File
ČAVEN 6 a j i v e r a neodvisn www.caven2020.eu št. Evgen Bavčar - Parižan iz Lokavca pri Benetkah Wajduc s ponosom, kolumna str. 6 str. 15 Ajdovski razumniki: Prihaja trenutek odločitve str. 4 Zgodba prekomorca: »Še enkrat bi se šel borit!« str. 12 Volitve: Novi obrazi nove politike str. 11 1 Mamic_Revija-2.indd 1 19.9.14 11:52 2 Mamic_Revija-2.indd 2 19.9.14 11:52 Čaven je naša Čaven 2020 VIZIJA sveta gora. Tako kot Triglav. Je simbol tradicije in obstoja naših klenih rodov, ki stoletja vztrajajo na tem prepišnem delu Alp. Zaradi burje, pa tudi zgodovinskih viharjev, ki so šli skozi dolino. Čaven je nema priča vsega tega. A Čaven ni samo tradicija. Čaven je tudi prihodnost. Priljublje- na planinska točka in raj za ljubitelje narave. Na Čavnu lahko merimo in opazujemo našo skrb za okolje. Čaven je naša priložnost, ki je ne smemo zapraviti, saj je last naših potomcev, ki jo mi samo upravljamo. Vipavska dolina je rodila celo vrsto uspešnih ljudi, ki so do- segli veliko v državnem, pa tudi svetovnem pomenu. Tudi danes, ko je v Ajdovščini propadla cela vrsta projektov in velikih podjetij, mnogi podjetniki uspešno prodajajo svoje izdelke širom po zemeljski obli. Ustvarjajo nova delovna mesta, plačujejo davke in pošteno poslujejo. Oblast, tako lokalna kot državna, bi jim zato morala bolj prisluhniti, ne pa da jim postavlja dodatne birokratske ovire. Njihov glas je naš glas. Gre za našo skupno korist. Prihodnost doline je turizem, saj lahko Vipavska postane slovenska Toskana. manj države in več podjetniške svobode. si, da bi mladi, ki brez zvez in poznanstev ne morejo raču- Želimo si Želimo nati na službo, dobili vsaj možnost, da se postavijo na lastne noge. Tako mladi kot podjetniki potrebujejo konkreten program ukrepov, da bo dežela pod Čavnom leta 2020 izgledala povsem drugače. spremembe, čas je za konkretne ukrepe na mesta. Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa Čas je za za nova veliko spremenimo v naši dolini. Lista Čaven nastopa na lokalnih volitvah z obrazi. delovnovimi Podprite nas zaradi Vaše prihodnosti. Lista Čaven (št. 6) Revijo Čaven izdaja Lista Čaven, ki je nestrankarska in neodvisna lista državljank in državljanov Odgovarja: Tino Mamić, Skrilje 70 e, 5263 Dobravlje www.caven2020.eu, [email protected] 3 Mamic_Revija-2.indd 3 19.9.14 11:52 PRAVA STVAR = ODPRTO PISMO AJDOVSKIH RAZUMNIKOV Pred našo dolino pod Čavnom in okolico, ki se povezuje z Ajdovščino, je zelo pomembna odločitev. 5. oktobra bomo odločali, kdo bo vodil občino, ki je zašla v velike težave. Propad velikih podjetij, porast nezaposlenosti, zlasti med mladimi, razraščanje malodušja in brezperspektivnosti so žalostne teme o katerih neradi govorimo. Vendar bomo na volitvah dobili priložnost, da tudi s svojim glasom razmere odločno spremenimo. Sedanja občinska oblast na čelu z županom se je z zgrešeno politiko investicij brez vizije, tajkunskimi povezavami in birokratskimi ovirami zapletla v klopčič samozadostnosti in netenja sporov. Nekatera naša najboljša zasebna podjetja, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, odhajajo v sosednje občine ali celo v tujino. Vsi čutimo, da je vzdušje v Ajdovščini slabo. A še je čas, da se izognemo katastrofi. Čas je za pogumen korak naprej, v drugo smer, kjer bo priložnost dobila mlajša generacija poštenih in zagnanih ljudi, ki se niso prodali nobenemu tajkunu ne politiki. Lista Čaven obljublja prav to; absolutna prioriteta je nov podjetniški pristop, ki bo iskal hitre rešitve za številne, ki so podjetni in imajo možnosti za nova delovna mesta. V vrhu aktivnosti je program za mlade. V preteklih desetletjih je naša dolina poslala v svet številne najboljše posameznike na različnih področjih - in jih ogromno veliko izgubila. Skrajni čas je, da ta trend ustavimo in ga obrnemo tako, da bodo mladi ostajali, si ustvarjali družine in selitev iz občine ne bo edina perspektiva za boljše življenje. 4 Mamic_Revija-2.indd 4 19.9.14 11:52 KORAK NAPREJ Dobro se zavedamo, da živimo na enem najlepših delov sveta, kjer se prepletajo bogata kulturna, zgodovinska in naravna dediščina. In kjer živi naš premalo cenjen vipavski človek, povečini še vedno odprt, kulturen, delaven, vesel in narodno zaveden. Našo dolino, z največ sonca in čistega zraka v Sloveniji, nam zavidajo mnogi. Lista Čaven želi ustvariti povsem nov koncept ponosne zavesti o naši kulturni krajini med prebivalstvom in širše. Ne pa, da po prepoznavnosti močno zaostajamo za Krasom, Brdi, Posočjem.. V dolini ni vse slabo. Veliko je bilo narejenega tudi dobrega, vendar je razvoj zašel v slepo ulico. Nadaljevati je potrebno drugače. Brez novega zagona bomo še naprej, ne le stopicali na mestu, ampak zaostajali. Se zapirali vase. Praznile se bodo naše vasi in čedalje bolj turobna bo tudi Ajdovščina. Dajmo to vendar preprečit! Odprimo se svetu, povežimo se z domovino in Evropo, ki v razpisih ponuja izjemno veliko priložnosti za razvoj našega vipavskega podjetniškega duha. Številne sosednje občine so to znale storiti, zakaj ne bi tudi Ajdovščina? Veliko priložnosti ponuja Evropska Unija za razvoj turizma in zlasti kmetijstva. Kako je mogoče, da je Vipavska dolina, slovenski vrt, postala kmetijsko tako opeharjena, ponekod že zanemarjena? Velika je tu odgovornost župana Poljšaka, ki je za tuje interese pomagal sesuti stoletno vipavsko zadrugo, ker je sprožilo največjo agonijo kmetijstva v tisoč letih. Res so potrebne spremembe. Jamstvo razvoja ni le močna prisotnost Liste Čaven v novem občinskem svetu, ampak je po 14 letih tudi čas za nov obraz ajdovskega župana. Predlagamo, da to postane Tino Mamić. Njegove sposobnosti vodenja, iskrenost, poštenost, odločnost in delavnost so jamstvo za bodoči razvoj naših krajev. Vse to v duhu socialnega čuta in napredka, ki bo prilagojen mladim in ne bo izključeval socialno šibkih. Jože Možina, režiser in novinar, Dobravlje Anton Kobal, direktor podjetja Siltoni, Ajdovščina Jožef Bovcon, direktor in lastnik podjetja Enoop, Selo Zdravko Perger, operni pevec, Lokavec Zmago Petrič, lastnik podjetja Petrič, d.o.o., vinarstvo Guerila, Planina Aleš Štrancar, direktor podjetja BIA Separations, Planina Damjan Štokelj, vinar, Posestvo Štokelj, Planina Robert Rovtar, direktor Rostep d.o.o., mesnice Rovtar, Potoče 5 Mamic_Revija-2.indd 5 19.9.14 11:52 Evgen Bavčar: V tujini priznanja, doma sodišče Bavčar pred rojstno hišo. Filozofa Evgena Bavčarja, Parižana, doma iz Lokavca, vabijo na vse konce sveta, da bi slišali njegove misli o fotografiji in estetiki. Pri nas pa so se zanj najbolj zanimali - sodniki. Slepi umetnik, ki mu je v z velikimi težavami uspelo postati gimnazijski profesor zgodovine, je s štipendijo francoske vlade odpotoval na študij v Pariz in tam ostal kot znanstvenik znamenitega Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje (CNRS). Čeprav se z veseljem vrača domov, pa je moral zadnja leta svoj čas, denar in ustvarjalnost zapravljati na ljubljanskem sodišču. Bavčar z ničemer ne pokaže, da mu je vpraParižan iz Lokavca šanje odveč, saj lahko odgovor že z nekaj Esejist, publicist, filozof in fotograf Evgen kliki najdemo na svetovnemu spletu ne le v Bavčar živi med Parizom in domačim Lokav- angleščini, nemščini in francoščini, ampak cem. O starem in uglednem rodu priča tudi tudi v brazilski portugalščini, španščini in domača hiša ob glavni cesti, ki iz Lokavca nizozemščini. “Fotografiram v temi, s pomočvodi proti Slokarjem in naprej proti Predme- jo žepnih svetilk. Več ne bom povedal, ker gre ji, Gori in Čavnu. Pesnica in pisateljica Zora za intimnost, takšno, kakršno predstavlja zaTavčar je hišo, v kateri se je Bavčar rodil konska spalnica. Ko se podoba šele rojeva, na današnji dan pred 64 leti, opisala tako- nerad o njej govorim in je ne pokažem,” pove le: “Samotna hiša pod Čavnom deluje skoraj v zborni slovenščini, kot bi na vprašanje odkot majhen dvorec s svojimi oknicami in sta- govarjal prvič v življenju. “Najprej imam forinskim pročeljem. V veliki veži, ki jo je nje- tografijo v glavi. Vidim jo s tretjim očesom. gova sestra zanimivo oživila z rastlinjem in Potem mi to nekdo opiše. Največkrat sestra rogovilami, ovijalkami in suhim cvetjem, da ali nečakinja. Glede na opis se potem odlovstopiš kot v kakšno podeželsko graščinico, čim za fotografijo. Najprej opis, potem odločinama je odprla v sobo s prasketajočim og- tev,“ opiše postopek. njem v peči.” Tu, v Lokavcu, je Bavčarju tekla zibelka. Po materi, Schleglovi, daljni potomki V svetu se ljudje na omembo slepega fotografa fužinarske rodbine, ki se je na Vipavsko pri- odzovejo z radovednostjo. To želijo spoznati, selila iz Šlezije, je podedoval umetniški čut. Iz razumeti. V Sloveniji te radovednosti v glavočetove rodbine Bavčarjev pa verjetno izvira nem ni. Doma je pač drugače. Čeprav nihnjegova dragocena samoniklost. Ob rojstvu, če ne more postati prerok v domačem kraju 2. oktobra 1946, ni bil slep. “Še vedno se spo- (običajno vsaj), pa bi vseeno od kulturnikov minjam tistega kostanja pred hišo. Dobro se in politikov pričakovali, da bodo slepega prespominjam tudi barv,” pripoveduje mislec, ki roka vsaj opazili. A ostajajo oni sami - razen je vid izgubil, še preden je dopolnil 12. rojstni dveh ali treh izjem - v glavnem paradoksalno dan. Zaradi eksplozije detonatorja za mine je slepi. Bavčar ima glede tega svojo razlago: “V moral v bolnišnico, a po nekaj mesecih pov- Sloveniji nas moti, če kdo nekoliko izstopa. To je motilo Slovence pri Venu Pilonu, Zoranu sem oslepel. Mušiču ali Borisu Pahorju. Slovenec Slovenca Oko, ki misli večkrat ne ceni.” Mimogrede, prav Bavčar ima Evgen Bavčar je človek, ki za fotografijo ne zasluge, da so Pahorjevo literaturo spoznali v potrebuje oči, ampak duha in srce. Ali tretje Franciji in Nemčiji ter šele nato tudi v Italiji. oko, kot pravi sam. S slepoto je težko živeti, poudari in se nasmehne: “Lahko pa gledam sonce direktno v obraz.” Mnogi novinarji mu v številnih svetovnih jezikih znova in znova postavljajo isto vprašanje: kakšna konkretna je tehnika slepega človeka, ki fotografira? Zaradi večkratnega slovenskega apriornega nezaupanja v sposobnosti posameznika je Bavčar zapustil domovino in najprej nadaljeval doktorski študij, potem pa tudi zaživel v francoski prestolnici. Bavčar pripoveduje: “Zelo rad bi, recimo, šel na morje, ampak 6 Mamic_Revija-2.indd 6 19.9.14 11:52 Strokovnjaki ugotavljajo, da mnogi invalidi svoje druge čute izredno razvijejo. Bavčarju pa je slepota izostrila čute do meja, ki si jih običajni človek niti ne more predstavljati. kot svoboden človek, brez občutka, da bi nekoga bremenil zaradi tega. V Sloveniji se v glavnem zelo poredko zgodi, da bi ne čutil, kako moj sogovornik razmišlja o tem, da mi ‚pomaga‘: v tujini pa so, nasprotno, ljudje srečni, če lahko gredo z menoj na razstavo, ker umetnine doživljajo in umejo drugače. Spominjam se, kako mi je sloviti pisatelj in umetnostni kritik John Berger sam predlagal, da skupaj obiščeva razstavo Georgesa de La Toura v Parizu. Pri nas pa zelo težko dobim človeka, ki bi si zaželel z Bavčarjem drugačno doživetje Jadrana.” slovenskih slepih - da jim sodišče na svoje stroške pošilja pošto in zapisnike v Braillovi pisavi. Šest let se je iz Pariza tako med drugim vračal domov zaradi pozivov na sodišče. “Evgen Bavčar je sredi Pariza, pred očmi svetovne inteligence, kljub protestom slovenskega in svetovnega Pena, talec kriminalne provincialne slepote dela slovenskega sodstva,” je v odprtem pismu zapisal naš mednarodno priznani pesnik Tomaž Šalamun. Peticijo v podporo Bavčarju pa je podpisalo 300 evropskih kulturnikov. Hvaležen je tudi primorskim pisateljem, ki so ga podprli, in našteva imena: “Šalamun, Breda Smolnikar, Marjeta Kušar in številni drugi.” Lokavec pri Benetkah Kljub nekaterim kritičnim pripombam do Slovencev pa Evgen Bavčar svoje ljubezni do naroda in domovine ne prikriva. Promotor slovenske kulture v Parizu na vseh svojih nastopih po svetu pove, da je Slovenec. Zato novinarji v tujini njegovo pripadnost tudi vedno poudarijo. “Rodil se je v malem slovenskem mestu pri Trstu,” so zapisali v kalifornijskem muzeju fotografije. Nemška Wikipedija kot kraj rojstva pravilno zapiše“Lokavec bei Ajdovščina”, spletne strani v Gruziji pa omenjajo “mestece v Sloveniji v bližini Benetk”. Firma Casablanca pa je iz “usmiljenja” do slepega umetnika bila pripravljena umakniti tožbo za 26 tisočakov, če bi Bavčar priznal krivdo. “Krivdo za nekaj, česar nisem storil? To preprosto ne gre,”pojasnjuje filozof. “Izgubil sem šest let. Proces me je zelo izmučil in mi preprečil delo. Za nekaj tako bednega sem se moral krvavo boriti,” pove. Med procesom je začel Ljubljano dojemati drugače; namreč kot kraj, kjer mu sodijo. Ne ve, kako bo lahko poslej še obiskoval Ljubljano, saj je bil sodni proces zanj travmatičen. Bavčar je fizično sicer razpet med Parizom in Lokavcem, a mu to ne predstavlja problema. A vendar prizna, da je ljubezen do domovine zelo težka. Posebej danes. Šele nedavno je namreč doživel ugodno rešitev sodnega postopka, ki se je vlekel dolgih šest let in ga je njemu v prid pomagal razrešiti odvetnik Andrej Pitako. “Slepi smo velikokrat zapostavljeni. Če hočemo biti enakopravni, moramo absolutno izstopati. To so krute resnice,” je prepričan Bavčar. Čudoviti Slovenci Bavčar Slovence ljubi, čeprav je do njih kritičen: “Slovenci smo čudovit narod. Imamo odlične izobražence. Z malo več odprtosti in strpnosti in manj nadutosti in zavisti pa bi lahko bili v samem svetovnem vrhu. Smo fantastični, a tega nočemo videti.” Ljubljanski proces Ljubljanska produkcijska hiša Casablanca je namreč na sodišču začela postopek zaradi škode, ki naj bi jo imela, ko naj bi bil Bavčar pretrgal sodelovanje za snemanje dokumentarnega filma o Borisu Pahorju. Na prvi stopnji so ljubljanski filmarji zvenečega imena tožbo dobili, saj se Bavčar na sodišču ni mogel ustrezno braniti, ker mu ni bila dana enakopravnost: v Pariz je med drugim dobival pisma s sodišča, ki niso bila v Braillovi pisavi, zato jih ni mogel prebrati, njegovi sosedje pa ne znajo slovensko, da bi mu ga prebrali. Roki za odgovore pa so bili nerazumljivo kratki. Kako do svetovnega vrha? Tudi Bavčar ima svoje ideje: muzej drugačnih zaznav za slabovidne in televizijske oddaje za slepe. “Imamo čudovit rudnik, kjer se kopljejo sive celice, imamo pa premalo rudarjev in šol, ki bi izobraževale rudarje te plemenite rude. Ni jaškov in ni vozičkov, da bi to sivo substanco pripeljali na dan,” je metaforično kritičen filozof. Opiše tudi edinstveni primer treh slepih Slovencev brez rok: iz ljubezni do besede so se naučili brati braillico s spodnjo ustnico, kar je edinstveno v svetu: “Lahko razumemo, kako visoko kulturno je to dejanje? Poljubljajo besedo.” Čeprav so se o snemanju filma samo pogovarjali v nekem lokalu in čeprav niso ničesar zapisali, kaj šele podpisali, je sodišče Bavčarja okrivilo in mu naložilo plačilo škode. In nato se je začela kalvarija, v kateri pa je dosegel izredno pomembno zmago za pravice Tino Mamić »Tino Mamić sodi med najboljše,najbolj človeške in predvsem najbolj slovenske novinarje. Zato mi je ta članek v osebno čast in ponos.« Evgen Bavčar, Pariz, 17. septembra 2014 7 Mamic_Revija-2.indd 7 19.9.14 11:52 Lista Čaven VE 1 • Primož Bačar, Ajdovščina • Tina Bevk, Ajdovščina • Vojko Ličen, Ajdovščina • Jasmina Saksida, Ajdovščina • Jurij Bovcon, Ajdovščina VE 2 • Uroš Ferjančič, Šturje (Ajdovščina) • Marija Trošt, Budanje • Vladimir Kranjc, Šturje (Ajdovščina) • Martina Bajc, Žapuže • Boris Kavčič, Šturje • Tea Brecelj, Žapuže VE 3 • Ester Kovač Schlegel, Lokavec • Rok Kobal, Col • Mojca Kovšca, Lokavec • Robi Michelizza, Col • Ana Peljhan, Col VE 4 • Tino Mamić, Skrilje • Mateja Pipan, Dolenje • Peter Lemut, Cesta • Jana Gruntar, Šmarje • Marko Rovtar, Skrilje VE 5 • Dean Čargo, Selo • Bernarda Bovcon, Selo • Boris Bizjak, Potoče • Larisa Mermolja, Selo • Matjaž Vales, Dobravlje kdo so Čavenci Primož Bačar, Ajdovščina Nekdanji vrhunski športnik. Košarkarski reprezentant in trener, eden najboljših slovenskih igralcev centra vseh časov. V državnem dresu zabil 120 košev in bil na prvi tekmi slovenske košarkarske reprezentance. Dvometraš dela v igralništvu in lastnem podjetju. »Kot športnik in poslovnež sem vedno delal v ekipnem duhu, ki ga bom vnesel tudi v občinski svet. Tri glavne teme mojega življenja so tudi tri vodilne teme Liste Čaven: ŠPORT - TURIZEM – PODJETNIŠTVO.« Vojko Ličen, Ajdovščina Podjetnik, a tudi izjemen mojster kuhanja. Vodil je kuhinje v mnogih priznanih restavracijah doma in v tujini, tudi v Slovenski hiši v Bruslju. Lastnik gostilnice Da Fonzi, ki s cateringom gostuje po vsej državi. »V naši državi in občini potrebujemo red.« Jurij Bovcon, Ajdovščina Vodja projektov v družinskem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo procesne opreme za industrijo. »V podjetju sem šel skozi vse faze, od pometanja do vodenja. To izkušnjo hočem prenesti tudi v občinski svet, v katerem se bom zavzemal za večji gospodarski in turistični razvoj občine.« 8 Mamic_Revija-2.indd 8 19.9.14 11:52 Za novo pomlad Uroš Ferjančič, Šturje Magister gospodarskega inženiringa, Šturec že v tretji generaciji. Večletne izkušnje v gospodarstvu, večinoma na vodilnih delovnih mestih (direktor komerciale). Organizator turističnih in kulturnih dogodkov. »Prepričan sem, da bo Čaven s svojimi izkušnjami in delom pomagal pri gospodarskem preboju občine. Tudi na področju turizma.« Marija Trošt, Budanje Dolga leta samostojna podjetnica, nepremičninska posrednica, sedaj upokojena. Ima veliko izkušenj pri sodelovanju z občino in drugimi uradi. »Rada bi pomagala ekipi Čavna. Moj cilj je vedno bil, da so ljudje zadovoljni.« Tino Mamić, Skrilje Dolgoletni urednik in novinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov. Profesor zgodovine in sodni zapriseženec za rodoslovje. Delal za Evropsko komisijo v Bruslju in Luksemburgu, bil urednik na reviji Ognjišče. Kot odgovorni urednik Primorskih novic je časniku povečal naklado in obseg. Z ženo imata štiri otroke, mačko in družinsko podjetje, ki izdeluje družinska drevesa. Vozi avto na plin, ogreva se s peleti in kolektorji in ločuje odpadke že 30 let. Meškov nagrajenec Peter Lemut, Cesta Veteran osamosvojitvene vojne (VSO), ustanovil svoje podjetje. Soustanovitelj društva Velik srček, ki je prvo opozorilo na »rabote« v ljubljanskem kliničnem centru. Pobudnik ljudskega odpora proti gradnji oddajnikov, ki se je začelo na Cesti in razširilo po vsej državi. »Nočem v nobeno stranko, ker delajo preveč zase. V občinskem svetu lahko dobro delaš le neodvisno od politike.« Marko Rovtar, Skrilje Diplomirani gospodarski inženir, ki od začetka dela kot podjetnik v gradbeništvu, prostovoljec in član ekipe Bejž Če Vejdš. Organiziral mnoge prireditve, vzorno obnovil kmečki dvorec Favetti v Skriljah. Ljubitelj kulturne dediščine. »Občino moramo približati ljudem. Vipavska mora postati enotna turistična destinacija.« Dean Čargo, Selo Predsednik krajevne skupnosti, ki je od začetka v ekipi Čavna. »Našo občino moramo zbuditi iz apatičnosti. Ljudje si zaslužijo boljše vodenje in gospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja.« Ester Kovač Schlegel, Lokavec Profesorica razrednega pouka na osnovni šoli v Ajdovščini. »V svojem poklicu uživam. Doslej politično nisem bila aktivna. Program Liste Čaven mi je zelo všeč in tudi sama podpiram oživitev gospodarstva in razvoj turizma.« 9 Mamic_Revija-2.indd 9 19.9.14 11:52 »Nova politika, nova logika!« Tinu Mamiću (42), kandidatu za novega ajdovskega župana smo postavili nekaj bolj neprijetnih vprašanj, ki si jih ne upa glasno postaviti vsak. So pa del protipropagande, ki se iz občinske stavbe in nekaterih gostiln širi od ust od ust. Zakaj sploh zapuščaš novinarstvo in se spuščaš v politiko? Si tako zelo želiš postati župan? Sploh ne. Vipavsko imam izredno rad, saj mi je tu tekla zibelka. Zato mi ni vseeno, če občina Ajdovščina v primežu korupcije zaostaja v razvoju. S skupino fantov med 30 in 45 let smo se zato začeli dobivati in razmišljati, kako ponuditi alternativo. Najprej smo razmišljali zgolj o klubu gospodarstvenikov, potem smo začeli prirejati Večere pod Čavnom. Samo govorjenje pa ni dovolj, zato smo se odločili, da ponudimo politično alternativo. Ker je anketa pokazala, da meni kaže daleč največ podpore od vseh potencialnih kandidatov, smo se odločili za kandidaturo. To ni politična ambicija, ampak nuja: nekaj moramo storiti. Ne pa samo stati ob strani, si umivati roke in kritizirati. Si torej želite postati župan ali ne? Ne gre za željo. Nekaj je treba storiti in v takem trenutku si človek ne postavlja vprašanj, kaj si želi, ampak kaj mora storiti. Skupina okoli Liste Čaven vsekakor želi nekaj spremeniti in si zato želi zmagati na volitvah. A bolj kot naše želje je v tem trenutku pomembna volja volilcev. Če si bodo oni želeli nove obraze in če bodo zato tudi šli na volitve. Poljšak je vendar nepremagljiv. Poskušali so že mnogi. Zakaj bi bilo danes drugače? Politiko spremljam od blizu že leta. Kampanjo sem zastavil povsem drugače kot to počne konkurenca. Na podlagi podrobnih analiz mnogih dosedanjih volitev sem prepričan, da imam več možnosti za zmago od aktualnega župana. Računam na relativno zmago že v prvem krogu, saj so ljudje naveličani starih obrazov in si močno želijo sprememb. Edino, kar se bojim, je ponarejanje volitev. Do poneverb je prihajalo že pri zbiranju podpisov. Če se to lahko zgodi na upravni enoti, ki ni občinska, ampak državna, se zelo bojim, kaj se lahko vse zgodi na voliščih. Ste si res nedavno spremenili stalno bivališče? Tako kot Gašpar Gašpar Mišič. Ali ni bolj pomembno vprašanje, kaj ponujam v programu? Jaz postavljam vprašanja. Jaz pa odgovarjam z retoričnim vprašanjem. No, ja, mogoče je res pomembnejši program. Ali zato ne boste odgovorili na vprašanje? Nikakor ne. Saj to ni skrivnost. Hočem le pokazati, da se mnogi novinarji danes ukvarjajo s tem, kakšno registrsko tablico ima Tino Mamić na avtu in kdaj je spremenil bivališče. Program jih pa ne briga, kakor tudi ne, da je Ajdovščina ena najbolj skorumpiranih občin v državi. Večkrat sem že javno povedal, da sem si spomladi spremenil stalno bivališče. Po petnajstih letih imam spet naslov v domačem kraju. Mišič se ni preselil v rodno Slavonijo, ampak v kraj, kjer nikoli ni živel. Vipavci nasploh radi uporabljamo izraz, da smo na začasnem delu v tujini, saj smo zaradi službe morali ven iz doline. Večkrat sem poskušal dobiti službo v dolini, vendar so bili vsi objavljeni razpisi že vnaprej dogovorjeni. To mi je župan kot novinarju dve leti nazaj prostodušno priznal. Vsi se pritožujemo zaradi bega možganov iz doline. Ko pa kdo hoče priti nazaj, pa to spet enim ni prav? Se boste potem vozili v službo iz Kopra? Če bom izvoljen, se bo vsa družina preselila na Vipavsko. Sicer tega ne bomo mogli narediti v nekaj dneh, saj imava s soprogo dva otroka v šoli in enega v vrtcu. Hči pa je že v Vipavi, kjer hodi na gimnazijo. Tudi poslovanja družinskega podjetja ne moreva preseliti čez noč. A v nekaj mesecih bomo to že uredili. Ne predstavljam si, da bi se župan vozil v službo iz druge občine. Čeprav je nekaj primerov. Izredno uspešni župan Uroš Slamič v Komnu je delal v Ljubljani in bil v Komnu bolj med vikendi. Zakaj ima vaš avtodom italijanske tablice? Bova po tem vprašanju končno prišla do programa? Avtodom pravzaprav ni moj, ampak mi ga je posodil dober prijatelj iz Gorice. Zamejci imajo pač italijanske tablice. Se zato ne smejo voziti po naših cestah? 10 Mamic_Revija-2.indd 10 19.9.14 11:52 In če vam ga zažgejo? Grožnje so res bile, a v obliki govoric. Ne verjamem, da bi bil kdo tako neumen, da bi to naredil, saj bi mi s tem naredil veliko propagando. Bi se pa vozil z ožganim in bi ga ljudje še bolj opazili, ha,ha. Protipropaganda, ki jo v obliki govoric in „terenskega dela“ širijo poljšakovci, namreč nima velikega učinka. Sicer je treba nekaj napora, a običajno tovrstne napade izkoristimo sebi v prid. Ko so nam trgali plakate za prvi Večer pod Čavnom, smo zaradi tega načrtnega vandalizma prišli v medije. Mediji so incident opazili in temu posvetili več prostora kot bi mu sicer. O tem so govorili celo v Odmevih na TVS. Preidimo k programu. Kaj konkretno ponujate? V politiki so obljube precej kilave, saj se jih da obračati po svoje. V našem primeru gre predvsem za nove vrednote v politiki, saj zahtevamo ničelno toleranco do korupcije. Podjetnikom je treba olajšati poslovanje in jim tako pomagati, da odprejo nova delovna mesta. Investitorje je treba povabiti v dolino, da bo novih zaposlitev še več. Vipavsko pa moramo spremeniti v slovensko Toskano. V turistično destinacijo. Za razliko od aktualnega župana, ki je rekel, da v turizmu ni prihodnosti. Turizem, ki se povezuje s kmetijstvom, gostinstvom, rekreacijo in kulturo. Vipavska mora postati prepoznavna blagovna znamka neglede na občinske meje. Občino pa moramo odpreti še širše, se povezati z Ljubljano, Brusljem in sosednjimi državami. Ali imate res v telefonske številke najpomembnejših politikov? Ne, to ni res. Zemljaričeve in Kučanove telefonske nimam. Kaj pa Cerarjevo in Pahorjevo? Njuni številki geesemov pa imam. Se z njima poznate? S Cerarjem sem se doslej slišal samo po telefonu, a to ni ravno poznanstvo. S Pahorjem pa sem imel dva intervjuja. Mislite, da je to res tako pomembno, če imate nekaj pomembnih telefonskih številk telefonu? Ko je treba kaj narediti za svojo občino, pridejo telefonske številke zelo prav. Če je res, da Poljšak nima niti vinjete za avtocesto, lahko trdim, da sem precej drugačen od sedanjega župana, he,he. Kaj Poljšaku zamerite? Sedanji župan je bil na oblasti 14 let. To je dovolj. V demokracijah so mandati običajno omejeni na dva ali kvečjemu tri. Večkrat sem se že javno zavzel, da je lahko župan samo dvakrat izvoljen. Če bom postal župan, tretjič gotovo ne bom kandidiral. Poljšakove napake v tem trenutku sploh niso pomembne, ampak to, kaj bomo ABC: Tino Mamić z našo občino naredili v prihodnosti. 1972 rojen, Šempeter Ima Poljšak kakšno dobro lastnost? Seveda. Zelo cenim njegovo vztrajnost, 1991 matura, Vipava ljubezen do narave in plodov gozda. Všeč 1993 prvič izvoljen v Študentski parlament mi je, da je preprost. Če bom izvoljen za župana, bodo moja vrata vedno odprta 1997 urednik, Ognjišče, Koper zanj. Če bo seveda pripravljen svoje iz1998 poroka kušnje deliti. Lahko bi tudi njegovo marmelado poimenovali županova in jo imeli 1998 diploma, Ljubljana za protokolarna darila. Vi se smejete? Povsem resno mislim. Starejši ljudje so vir 2002 Evropska komisija, Luksemburg modrosti in jih je treba spoštovati. V naši 2004 Evropska komisija, Bruselj družbi bi mnogi radi vse starejše zaprli v bolnišnice in domove za ostarele. To ne le 2006 odgovorni urednik Primorskih novic da ni lepo, ampak tudi koristno ni. 2012 dobi četrtega otroka Imata sploh kaj skupnega? Veliko stvari. Skupaj sva hodila na tekmo2012 odpre svoje podjetje vanja v orientaciji, oba imava rada naravo 2012 Meškova nagrada in zavračava luksuz. Denar naju ne osrečuje, čeprav je zanj zelo pomemben. 2013 predsednik Združenja novinarjev V kakšnem smislu? 2014 prva knjiga Poljšaku je denar pomemben, ker ga tako deli, da si z njim ohranja oblast.(nadaljeva2014 župan Ajdovščine, če Bog da (ha ha) nje na strani 13). 11 Mamic_Revija-2.indd 11 19.9.14 11:52 Jože Paljk Sipko: “Še enkrat bi se šel borit!” Pred dobrim letom nas je zapustil partizan prekomorec Jože Paljk Sipko (1920-2013), ki je tudi z devetimi križi na hrbtu še vedno ostal aktivni radioamater. Bilj je najstarejši radioamater v državi z odličnim spominom Jože Paljk, bolj znan kot Sipko, je zaslužen, da so njegove rodne Velike Žablje dobile svoj literarni spomenik: dnevnik iz vojnih časov. Jože Paljk je dnevnik msgr. Rudolfa Klinca pretihotapil čez mejo. Klinec, ki je po vojni ostal na italijanski strani, je namreč rokopis dnevnega beleženja dogodkov v težkih časih vojne skril pod stopnice župnišča v Velikih Žabljah. Sipka je zato prosil, če bi mu rokopis spravil čez mejo. In res, skrit v cevi kolesa je srečno prečkal močno nadzorovano mejo in nato leta 2010 uzrl luč sveta v knjižni izdaji. Jože Paljk pa se časa vojne v domači vasi ne more spominjati kaj veliko. Že spomladi 1940 je bil vpoklican v redno italijansko vojsko. “Prebredel sem vso Italijo. Moj regiment je bil nato poslan v Grčijo, ki jo je medtem Italija napadla, vendar brez Slovencev, saj nam niso zaupali,” je tekoče in živo pripovedoval Paljk, ki se je v radioamaterstvo zaljubil kot vojak. Živo se je spominjal Sicilije: “Bilo je hudo, kopali smo jarke. Mesec pred zavezniškim izkrcanjem je bilo strašno. Bili smo v bližini Marsale, kjer je v bombardiranju umrlo 6000 ljudi. Letalski napad je trajal 40 minut. Štel sem letala, ko so odhajala: 92 letečih trdnjav. Po izkrcanju smo padli v ujetništvo ameriške armade generala Pattona.” Odisejada se z ujetništvom Ni smel na materin pogreb ni končala, ampak na“Še to vam povem. A veste, kakšna je razlika med fašizdaljevala v mom in komunizmom? MojeTunizijo in mu sosedu, ki je bil leta 1942 Alžirijo, kjer tudi v battaglione speciale, je se je zbralo umrl oče. Na pogreb v Velike kakih 4000 Žablje so ga zato pripeljali Slovencev kar orožniki. Mene pa so leta in Hrvatov v 1949 klicali na orožne vaje za jugoslovandva meseca. Drugi dan po priski kraljevi hodu mi je umrla mama. Ali vojski. Želeli lahko grem na pogreb, sem so domov, v vprašal poveljnika. Ne može, je bil njegov odgovor. In to okupirano dozato, ker sem bil partizan. movino: “Bili Taka je razlika med fašizmom smo idealisti, in komunizmom. To kar zapinavdušeni, šite,” je bil odločen Paljk. neučakani.” V stikih z drugimi Jugoslovani so se navdušili za Tita. “Ko so na velikonočni ponedeljek leta 1944 prišli poslanci kraljeve vlade, tudi minister Krek, nas že polovica ni odzdravila po srbsko pri vojaškem pozdravu. 15. maja pa smo se uprli: ko so prišli Angleži, da bi nas odpeljali na delo, smo na zastavo dali zvezdo in ostali v taborišču. Čez nekaj dni je prišla angleška misija in smo morali eden po eden v barako, kjer je vsak zase povedal in podpisal, da je za Tita in ne za kralja.” Vojna pot je Sipka iz Kaira preko Sueza in Aleksandrije pripeljala nazaj v Italijo, v Taranto, kjer je kot vezist služil v britanski aviaciji RAF. Konec vojne je pričakal na letališču v Zadru: “16. maja smo bili izključeni iz Rafa, najboljši pa smo šli v štab v Beograd. Slovence so nas tam nosili po rokah.” Šele s koncem vojne je lahko končno pisal domov, da je živ. Še eno leto pa je ostal mobiliziran kot vezist na letališču v Kraljevu,“zaguljenem kraju”. Četrt stoletja kasneje je izvedel, da je bil v Beogradu na seznamu “nepoverljivih lica” ali po naše ljudi, ki se jim ne sme zaupati. “In to mi, ki smo šli od čokolade (Afrike, op. a.) gor,”sočno pripoveduje Paljk. Šest let potem, ko je oblekel vojaško suknjo, in tri leta zatem, ko je zadnjič videl svojo domačo hišo, se je vrnil domov. Časi so se spremenili. Zato je bilo neprijetnih presenečenj veliko. “Na moji postelji so po vojni spale tovarišice. Ko so odšle, so nam ukradle rjuhe. Jaz pa sem spal v glavnem štabu na golih deskah z otepom slame. Mama si jim ni upala nič reči. Ljudje so bili v strahu. Bil je strah in trepet,” pripoveduje. “Kar je nastalo po vojni, je bilo nekaj povsem drugega. Mi smo šli v partizane zaradi narodne zavesti. Zvezda je takrat pomenila svobodo, nobenega govora ni bilo o partiji. Stara Jugoslavija ni bila kaj prida, nova pa tudi ne. Po vojni ni imelo pomena, če si bil prej v partizanih. Važno je bilo samo, da si stopil v partijo. Potem si bil bog i batina.” (nadaljevanje na naslednji strani) 12 Mamic_Revija-2.indd 12 19.9.14 11:52 S kmeti kot svinja z mehom bili pri koritu in v zadrugah, pa niso tega čutili. Je žena v škafu nesla domov sladkor.” Komuniste krivi tudi za izgubo slovenskih ozemelj, ki so ostala Italiji. “Bil sem z Angleži in jih poznam. Vedno so barantali z malimi narodi. Izrabili so vsa sredstva. Po prvi vojni so dali Primorsko Italiji. Po drugi se je to ponovilo, saj ozemelj niso hoteli dati komunistom. Partija je kriva, da smo izgubili najmanj Gorico, potomci partije pa bodo krivi, da bomo izgubili še kaj več. Tako to je,” se je pridušal Sipko. Kljub veliki skrbi novih oblasti za partizanske veterane pa Sipko, ki je kljub statusu borca prejemal 400 evrov pokojnine, to doživlja povsem iz drugega zornega kota. “Prekomorci najprej nismo imeli nič. Preden smo kaj dobili, jih je veliko že pomrlo. Potem smo dobili le zdravstveno zavarovanje. Zdaj kot kmet dobivam pokojnino za najnižjo delovno dobo. Tudi za italijanske pokojnine, da bi tako podprli ljudi, niso naredili veliko. Šele Peterle je nekaj naredil. Eni niso dobili popolnoma nič. To so velike krivice.” Jože Paljk Sipko pred domačo hišo v Velikih Žabljah Sipko s partijo sicer ni imel težav. Je pa njegovo družino, ki se ni vključila v zadrugo, močno sti skal novi družbeni ustroj: “S kmeti so delali kot svinja z mehom. Vino smo prodajali po 21 dinarjev, davek pa so pobirali za 28. Kmetje smo imeli posebne izkaznice in smo dobili veliko manj kot drugi. V primerjavi z delavci smo bili drugorazredni. Spominjam se obveznih oddaj živine: najprej sta morala eno glavo živine oddati dva kmeta skupaj, nato že vsak po eno, ne glede na kilograme. V povračilo smo dobili bone, ki niso bili vredni piškavega lešnika. Ko je bila rojena starejša hči, leta 1955, nismo dobili niti ene deke sladkorja, čeprav smo ga pridelovali. Tisti, ki so A vendar je Sipko, kljub devetim križem, vedno veder in nasmejan. Na koncu pribije: “Še to vam povem. Še enkrat bi se šel borit, če bi bilo treba!” Tino Mamić (nadaljevanje intervjuja s strani 11). Ljudje, ki sodelujejo z njim in pristajajo na trgovino daj-dam, ga v resnici ne spoštujejo in ne cenijo. Celo smejejo se mu, a ga vendarle volijo, saj si tako ohranjajo drobne privilegije. To je formula njegovega uspeha. Bo zdaj kaj drugače? Če ne bo ponarejanja volilnih rezultatov, bi si upal ne le napovedati, ampak tudi staviti, da bo volitve izgubil. Ljudje so se ga naveličali, v mestu je skoraj vse propadlo. Celo Primorje, v katerega je vložil 5 milijonov občinskega denarja. Ljudje niso neumni. Kaj bi naredili vi kot župan z občinsko upravo, če je tam res veliko korupcije? Uradniki običajno niso krivi za koruptivnost svojega šefa. Mislim, da je jedro zdravo in da bi uradniki povsem kakovostno in pošteno delali, če bi le imeli možnost za to. Riba vedno smrdi pri glavi. Občinska uprava mora biti UČINKOVITKA. Učinkovita in vitka. Zmanjšati število občinskih svetnikov. Znižati sejnine. Manj države, manj birokracije. Manj volilnih enot. Manj obrazcev in formularjev. Manj prepisovanja na obrazcih. Obrazci, ki jih zna izpolniti vsak, tudi če ni diplomirani pravnik. Cesarica Marija Terezija je rekla, da zakon lahko velja le, če ga razume vsak pastir. Nova politika, nova logika! TL 13 Mamic_Revija-2.indd 13 19.9.14 11:52 Nedavno je izšla knjiga kolumen PROTESTANTINO. Gre za izbor najbolj odmevnih besedil Tina Mamića iz različnih slovenskih medijev (Bonbon, Primorske novice, Demokracija, Ampak…). Cena: 15€, poštnina vključena v ceno Naročila: [email protected] ali +386-5-639-42-69 Naprodaj tudi v knjigarni Zvonček. "Zapisi so vzeti iz vsakdanjega življenje slehernika, opisujejo naš razdrobljeni svet, običajni problemi so opisani s ščepcem humorja. Odlikuje ga neposrednost, iskrenost pa tudi iskrivost in na čase hudomušnost, s katero se sooča tako z vsakdanjostmi moža in očeta štirih otrok kot tudi navadnega človeka, občana in ne nazadnje državljana." Ajdovske novice S to brošuro dobite pri avtorju posebni popust: knjigo dobite za samo 13 evrov! 14 Mamic_Revija-2.indd 14 19.9.14 11:52 Wajduc s ponosom Tino Mamić Ko človek, rojen v Vipavski dolini, hodi po Ljubljanski kotlini, nikoli ne pomisli, da sta si obe nižini kakorkoli podobni. Nikoli. Niti v sanjah. Pa čeprav sta si nižini v marsičem slični. Posebej če nanju pogledamo z gore. Ali tudi z Gore, seveda. Pomislimo na zimske večere, ko burja spi in se dolina pod Čavnom pogrezne v meglo, temo in smog. Takrat se človeka, če brodi skozi megličasto in hladno zatohlost, hitro polastijo turobne misli. Čeprav gre za povsem enak pojav tudi v Ljubljanski kotlini – no, ja, ljubljanska megla je resda (po)gostejša – pa noben Primorec v Ljubljani v obeh meglenosti ne vidi nobene podobnosti. Zakaj? Mogoče zaradi temeljne razlike, ker je ljubljanska megla izvorno ljubljanska, domača, samonikla. Podčavenska megla pa je iz uvoza. Nezaželjena tujka. Prihaja namreč iz industrijske onesnažene Furlanije. In zato ni naša, ampak nam je vsiljena. Še bolj verjetno pa je različnost ljubljanske in vipavske, oprostite, furlanske megle, iz povsem drugega razloga. Wajduc u tujini o svoji dolini nikoli ne razmišlja v negativnem smislu. Wajduc, ja, pa naj mi Foučkarji, Šturci, Gorjani … ne zamerijo, ker s to besedo mislim tudi nanje. Skratka, Wajduc, takoj ko zapusti dolino, nezavedno postane izjemno ponosen na svoje poreklo. In ne razmišlja o tem, kaj vse je v dolini narobe. Biti Wajduc, ali širše rečeno, biti Vipavc, je nekaj posebnega. V trgovini, denimo. Čeprav nakupovanja res ne maram, pa v določenih trenutkih med potiskanjem nakupovalnega vozička tudi uživam. V katerikoli koprski veleblagovnici se mi to dogaja, ko s police poberem Fructalov sok. In to ne zato, ker sok prihaja iz mojega domačega kraja. Sploh ne. Ampak zato, ker v mojem rodnem mestu proizvajajo daleč najbolj okusen sok v državi, pa tudi v njeni okolici. Na to je lahko človek res upravičeno ponosen. Po vseh slovenskih veleblagovnicah, ki jih s tujko imenujemo supermarketi, lahko Wajduc v tujini vedno najde tudi wajdusko pašto. Malnovo pašto, ki jo po slovensko imenujemo Mlinotestove testenine. Mimogrede, ki ima od vseh slovenskih testenin najlepšo embalažo. Tu so še vina. In letala. Teh sicer ne najdemo na trgovinskih policah, a zanje in za Boscarola vendarle dobro ve sleherni slovenski državljan. Lahko bi še naštevali, a bi vzelo preveč prostora. In potem bi ljudje nehali brati. In bi zato ne prebrali zadnjega stavka. Wajduci po svejti hwdijo z dvigneno glavo. Ponosni. 15 Mamic_Revija-2.indd 15 19.9.14 11:52 16 Mamic_Revija-2.indd 16 19.9.14 11:52
© Copyright 2024