeva pot) Čaven, 1242 m (SPP) Mala gora, 1032 m (pod Čavnom) Nanos, 1240 m (SPP) Ajdovščina, izvir Hublja, 225 m Vsi, ki boste do zaključka jubilejne akcije, 3. 8. 2018, poslali izpolnjen dnevnik na naslov PD Ajdovščina, Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, boste prejeli po pošti ali na letnem pohodu na Čavnu, to je vsako prvo nedeljo v avgustu, jubilejno značko. Dnevnike boste lahko kupili od 4. 8. 2013 na Čavnu, najprej ob praznovanju 110-letnice PD, ter v okoliških kočah, v TIC Pale, C. IV. Prekomorske 61 a, Ajdovščina, in na sedežu PD, Gregorčičeva 20, Ajdovščina. Info: 041 891 368 Želimo Vam varen korak in srečno pot! Dnevnik jubilejne akcije 10 Brošura-110let-PDA.indd 12 16.7.2013 11:29:46 OBNOVA PLANINSKE KOČE NA ČAVNU Silvan Kompara, gospodarska sekcija Planinska koča na Čavnu že kar nekaj časa ni doživela kakšnega večjega popravila ali vzdrževanja. Na seji upravnega odbora PD smo se odločili, da damo koči nov videz, kajti barva na fasadi je bila dotrajana in je na mnogih krajih že odpadala. Dogovorili smo se, da prebarvamo fasado. Prišla je pomlad 2012 in začeli smo delo. Najprej smo začeli odstranjevanje dotrajane barve na novejšem delu koče – jedilnici - in sanitarije. Nato smo nadaljevali na Obnova koče v polnem teku starem delu koče, kjer je kuhinja in spalni prostori. Tu pa smo naleteli na precejšnje težave. Ugotovili smo, da je tu dotrajan tudi omet. Dogovorili smo se, da odstranimo ves omet. Najprej smo postavili delovni oder zaradi lažjega in varnejšega dela. Za tem je sledilo odstranjevanje ometa. Odstranjevali smo ga ročno in strojno. Po odstranitvi ometa smo zaprosili za pomoč še gasilce, ki so z vodnim curkom oprali z zidov še preostali omet in prah. Sledilo je ometavanje. Najprej špric, za tem grobi omet, fini omet, nazadnje pa še zaključni omet, ki je dal koči prelep sedanji videz. V kletnih prostorih smo vgradili tudi dve novi okni. Pri ostalih oknih smo samo očistili kamnite erte. Ob južni fasadi smo naredili pločnik iz kamnitih plošč, da bi zmanjšali možnost pronicanja vode v kletne prostore. Na isti strani smo porušili dotrajano kamnito stopnišče, ki vodi v spalne prostore, ter ga ponovno zgradili. To delo je bilo 11 Brošura-110let-PDA.indd 13 16.7.2013 11:29:48 kar naporno, kajti stopniščni kamni so bili veliki in zelo težki, zato je bilo potrebno kar nekaj močnih rok. Prebarvali smo lesen strešni napušč. Vzporedno z deli na starejšem delu koče pa so potekala tudi dela na novejšem delu koče. Barvanje fasade in popravilo žlebov. Prišlo je poletje in z njim čas dopustov in počitka. Zato smo mi prekinili delo. A jesen je bila hitro tu. Znova smo zavihali rokave in pričeli nova dela. Barvanje pločevinaste strehe in popravilo male čistilne naprave. Na strehi je bilo potrebno najprej odstraniti rjo, nato nanesti sloj temeljne barve in nato še dva sloja prekrivne barve. Barvanje je bilo kar zahtevno zaradi velikega naklona strehe in dolgotrajno zaradi velike površine strehe. Istočasno pa so potekala dela tudi pri popravilu male čistilne naprave. Predhodno je bilo ugotovljeno, da čistilna naprava ne funkcionira, ker jo je poškodovala zemljina, s katero je bila obložena. Potrebno jo je bilo ročno odkopati. Z nekaj iznajdljivosti in znanja smo jo tudi popravili. Okrog nje smo sezidali nosilni kamnit zid, na katerega smo potem namestili predhodno zabetonirano armirano-betonsko ploščo. Ta naj bi ščitila Naš ponos na Čavnu čistilno napravo pred mehanskimi poškodbami in mrazom. Položili smo tudi nov dovod fekalnih voda v čistilno napravo in vgradili kaskadni jašek. Istočasno pa smo delno uredili še odvodnjavanje meteorne vode s strehe. Vsa ta dela so bila v večini opravljena s prostovoljnim delom planincev, razen zaključnega ometa, barvanje strehe smo prepustili strokovno usposobljenim obrtnikom. Na prostovoljno delo se je odzvalo približno dvajset planincev, pohvale vrednih, in žrtvovalo kar okrog tisoč prostovoljnih delovnih ur. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri obnovi koče. 12 Brošura-110let-PDA.indd 14 16.7.2013 11:29:51 ČLOVEK JE DEL NARAVE, ZATO MORA ŽIVETI V SOŽITJU Z NJO Mirko Soban, varstvo gorske narave Naloga varovanja narave je tudi ohranjanje rastlinske raznovrstnosti. Posebej travnata planota Male gore in Kucelj nam ponujata nešteto vrst cvetja. Bati pa se je, da bodo te cvetlice, med katerimi so tudi take, ki so na rdečem seznamu ogroženosti, izumrle, saj se Mala gora vedno bolj zarašča z grmičevjem. V tem zapisu ni moj namen naštevanje in opisovanje cvetja, vendar velja omeniti vsaj eno od redkih rastlin. To je rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) in je paleoendemit z zelo omejenim življenjskim prostorom. Leta 1819 jo je na Čavnu našel prvi slovenski botanik Franc Hladnik. Po njem se rastlina tudi imenuje. Spada v družino kobulnic, kamor spadata Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladtudi peteršilj in zelena. Visoka je od 15 do 40 nikia pastinacifolia) cm, listi so pernato deljeni in bleščeče zeleni, bele cvetove ima v kobulu. Cveti v mesecu juliju. Čeprav ni kakšna lepotica, je znana po tem, da raste samo pri nas, to je na južnem delu Trnovskega gozda, na Čavnu in Kuclju, na severnem delu še na Poldanovcu in na Zelenem robu. Raste v skalnatih razpokah, kamnitih in gručnatih traviščih. Je na rdečem seznamu ogroženih rastlin, zato je ne nabiramo. Ohraniti moramo ta naravni zaklad tudi potomcem. DA V PLANINAH NE BI ZAŠLI … Mirko Soban, markacijski odsek V Planinskem društvu Ajdovščina deluje skupina markacistov, ki skrbimo, da so planinske poti dobro označene in očiščene. Namen označevanja poti je varno pripeljati pohodnika od izhodišča do njegovega zaželenega cilja, to je v planinsko postojanko ali na vrh. PD Ajdovščina skrbi za približno 93 km planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo in s smernimi tablami. Večina teh poti se strmo pne iz doline na južne obronke Trnovskega gozda, Golakov in roba Gore. Ena takih poti je znamenita Slovenska planinska pot, ki letos praznuje 60-letnico odprtja 13 Brošura-110let-PDA.indd 15 16.7.2013 11:29:52 in je prva taka vezna pot v Evropi; verjetno tudi v svetu. Začne se v Mariboru in konča se v Ankaranu. Del SPP poteka tudi po našem območju. Iz Vojskega pride k nam med Srednjim in Velikim Golakom ter se vzpne na vrh Malega Golaka. Od tu je čudovit razgled skoraj po celi Sloveniji. Potem se spusti do Iztokove koče pod Golaki in se nadaljuje po Trnovskem gozdu do koče Antona Bavčerja na Čavnu. Koča stoji med travnato Malo goro na jugu in Velikim Modrasovcem na severu. S travnika pred kočo je lep razgled na Vipavsko dolino. Pot se nadaljuje do Predmeje, nato po robu do naravnega spomenika Otliško okno, ki je kraški pojav. Še uro hoje je do Sinjega vrha, ki je naslednja točka SPP. Z vrha je prečudovit razgled na celotno Vipavsko dolino, Tržaški zaliv in Furlanijo. Na zahodu se dvigujeta Kucelj in Čaven, severno so Golaki, vzhodno pa sta Nanos in Vremščica. S Sinjega vrha se vrnemo na rob planote in nadaljujemo pot proti Colu, kjer se konča SPP na območju PD Ajdovščina; ta se nadaljuje proti Javorniku. Če jo prehodimo v enem zamahu, potrebujemo 9 do 10 ur časa. Vredno je še omeniti, da je pot od Predmeje do Cola izredno razgledna, saj večinoma hodimo po robu planote, ki se strmo spušča v Vipavsko dolino. Pot ni zahtevna, razen pozimi, ko zapade precej snega in piha močna burja. Pot po robu od Cola do Predmeje 14 Brošura-110let-PDA.indd 16 16.7.2013 11:29:52 SANJE SO SE MI IZPOLNILE Boštjan Mikuž, alpinistična sekcija Mont Blanc - Centralni steber Frenejev (Boningtonova smer)(VI/A1, 500 m) Mislim, da so bili Frenejski stebri in tragična zgodba Bonattijevih fantov pri osvajanju Centralnega stebra 1961 leta ena izmed prvih zgodb iz knjige Pitta Shuberta, ki se mi je vtisnila v spomin med še zelo začetniškim zanimanjem za alpinizem. Po nekaj letih pa je v mislih postajala ta smer vse bolj realen oziroma predvsem zaželen cilj. Seveda te pri odločitvi za plezanje nad 4000 m v tako težko dostopnem terenu precej stvari odvrača ali vsaj vzbuja vse spoštovanje do celotnega načrta. Torej, čim več priprav in treninga, preden se znajdem v tistem okolju, kjer Bonington in Rebuffat opozarjata, da je vprašljiv povratek, če nastopijo težave. Z Dejanom Korenom sva postavila okvirni načrt, ki vsebuje vzpon od 1. avgusta 2012 leta naprej - odvisno od stabilnih vremenskih razmer. Sledilo je neprestano spremljanje vremenskih razmer v Cormuyaeru in Chamonixu. Po uspešni aklimatizacijski turi na Matterhorn pa sva se odločila, da je pravi čas za odhod v torek, 14. 8. 2012. V Val Veney sva prispeva do poldneva in se v vročem soncu vzpela do koče Monzzino, kjer sva prenočiva. V torek so bili Montblanški stebri cel dan v soncu, kar je nama vlivalo optimizem za naslednje dni. V sredo sva se ne prezgodaj odpravila proti bivaku Eccels. To je v bistvu začetek ture. Pot do bivaka na 3880 m vodi preko precej razbitega ledenika Boulliard. Ta je naravnost veličasten, seraki, razpoke v velikosti dvoran. Vsekakor si to čudo narave želiš le čim hitreje prečkati in njegovo glasno delovanje opazovati iz varne razdalje. V bivaku Eccels sva se naselila okrog 14. ure in se po krajšem počitku odpravila na Pic Eccels, kjer sva si ogledala dostop do pod Centralnega stebra, ki pa je bil ta dan zavit v meglo. Pod njim pa precej glasno opozarja nase Freneyski ledenik, ki z zamolklim bobnenjem pošilja tone ledu in snega proti Cormuyaerju. Veličastno in odbijajoče! Noč sva prespala v bivaku, ob 4. uri zjutraj pa je pogled v megleno in sneženo jutro obetal še en dan počitka in pošiljanje sms-ov proti Sloveniji o razmerah za naslednje dni, ki so bile ugodnejše. Megla se je razkadila okrog 3. ure popoldan, lepši napovedi za naslednje dni sva še bolj verjela, ko sva daleč pod bivakom na ledeniku zagledala dve navezi. Nalednja noč bo v bivaku za 6 ljudi precej manj udobna. Švicarska naveza je bila namenjena plezati greben 15 Brošura-110let-PDA.indd 17 16.7.2013 11:29:53 Innominata, Nemca pa nama bosta delala družbo v stebru ... čez uro pa je bila ob bivaku še avstrijska naveza, prav tako namenjena v Centralni steber. Mont Blanc, 4810 m Petek, 17. 8. 2012, smo se torej 3 naveze odpravile ob 4. uri zjutraj pod Centralni steber. Na začetku je bilo čutiti še nekaj tekmovalnosti, nato smo si prve dostopne abzajle delili in skupaj iskali vstop. Ker smo prehitro zavili v granit, smo smer sprva precej zgrešili. Sledile so 4 ure iskanja prave linije, padajočega kamenja itd. Ko pa sva bila z Dejanom naposled v smeri, je plezarija stekla. Naveze smo se med iskanjem prave linije ločile, tako da sva do pod Chandella (sveče) dobila obe navezi pred nama. To pa je predstavljalo vsaj 2 uri mučnega čakanja, preden sama zaplezava v svečo. Sonce se je nagnilo proti zahodu in vzhodna stena Centralnega stebra je ostala v senci, kar naju je spomnilo, da plezava na 4500 m. Čakanje v sveči naju je stalo do sončnega zahoda vrh Mont Blanca. V precej mrzlem jasnem vremenu sva izplezala iz sveče šele ob 8. uri zvečer in z zadovoljstvom zamenjala plezalke za čevlje, dereze in cepine. Sledi abzjal in nato kar strm (45°), utrujajoč vzpon po mešanem terenu na greben, ki vodi preko Mont Blanc Courmuyaerja proti glavnem vrhu Mont Blanca. Grebena je bilo še za uro in pol, na tej višini pa ti resnično pobira še zadnje atome moči. Vrh Mont Blanca sva dosegla ob 22.30. Pred nama je bila končno “avtocesta”, ki vodi do bivaka Valloa in nato na zajtrk v Dom Gouter ob 1. uri zjutraj...Tam pa je bilo že nekaj postelj praznih ..., ki se jih seveda nisva branila. 17. 8. 2012 sva Dejan Koren (AO Vipava) in Boštjan Mikuž (AS Ajdovščina) plezala Boningtonovo smer v Centralnem Frenejskem stebru. 16 Brošura-110let-PDA.indd 18 16.7.2013 11:29:53 DA NE BI BILO POZABLJENO Anton Kreševec, sekcija Kamnje O Mali gori je bilo v zadnjem desetletju veliko napisanega in izrečenega, zato bi to črtico posvetili tistim, katerih spomin ohranjamo in zaradi katerih je poznana, to so »kosci in grabljice«. Kdo so bili to? To so bili ljudje, ki so začeli Malo goro spreminjati iz zaraščene, kamnite planote v čudovit gorski travnik. Začetek njihovega dela pa sega v čas, ko je Marija Terezija dala to zemljo v last tistim, ki jim je dejansko pripadala, to je našim prednikom – KMETOM. Naši predniki – »Kamenjci in Potočani« - so bili pridni, podjetni in usmerjeni v prihodnost. Takoj so pristopili k delu, ki ni bilo lahko. Mala gora je bila zaraščeno področje, polno kamenja in brez dostopnih poti. Vse to so uredili: posekali so grmovje, spravili kamenje na »gruble«, ki jih še danes vidimo, in zgradili dostopne poti, preden so začeli tu »pridelovati« krmo za živino, saj sta bila »kravica in voliček« nepogrešljiva – krme v dolini je bilo premalo, kajti zemlja v dolini je bila namenjena za pridelovanje hrane za ljudi. Kosci so se na košnjo podali iz doline na Malo goro zgodaj zjutraj, še pred svitom. Niso šli po vozni poti, ampak so jo ubrali po najkrajši, tako da je poleg poti nastala še druga krajša, zelo domiselno speljana pot, ki so ji rekli »stza«. Ta ni služila samo koscem, ampak tudi njihovim ženam in hčeram. Te so jo najpogosteje uporabljale, saj so po njej nosile koscem hrano, pogosto kosilo. In zamislimo si čas okrog 10. ure dopoldne. Po tej stezi gresta mati in hči, ki nosita kosilo in še večerjo za očeta, brata, v jerbasu na glavi, v eni roki »cajno« ali posodo »bariglico« z vodo, starejša hčerka pa je nosila jerbas in vodila za roko še mlajšega bratca ali sestrico. Ko sta prispela na vrh, sta začeli obračati, sušiti in grabiti pokošeno travo. Pot koscev in grabljic 17 Brošura-110let-PDA.indd 19 16.7.2013 11:29:58 Danes si to le stežka predstavljamo, vendar tako je bilo takratno življenje, zato je bila tudi »stza« speljana tako, da se je vila, kjerkoli je bilo mogoče, med drevjem, v senci. Da bi na tiste, ki so takrat iz gmajne naredili travnike in z ljubeznijo skrbeli zanje in na njihovo delo, ne zbledel ali utonil v pozabo, smo v letu 2012 to pot obnovili in jo poimenovali »Pot koscev in grabljic«. Če se po tej poti vzpenjate proti Mali gori, boste ob njej videli fotografije predmetov, ki so se uporabljali pri košnji in spravilu sena, prav gotovo boste iz tega zaključili, da so bili tisti, ki so jih napravili in koristili, zelo iznajdljivi in »brihtni«, kot so pač kmetje, ki jim ni bilo nikoli nič podarjeno. Če se boste odločili za hojo po tej poti in ste za vsaj malo »romantike«, boste v mislih ta čas podoživljali in s tem močno poplačali trud tistih, ki so jo ponovno oživeli in prispevali k temu, da spomin na čase, ko je bila ta pot potreba, in na tiste, ki so jo uporabljali, ne bi bil pozabljen. Na koncu moramo dodati še to: pot poteka v glavnem po zasebnem zemljišču, lastniki so Kamenjci in Potočani pa tudi od drugod. Nihče ni odrekel sodelovanja, vsi so z veseljem dali dovoljenje, da se pot ponovno oživi. Mogoče je to še eden od primerov »zdravega kmečkega razmišljanja« in spoštovanja preteklosti, kar danes ni tako pogosto. Košnja na Mali gori 18 Brošura-110let-PDA.indd 20 16.7.2013 11:30:05 ORGANIZIRANO V GORE Vladimir Lemut, vodniška sekcija Vodniška sekcija pri PD Ajdovščina deluje po doslednem in temeljitem programu, ki ga pripravi na začetku koledarskega leta. Dobi ga vsak član PD, dobimo ga pa lahko na TIC-u in v kočah PD Ajdovščina ter na sedežu društva. V sekciji je sedem vodnikov z opravljenim tečajem za vodnike pri PZ Slovenije. Štirje vodniki so usposobljeni za vodenje lahkih tur, trije pa za vodenje zahtevnih tur v visokogorja in po lahkih brezpotjih. In kako sestavimo program? Naše vodilo je, da prilagodimo pohode vsem starostnim skupinam planincev. Pozimi se usmerjamo bolj v kraški svet. Ko pa so primerni pogoji, gremo v visokogorje in tudi v tuja gorstva. Naše delovanje smo razširili tudi na osnovne šole. Tako peljemo osnovnošolce na tri izlete v letu. Želimo, da se mladi spoznajo z naravo, da jo vzljubijo in da spoznajo, kako Planinci PD Ajdovščina na Lipniku lahko lepo preživijo prosti čas. Želimo, da bi bili pohodniki zadovoljni z našimi potmi, da bi se nam pogosto pridružili, da bi šli z nami v naravo. Ker smo vodniki odgovorni za pohodnike, ki se nam pridružijo na izletih, želimo, da vsi upoštevajo navodila vodnikov, ker je varnost na prvem mestu. Poleti sodelujemo pri organizaciji in vodenju planinskih taborov, na katerih se mladi seznanjajo s planinstvom, se zanj navdušijo in postanejo pravi planinci. Vodniki imamo vsaka tri leta licenčna izpopolnjevanja pri PZ Slovenije. Tako obnavljamo svoje znanje in vedenje o Ajdovski planinci se radi povzpnemo vsem, kar morajo vodniki vedeti. na navišji vrh Triglav 19 Brošura-110let-PDA.indd 21 16.7.2013 11:30:14 VESTNO DELO BO RODILO USPEHE Vesna Furlan, mladinski odsek, OŠ Šturje, Ajdovščina Planinsko društvo Ajdovščina nenehno skrbi za oživljanje, ohranjanje in razvijanje mladinske sekcije. S svojo aktivnostjo skrbi, da se planinska vzgoja širi tudi med najmlajše. Vsi se zavedamo, da je v današnjem ‘’internetnem’’ času za mladega človeka najpomembnejše, da zna svoj prosti čas kvalitetno preživeti v naravi. Ta mu ponuja možnosti, da se vsestransko razvija, to je telesno in duhovno. Ob lepotah narave se tudi veliko nauči in seveda sprosti. Planinsko društvo Ajdovščina sodeluje z OŠ Šturje Ajdovščina že od samega začetka njenega delovanja. V letu 2007 so planinci spremljali naše učence na športnem dnevu, na Tolminskem so si ogledali cerkvico na Javorci. Učence so spremljali tudi na pohodu na Ostri vrh. Predstavniki PD Ajdovščina v OŠ Šturje Prvi skupni pohod v sodelovanju s starši, učenci in zaposlenimi na šoli smo zabeležili 25. oktobra 2008, ko smo se povzpeli na Otliško okno. Ob koncu januarja 2009 smo popeljali učence na Čaven. Pohod je bil za mlade planince prav posebno doživetje. Gazenje v globokem snegu ni bilo prav nič naporno, saj so se ob tem zelo zabavali, se kepali; nazaj grede pa so se v gazi tudi dričali. Še dolgo so se učenci radi spominjali zimskega pohoda na Čaven. V naslednjem šolskem letu smo se v večjem številu povzpeli iz Črnič na školj Sv. Pavel nad Vrtovinom, pozno jeseni smo obiskali Kras in osvojili Kokoško na vzpetini Jirmanovec. Spomladi smo ponovno obiskali Ostri vrh. Zadnji skupni pohod v šolskem letu 2009/2010 pa je bil pohod na Podrto goro. 6. novembra 2010 smo se v zelo velikem številu odzvali povabilu PD Ajdovščina, da se skupaj odpeljemo na nagradni izlet v svet pod Triglavom. V Mojstrani smo si 20 Brošura-110let-PDA.indd 22 16.7.2013 11:30:18 najprej ogledali nov Slovenski planinski muzej. Spoznali smo, kako si podajata roko preteklost in sedanjost. Ogledali smo si bogato filmsko in fotografsko zbirko ter zbirko predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, povezano v enajst vsebinskih sklopov. Spoznali smo zgodovino, vzroke, načine, nevarnosti in radosti obiskovanja gora. Prisluhnili smo klicu gora, doživljali nevihto, otipali predmete, iskali skrite zaklade, se učili o varnih načinih planinarjenja, se preizkušali v poznavanju gorskih rastlin, se učili, ustvarjali iz kamna in se zabavali. Vrhunec izleta je bila hoja v Triglavskem narodnem parku, vzpon k slapu Peričnik in počitek na soncu pred Peričnikovo kočo, kjer smo uživali v miru. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in spominov. Vodniki: Vlado,Tomi in Bogdan so nam pripravili zares čudovito presenečenje. Sledili so še skupni pohodi po Vojkovih poteh do Vojkove koče na Nanosu, in sicer z Razdrtega po strmi in krajši poti do Vojkove koče. V letošnjem šolskem letu smo se skupaj odpravili na planinski izlet na Brestovec nad Sovodnjami v Italiji. Hoja na Brestovec je bila lahka, zato smo nalogo vsi opravili brez težav. Spoznavali smo Kras in njegove značilnosti. Raziskovali in sprehodili smo se po ohranjenih strelskih jarkih in kavernah iz časa 1. svetovne vojne. Pri spomeniku na Cerju nad Lokvico je predsednik PD Ajdovščina gospod Bogdan Kodele pripravil presenečenje za najmlajše. Učenci, ki so pokazali največ znanja v kvizu na temo planinstva, so bili nagrajeni z lepimi nagradami, ki jih bodo še dolgo spominjale na pohod. Planinci iz PD Ajdovščina radi vsako leto priskočijo na pomoč pri organizaciji vseslovenskega dneva gibanja in medgeneracijskega druženja, ko se vsi udeleženci: starši, stari starši, učenci, sorodniki, učitelji in vsi prijatelji narave udeležimo skupnega pohoda do izvira Hublja. Člani Planinskega društva Ajdovščina so nas že dvakrat obiskali na šoli in nam z diapozitivi predstavili svoje bogato delovanje. V svoje vrste so povabili učence, ki bi radi postali novi člani društva in se še pogosteje pridružili pohodom, ki jih organizira društvo. Mlade planince vljudno vabijo, naj se udeležijo poletnega planinskega tabora, ki bo potekal od 2. do 6. julija 2013 na Čavnu in v njegovi širši okolici. In še vabilo: vabimo vse ljubitelje gora in brezskrbnega preživljanja prostega časa v naravi, da se nam v šolskem letu 2013/14 pridružite in vključite v planinski krožek. 21 Brošura-110let-PDA.indd 23 16.7.2013 11:30:19 TEHNIKA POMAGA DO CILJA Marija Kovač, orientacijska skupina Orientacijski tek je poznana športno–tehnična dejavnost, ki omogoča gibanje v naravi s pomočjo kompasa in posebnega topografskega zemljevida. Na prvi pogled se zdi, da je to predvsem tek, a izkušeni povedo, da je pri tem športu še kako pomembna tehnika. Velja rek, da kdor nima v glavi, prej ali slej poplača z nogami. Potrebno je natančno in hitro pomnjenje karte, popolna zbranost ter hitra izbira najoptimalnejše poti do kon- Tekma ski-o na Rogli 2013 trolne točke. Tekmovalci so ljubitelji narave in od njih se tudi pričakuje spoštljiv odnos do nje. Obstajajo različne orientacijske discipline: planinska, radijska, precizna, smučarska, klasična orientacija. Dolžina prog je lahko od enega do 50 km. Na Ajdovskem se lahko pohvalimo z vrhunskimi uvrstitvami na evropskih in svetovnih tekmovanjih v mnogih disciplinah. Za uspešnost je potrebna tudi tradicija. Mnogi se še spominjajo zagnanosti pred več kot 30 leti, ko je ledino pomagal orati tudi zdajšnji župan g. Marjan Poljšak. Uspešna imena iz tistih časov so še Igor Benko, Miro Simonič, Severin Leban in drugi. Vedno smo dobro sodelovali s sosedskim orientacijskim klubom Azimut iz Cerknega, kajti v Ajdovščini nismo ustanavljali svojega. Danes deluje orientacijski krožek na OŠ Dobravlje kot sekcija PD Ajdovščina. Enkrat na leto organiziramo mednarodno tekmo na terenu, to je v okolici šole, med Skriljami, Potočami, Kamnjami in Kukanjami. Pripravimo tri različno dolge in zahtevne proge. Kot posebnost pa pripravimo posebno, to je družinsko progo, ki se je udeleži vsako leto več družin. Pravijo, da je to zares lep šport, saj pomeni sprehod v naravo po stezicah in brezpotju. Za otroke je prijetno doživetje, ko najdejo kontrolno točko, kjer jim elektronski čip zapiska in posveti rdeča lučka. Nadvse nas veseli, ko vidimo, da mladi sprostitev, druženje in tekmovalnost iščejo v naravi, zato se bomo trudili, da bomo orientacijski tek spodbujali tudi v prihodnosti. Evropsko orientacijsko tekmovanje, Lipica 2012 22 Brošura-110let-PDA.indd 24 16.7.2013 11:30:19 DOŽIVLJANJE GORA Gaja Pregelj, 7. a-razred, OŠ Šturje Sem Gaja Pregelj in obiskujem 7. razred osnovne šole. Oče me je navdušil za hojo v hribe. Zelo rada hodim z njim. Ko sem bila še majhna, me je večkrat nesel na Čaven. To so bili moji prvi planinski izleti. Spomnim se, da sem imela samo 4 leta, ko sem bila prvič na Čavnu. Z leti sem osvajala višje hribe. Z dvanajstimi leti sem zmogla priti na Triglav. V hribih se sprostim, nadiham se svežega zraku, spoznavam nove ljudi ter opazujem naravo in živali. Med potjo z zanimanjem opazujem drevesa in različne oblike kamnov. Rada imam hribe in njihove vrhove; krona vsega pa je razgled z njih. Ko pridem na vrh, sem vesela, zadovoljna, ker sem še enkrat zmogla naporno pot. OŠ Šturje na Čavnu Da lahko nadaljujem pot, si moram nabrati novih moči, zato pojem zavitek. Vedno sem pripravljena na nov podvig. PRVIČ NA KUCLJU Teo Šinkovec, 3. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Bilo je sobotno popoldne. Babica je odločila, da gremo na Kucelj. Malo sem se prestrašil, vendar sem zaupal. Odšli smo s Čavna. Čudovito sem hodil, celo tekel sem pred starimi starši. Med potjo sem videl mogočna drevesa. Ko smo prišli na vrh, nisem verjel, da smo že na cilju. Odprl se mi je čudovit razgled. Daleč sem videl morje, Vipavsko dolino, v daljavi se je v soncu bleščal Vogršček, na drugi strani pa gozdovi. Vse se mi je zdelo kot v pravljici. Pot nazaj je bila prav skrivnostna. Ker je bil večer, so se podaljšale sence dreves in Vrh Kuclja so mi vzbujale tesnobo, zato smo pohiteli. 23 Brošura-110let-PDA.indd 25 16.7.2013 11:30:22 Planinski tabor se je vrnil na Čaven Irena Šinkovec V Planinskem društvu Ajdovščina je že več let tlela želja, da bi se planinski tabor mladih planincev vrnil na Čaven. Prostor pred kočo na Čavnu je zelo primeren za šotore, v katerih naj bi spali mladi planinci. Ker je koča blizu, bi se lahko v primeru slabega vremena zatekli vanjo. Rečeno – storjeno. Letos, v prazničnem letu ajdovskih planincev, se je tabor vrnil na Čaven. Nanj se je prijavila dovolj velika skupina mladih pohodnikov. Pridružili so se jim še nekateri mladinci in tabor je bil oblikovan. Člane upravnega odbora PD Ajdovščina je pri organizaciji tega vodila misel, da morajo otroci najprej spoznati domače vrhove, domače poti, potem se lahko ozrejo tudi proti tujim hribom. Planinski tabor na Čavnu 2013 In kakšno je bilo življenje in delo na Čavnu? Lepo! Enkratno! Nepozabno! Planinski pohodi so se obogatili s spoznavanjem flore in favne, likovnim ustvarjanjem, spoznavanjem kulturnih in naravnih znamenitosti Gore, z varno hojo v gore in še in še. Mlade pohodnike so spremljali vodniki, ki so skrbeli za varnost in udeležence opozarjali, kako, s kakšno opremo in kam na pohod. Čaven s Kucljem, Velikim robom, Golaki in Goro je bil teden dni prijetno zavetišče in prostor, ki nudi vse, kar si oko zaželi. Ob tabornem ognju 24 Brošura-110let-PDA.indd 26 16.7.2013 11:30:28 IZ PLANINSKEGA NAHRBTNIKA Tudi to je lahko res ... Irena Šinkovec Predsednik je na sestanku planinskega društva pozdravil vse navzoče, bilo jih je devet. Manjkal je še Peter. Predsednik je na začetku zaključil, da so vsi. Čez nekaj minut priteče še Peter. Peter: Oprostite, ura je tekla nazaj. Urban: In kam je prišla? Peter: Na Ustje. Jože: Vendar, predsednik, ugotovil si, da smo vsi. Kako si štel? Predsednik: Prav. Ivo: Štetje ni zanj. To je za njegovo ženo. Predsednik: Danes bomo pobrskali po zgodovini našega društva, po arhivu. Anica: Po zapiskih? Predsednik: Da, kar začni. Anica: Društvo je staro. 110 let ima. Zapiskov bo preveč. Predsednik: O, ne! Nekaj let, kar desetletij, so pojedle miši. Anica: Res je, vendar je tudi nekaj pisanega. Ivo: Poglejte, tu piše o našem izletu na Črno prst. Jože: Še se spominjam, kako je bilo lepo. Predsednik: Čudovito! Anica: Tu piše, da smo zamudili vlak. Ana: O, res! Ko smo se vračali in je bil dom na Črni prsti že daleč za nami, se je Franc spomnil, da nosi v roki žig. Pravi planinci smo pravi planinci in Franc se je vrnil h koči. Mi smo ga čakali pod hribom, vlak po soški železnici pa: UUUUUUUUUUUUUU, nasvidenje, planinci. In na železniški postaji v Podbrdu nas je pozdravilo naslednje jutro. Predsednik: Še vem, plavi ponedeljek je šel mimo nas. Francka: In sledil je rdeči torek. Šef je kar pihal. Tudi dopusta mi ni dal. Na plačilni bušti je bil pa črni dan. Predsednik: Poglejmo naprej, vse pa ni bilo tako temno. Francka: In konec dober, vse dobro, spodnjice so bile prav njene. Smejali smo se pa le. Predsednik: Pustimo zdaj te stvari. Poglejte, na tej strani so fotografije o prvomajskem izletu na Čaven. Franc: Tisti izlet je bil pa res enkraten. Prav zapisati ga je bilo potrebno. Jože: Zakaj pa? Predsednik: Tam, kjer se poti križajo, smo se ustavili pri tistem studencu. Ana: Res, in zapeli smo tisto Pod Čavnom. Anica: Kako je bila mrzla tista vodica! 25 Brošura-110let-PDA.indd 27 16.7.2013 11:30:28 Jože: O, ja. In … Tudi zasikalo je. Predsednik: In močno. Ti, Franc, si poskočil deset metrov v dolino. Franc: Če bi premaknil roko, bi ga prijel, tistega grduna. Star je že bil. Cikcak se mu je lepo videl in rogljiček tudi. Anica: Pograbili smo nahrbtnike in hajd naprej. Jože: Tisti klobčič je ostal tam, na soncu. Anica: Imeli smo srečo. Jože: In prav takrat je Peter prišel bos na Čaven. Ana: Ja, malo je zaostal in prišel je s hlačami v rokah. Anica: Da, imel je revne čevlje. Večkrat sem mu rekla, da s tistimi ne more od doma. Franc: Podplat je šel. Vendar Peter ne bi bil Peter, če si ne bi sam pomagal. Anica: Da, potegnil je elastiko iz hlač in si zavezal podplat. Ampak hlače so ostale v roki. Ana: Smejali smo se mu, čeprav je bilo žalostno. Tak je prišel do Čavna. Jože: Usmiljena Rezka, oskrbnica na Čavnu, mu je pomagala. Predsednik: Dovolj je spominov. Zdaj pa k današnjemu dogajanju. Jože: Prav. Predsednik: Popravljali bomo kočo na Čavnu. Vsi: A! Predsednik: Da, jedilnico bomo popravili in še in še. Jože: Kje je ta čudežna kasa? Predsednik: Naš župan je planinec z dušo in srcem. Občina nam bo pomagala. Vsi: Lepo, lepo! Predsednik: Da, občina bo posodila denar pod pogojem, da bo stranišče na Čavnu njihovo. Vsi: Prav, prav. Stranišče na Čavnu je zaprto 360 dni na leto. Tudi tistih pet dni nam bo priskočila na pomoč narava, saj nas ima rada. Čaven je velik. Predsednik: Torej naj ima občina tisto stranišče na Čavnu. Jože: Samo, da bomo jedilnico popravili. Predsednik: Tako je. Občini bomo prepustili stranišče, drevesa so tako blizu. Zaključujem naš sestanek. Ta naš arhiv bomo pa le uredili, da se ne bodo še bolj razpasle miši. 26 Brošura-110let-PDA.indd 28 16.7.2013 11:30:29 Človeku zaigra srce ob pogledu nanje 27 Brošura-110let-PDA.indd 29 16.7.2013 11:30:39 Tako smo praznovali 100-letnico na Čavnu. 28 Brošura-110let-PDA.indd 30 16.7.2013 11:30:39 Planinsko društvo Ajdovščina so v zadnjem desetletju vodili: Vladimir Lemut Alojz Vitežnik Dušan Kompara Bogdan Kodele Za podporo pri praznovanju visokega jubileja, to je 110-letnice Planinskega društva Ajdovščina, in izdaji glasila se iskreno zahvaljujemo: Brošura-110let-PDA.indd 31 16.7.2013 11:30:40 Iztokova koča pod Golaki Koča na Mali gori Koča Antona Bavčerja na Čavnu Brošura-110let-PDA.indd 32 Brane Jazbar 16.7.2013 11:31:15
© Copyright 2024