ZAPIS razgovora o problematiki vodenja kazenskih postopkov zoper policiste z dne 12.7.2011 Dne 12.7.2011 ob 12.00 je v sejni sobi Policije, Štefanova 2, potekal razgovor na temo sprejema novega ZDT-1 in problematike vodenja kazenskih postopkov zoper policiste. Sklicatelj sestanka je bil Sindikat policistov Slovenije. PRISOTNI: - Andreja LANG – Ministrstvo za pravosodje, mag. Tatjana BOBNAR in mag. Srečko JARC – oba Policija, Aleš BUTALA – Vrhovno državno tožilstvo, Romana BERČIČ – Komisija za preprečevanje korupcije, Zoran PETROVIČ in Franci FRANTAR – oba Sindikat policistov Slovenije. Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran PETROVIČ se je prisotnim zahvalil za odziv na vabilo. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da je Zakon o državnem tožilstvu tik pred sprejemom in da se je rok za amandmaje vlade iztekel v začetku meseca (SPS je vabilo poslal pravočasno, dne 20.6.2011). Odprt je še amandma ene od poslanskih skupin, ki pa je vsebinsko podoben predlaganem amandmaju, ki omogoča prenos zadev na ODT. Odzval se je tudi Varuh človekovih pravic, ki je podal stališče v pisni obliki. Predstavljena je bila problematika vodenja kazenskih postopkov, ko policisti nastopajo kot osumljenci, kar ugotavlja Sindikat policistov Slovenije (SPS), ko nudi pravno pomoč svojim članom. Zoran PETROVIČ je poudaril interes sindikata, da se postopki, kjer je podana obtožba zaradi zlorabe policijskih pooblastil hitro zaključijo, ker so policisti v času postopka pod pritiskom in težko delajo v službi. Tudi v primerih, ko so prepričani, da so postopki zoper njih neupravičeni in so zakonito ravnali v policijskih postopkih, so policisti pod hudim bremenom, zaradi česar zanesljivo trpi tudi odzivnost pri izvajanju policijskih nalog. Na bolj obremenjenih policijskih enotah se zoper posamezne policiste vodi tudi več kazenskih postopkov, zato je zelo pomembno, da se ti postopki zaključijo hitro in razbremenijo policiste, saj so zelo redko tudi utemeljeni. Kazenski postopki se tudi v veliki večini zavržejo že v fazi predkazenskega postopka. V praksi se je pokazala kot dobra rešitev, da sume zlorabe policijskih pooblastil obravnava Specializirani oddelek, kjer imajo bistveno večje poznavanje policijskih pooblastil kot jih imajo Okrožna državna tožilstva. Zato se nekateri predkazenski postopi zoper policiste zelo hitro zaključijo, saj se takoj prepozna strokovno in zakonito ravnanje. Pred to ureditvijo, so nekateri kazenski postopki trajali dolga leta preden je prišlo do oprostilne sodbe. Poseben problem so postopki, ki niso povezani z izvajanjem policijskih pooblastil in postopki, ko ni prišlo do hudih posledic. Ko je policist v kazenskem postopku zaradi zasebnih zadev, po mnenju SPS ni nobene potrebe, da bi ga obravnaval posebni oddelek tožilstva. Prav tako se ugotavlja nesorazmernost ukrepov Posebnega oddelka VDT, ko uporabi vse razpoložljive, pogosto tudi nesorazmerne ukrepe. Zoran PETROVIČ je predstavil primere iz prakse in pisanja pooblaščenega odvetnika SPS. Sindikat policistov Slovenije zato daje pobudo, da se KD, ki niso povezana z izvajanjem policijskih pooblastil, obravnava v rednih postopkih, tako 1 kot druge državljane in sicer tako, da Posebni oddelek VDT take zadeve odstopi v reden postopek na krajevno pristojna tožilstva. SPS prav tako predlaga, da bi se na nivoju Specializiranega oddelka kot tudi na nivoju Okrožnih državnih tožilstev določila vsaj dva specializirana tožilca, ki pa bi se ukvarjala s KD, ko so oškodovani vsi tisti, ki izvajajo pooblastila (policisti, tožilci, sodniki, pravosodni policisti…). Pravna podlaga je v Zakonu o tožilstvu, kjer se določa politika pregona (145. člen ZTD-1). Prednost takšne ureditve bi bila učinkovito preiskovanje, pregon in zastopanje obtožnice, kar je pogojeno s hitrostjo spreminjanja pravnih podlag za uporabo pooblastil. Gre tudi a odnos in sporočilo družbe, da bo tiste, ki izvajajo prisilna pooblastila primerno zaščitila. Predstavile so se tudi nepravilnosti, ki jih je SPS zaznal pri vodenju postopkov zoper policiste in probleme, ko se policiste vabi kot osebe, ki bi lahko kaj vedele povedati o kaznivem dejanju, kjer se spreminja status, vabi v izjemno kratkih rokih, ko ni mogoče zagotoviti obrambe policistom. Prav tako je Zoran PETROVIČ napovedal, da SPS namerava zoper tako predlagan 199. člen ZDT-1 vložiti pobudo za oceno ustavnosti na Ustavnem sodišču RS, ki naj razsodi ali je ta člen skladen s Ustavo RS. Andreja LANG pove, da so imeli veliko sestankov na to temo z MNZ. Odločili so se za široko pristojnost VDT, čeprav so sprva nameravali to pristojnost zožiti. Kljub temu je bil na seji pristojnega odbora DZ RS (ONPJUP) sprejet amandma koalicije, v skladu s katerim je bil spremenjen peti odstavek 199. člena tako, da se za obveščanje, dodelitev in prenos zadev Posebnega oddelka smiselno uporabljajo določbe o obveščanju, dodelitvi in prenosu zadev SDT. Dodano je bilo tudi, da mora Posebni oddelek o zadevi, ki jo obravnava, seznaniti tudi Policijo, če so ovadbo podali policisti, pa tudi, če so jo podale druge osebe, pa so policisti zbirali obvestila. Mag. Tatjana BOBNAR je opozorila, da je bil po njenem mnenju narejen neprimeren zasuk leta 2007 - na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ko se je zakonodajalec odločil, da bodo tožilstvo pristojno za vsa kazniva dejanja, kjer so osumljenci policisti, tudi za tista, ki jih storijo v prostem času in nimajo nobene veze z zlorabo policijskih pooblastil. Policija se strinja, da je obstoječa oblika diskriminatorna, zato je upoštevalo zahtevo SPS in predlagala ustrezne rešitve. Navedeno stanje se zdi sporno tudi v zvezi s 14. členom Ustave. Pozdravlja odločitev Ministrstva za pravosodje, ki se je odločilo te določbe vsaj nekoliko spremeniti. Znotraj države in znotraj policije je več vrst nadzora, ki bi morali biti zadostni, saj imajo dovolj pristojnosti za preprečevanje zlorab. Prav tako je predlagala, da se takrat ko gre za nepravilnosti v postopkih obravnave KD in so policisti osumljenci, podajo pritožbe na ODT. Aleš BUTALA je tudi pojasnil, da ta način vodenja preiskav izhaja iz sodb Evropske sodišča za človekove pravice. Za odkrivanje KD v službi in izven službe velja enako – zaradi možne pristranskosti v postopki. Zagotoviti je treba nepristranskost in videz nepristranskosti obravnavanja. Namen nastanka posebnega oddelka na VDT je bil, da se obravnavajo vsa KD, ki jih storijo osebe s policijskimi pooblastili, tako, da ne bi policisti preiskovali sami sebe. Strinja se, da bo potrebno zagotoviti vse potrebno, da bo lahko policist odločno ukrepal in vzpostaviti mehanizme, da se primerno zaščiti policiste, ki so pravilno izvajali policijska pooblastila. Interes države mora biti, da se hitro vodi in konča postopek zoper policista. Trenutno te postopke v Specializiranemu oddelku pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS vodita dve tožilki. Prav tako je potrebno dopolniti način obveščanja delodajalca in prizadete osebe. Po predlogu novega Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) mora državni tožilec o 2 obravnavanju zadeve seznaniti Policijo. Obveščanje policije s strani tožilstva določa ZKP, pa tudi Uredba o sodelovanju. Verjetno te določbe novega zakona ne bo moč razlagati drugače. Popolnoma se strinja z načelom sorazmernosti, da se v postopkih uporabi samo primerljive ukrepe. Ker je v postopku policist, ukrepi ne smejo biti strožji ali drugačni kot za druge. Ne sme se zgoditi, da bi zaradi takšnega obravnavanja spravili policiste v situacijo, ko nebi bili več odzivni. V svetu je zahteva, da se preiskovalce kadruje tudi izven policistov. Prav tako je predlagal, da se ti razgovori nadaljujejo med VDT, Policijo in Sindikatom policistov Slovenije. Romana BERČIČ je predstavila stališče Komisije za preprečevaje korupcije, da KD, ki jih policisti storijo ob uporabi pooblastil obravnava posebni oddelek, medtem ko za druga KD okrožna tožilstva v rednih postopkih. Franci FRANTAR je opozoril tudi na postopke, ko so policisti oškodovanci. Tudi v teh primerih je potrebno zagotoviti prednostno obravnavanje in postopke pospešiti. Policisti imajo občutek, da niso dovolj zaščiteni, ko so oni oškodovanci, saj ni vzpostavljenega sorazmerja z ukrepi in hitrostjo postopkov glede na dogodke, ko nastopajo kot osumljenci policisti. Pogosti storilci KD in prekrškov dobro vedo, da bodo policistu naredili veliko nevšečnosti, če ga ovadijo in se mu na takšen način maščujejo oz. želijo s tem omiliti postopke zoper njih. Zato je v teh primerih potrebno nastopiti tako odločno, da storilci v prihodnje ne bi več razmišljali o maščevanju oz. »nagajanju« policistom. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE: - Spremenjeni 199. člen ZDT bo po novem omogočil odstop obravnave KD krajevno pristojnim okrožnim državnim tožilstvom v redni postopek, ko bodo policisti nastopali kot osumljenci KD - v primerih, ki niso povezani z izvajanjem policijskih pooblastil. Ugotovi se, da je bila izmenjava informacij v razgovoru koristna, zato se bo organiziral ponovni sestanek VDT, Policije in SPS. Zapisal: Franci FRANTAR Generalni sekretar SPS Zoran PETROVIČ Predsednik SPS POSLANO: [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] 3