NEKAJ NASVETOV O RAVNANJU NA PROTESTIH (in v primeru policijskega pridržanja) Ker smo soočeni z vedno večjo represijo na protestih s strani policije, ki mirne protestnike napada s solzivcem, gumijevkami, psi, konji in zastrašuje s helikopterji in aretacijami, smo iz tujih in domačih izkušenj zbrali nekaj osnovnih nasvetov za vse protestnike. PRED PROTESTI • Obute imej udobne športne čevlje, v katerih lahko urno bežiš. Izberi temnejša oblačila brez napisov, vpadljivih elementov ipd. Oblačila naj bodo iz materialov, ki ne vpijajo solzivca (denimo sintetike). Za zaščito rok (npr. pri padcu) pridejo prav rokavice iz trpežnega materiala. Ruta, robček ali navadna bela maska namočeni v navaden kis, ali limonado, ali v ruto ovit prah oglja te lahko začasno obvaruje pred solzivcem, dokler se ne umakneš na čistejši zrak. Prav tako imej pri roki plavalna očala za zaščito oči pred solzivcem. • Kot osebna prtljaga je najboljši temen nahrbtnik brez napisov, s katerega odstrani vse, za kar bi te lahko policist potegnil na tla, torej ročke in podobno. • V nahrbtniku imej rezervna oblačila druge barve. Dovolj bo svetla majica ali jopič, da po končanih protestih ne boš pritegoval pozornosti s temnimi oblačili. S sabo imej plastenko vode (za pijačo in morebitno prvo pomoč – voda z limono), nekaj za pod zob za hitro obnovitev energije (keksi, čokolada), morda tudi priročno lekarno oz. prvo pomoč (tu pride prav tudi navadna čebula, ki jo naneseš pred nos v primeru, da si vdihaval solzivec; pa tekočina za spiranje leč) . • S sabo vzemi samo najnujnejše stvari: osebni dokument, kartico zdravstvenega zavarovanja, denar, morda še kreditno kartico, mesečno vozovnico, vozniško in prometno dovoljenje, če greš z avtom. • Če jemlješ kakšna zdravila, jih vzemi s sabo. Še posebej to velja za astmatike! • Če nosiš kontaktne leče, vzemi raje očala. Pri stiku očesa z lečo in solzivcem lahko nastane razjeda! • Oči, prizadetih s solzivcem, se ne dotikaj z rokami, in če ne veš kakšen solzivec je bil uporabljen, si jih ne izpiraj z vodo. Če so te napadli s poprovim sprejem (policisti ga uporabljajo pri neposrednem napadu iz pumpice le na meter razdalje) si nikakor ne izpiraj oči, ampak naj ti nekdo pomaga spihati z obraza poprovo mešanico. Pri nekaterih drugih solzivcih (kjer nastanejo oblaki dima) pa včasih pomaga, če si oči izpereš z vodo z malo limone ali pa mlekom. V praksi učinek solzivca traja le nekaj minut. Bolj kot akutna prizadetost te ogroža dolgotrajnejše bivanje na zraku, onesnaženem s solzivcem in posledični glavoboli, bolečine v dihalih in bruhanje. • Oglej si ulice, kjer so razporejeni policisti, in premisli o najboljših poteh za morebiten pobeg. obrni ► Na protestih • Če je mogoče, se drži skupine ljudi, ki jih poznaš. Za vsak primer se s prijatelji dogovorite za mesto, dovolj oddaljeno od tveganih mest, kjer se boste sešli, če bi npr. protestnike razgnala policija. • Ne prepiraj se in ne izzivaj konfliktov. Z nikomer! • Ves čas, od prihoda policije pa do morebitnih aretacij, je potrebno ohraniti mirno kri. Prisotnost medijev ali snemalcev med protestniki in naše mirne reakcije so ključni za končni uspeh. Kot se je že izkazalo v preteklosti, policisti napadajo tudi povsem mirne protestnike. To na dolgi rok škodi policistom in krepi naš upor. Zato je zelo pomembno, da se policistov čim manj dotikamo in se na njihovo nasilje ne odzovemo s silo. • Bodi pozoren na premike policije in prihod okrepitev, pred vsakim napadom se običajno strnejo v formacijo. Če policisti prihajajo proti vam in vas s pendreki in ščiti želijo odstraniti in izriniti, sta najbolj primerni dve možnosti: – Usedemo se na tla, kjer lahko potem vsi opazujemo dogajanje, policisti ne morejo potiskati sedeče množice in je tako varneje. Najbolje je prekrižati gležnje in se usesti »po turško« ter se z rokami okleniti obeh sosedov. Sedi naj se čim bolj skupaj, kar onemogoča in otežuje gibanje policistom v oklepih. – Druga možnost je miren umik, brez paničnega bežanja. Če policisti želijo zgrabiti koga od protestnikov, ga izvleči iz množice ter ga aretirati ali pretepsti: – Ne dotikaj se policistov, saj to razumejo kot napad. Poleg tega snemajo proteste in te lahko po krivem obtožijo za napad. – Skupina naj posameznika čim hitreje obkroži, ljudje za njim naj ga povlečejo v sredino skupine in s svojimi telesi spredaj zaprejo nastalo luknjo. Če policisti uspejo izvleči posameznika, preden ga skupina uspe obkrožiti, ter ga pričnejo pretepati: Žrtev je treba zavarovati pred udarci, ne da bi se dotaknili poli- V PRIMERU PRIDRŽANJA cistov ali zaostrovali situacije! Trije protestniki naj se nežno uležejo čez žrtev in si z rokami zavarujejo glave in vratove. Zavarujejo naj tudi telo in glavo žrtve ter ji omogočijo normalno dihanje. Udarci bolijo, vendar je bolje, da jih dobijo trije po riti, kot eden po glavi! Če policisti napadejo več ljudi naenkrat in začnejo z množično aretacijo: • Lažje je pobrati in premakniti togega kot mlahavega človeka. Mlahavost je dober način, da policistom otežiš in upočasniš aretacijo. Glavo je potrebno imeti ves čas sklonjeno – gledamo v svoj trebuh. • Če se policija pripravlja na napad, poskušaj razmišljati o smeri, v katero se boš po potrebi umikal. Nikakor ne smeš zbežati v kote trgov ali v slepe ulice! • Če se umikaš, steci 20–30 metrov, nato se ustavi in obrni. Več po navadi ni treba, kajti policija v neprebojnih jopičih bolj težko teče in se zanaša na moč v strnjeni formaciji. Če kdo beži še naprej, vpij za njim, naj se ustavi. • Ne zganjaj panike in ne beži po nepotrebnem, brezglavi tek izzove paniko tudi pri drugih. • Pozor, granate solzivca so vroče. V roke jih vzemi samo, če imaš rokavice. Če jih nimaš, jih lahko brcneš stran. • Naj ti niti na kraj pameti ne pade priti na proteste pijan ali celo prinesti nanje alkohol ali kakršnekoli droge. • Pozabi na logiko »Jaz nisem nič naredil – torej se mi ne more nič zgoditi!«. Številnim ljudem so že sodili ali jih celo obsodili za reči, ki jih niso storili. Še več, policisti so jih - ne krive, ne dolžne - pretepli. Ne tvegaj po nepotrebnem, ne izpostavljaj se nevarnosti. Spopad s policijo ne bi smel biti cilj, temveč skrajna možnost. • Preverjanje istovetnosti - Teoretično te ima policija pravico legitimirati le v primerih, ko ji to omogoča zakon. V praksi pa vedno najdejo kakšen razlog, prerekati se je bolj ali manj odveč, rajši se poskušaj izogibati situacijam, v katerih bi te lahko legitimirali. Ne provociraj, ne opozarjaj nase, izogibaj se stiku s policijo. Še toliko bolj, ker včasih policija preskoči preverjanje istovetnosti in preide takoj na aretacije. • Imaš pravico, da ne odgovarjaš. • Imaš pravico, da je o tvojem pridržanju obveščena oseba, ki jo določiš ti. Če si mlajši od osemnajst let, morajo policisti obvestiti tvoje zakonite zastopnike. • Če izpoveduješ, povej čim manj. Svoje odgovore razkosaj. Odgovarjaj le na direktna vprašanja na kratko in jedrnato. Ne izražaj mnenja o dogodkih ali tretjih osebah, govori samo o sebi. Če te policist vpraša, s kom si bil na shodu, reci, da sam. Tvoja neodtujljiva pravica je, da se stvari ne spomniš, kar je nekaj običajnega. Ne nasedati igricam o dobrem policistu, če bi bil res dober, te ne bi aretiral. Bodi spodoben, uslužen – a za policista povsem neuporaben. • Če imaš možnost, je zate vedno dobro, da imaš na zaslišanju odvetnika. • Če se izpoveduješ, zahtevaj, da se zapisnik piše po tvojem nareku. Svoje odgovore policistu narekuj. Pred podpisom zapisnik natančno preberi. Če se s katero formulacij ne strinjaš, zahtevaj, da jo popravijo (popravki se napišejo na koncu zapisnika). Če policisti popravke zavrnejo, zapisnika ne podpisuj niti pod grožnjami. Ne nasedaj triku »podpiši, da nočeš podpisati«. Po končanem zaslišanju zahtevaj kopijo zapisnika. Če so se po tvoji oceni policisti obnašali nezakonito, vztrajaj, naj bo to zapisano v zapisnik in to kar se da podrobno. • Običajno traja pridržanje le nekaj ur, v vsakem primeru pa te morajo izpustiti v roku 48 ur od trenutka pridržanja. V skrajnem primeru (pri domnevnem kaznivem dejanju) pa ti lahko sodnik odredi pripor. PO IZPUSTITVI • Če pokličeš reševalce, jim po telefonu ne govori, da so te napadli policisti! • Če si bil v območju solzivca, operi vsa oblačila in se pazljivo stuširaj in operi lase tako, da ti z las ne teče po obrazu. • Poveži se s kom, ki mu zaupaš, in mu povej za svoj primer. Če meniš, da je to primerno, o svojem primeru obvesti javnost oz. medije. • Če si bil ranjen, obišči zdravnika, ki naj o tvojih poškodbah napiše poročilo. Hkrati ga prosi, naj ti da kopijo poročila. Prekrški in kazniva dejanja: • Če si osumljen storitve prekrška, bo policija opravila zaslišanje, napisala zapisnik ter ti izročila plačilni nalog, na katerega se lahko pritožiš. • Če si osumljen storitve kaznivega dejanja, je najbolje, da se obrneš na odvetnika ali prijatelje, ki ti bodo lahko pomagali. Tovarišice in tovariši iz Federacije za anarhistično organiziranje – ZA DODATNE INFORMACIJE: www.a-federacija.org