ZAPIS - Sindikat policistov Slovenije

ZAPIS
razgovora o problematiki vodenja kazenskih postopkov zoper policiste z dne 12.7.2011
Dne 12.7.2011 ob 12.00 je v sejni sobi Policije, Štefanova 2, potekal razgovor na temo
sprejema novega ZDT-1 in problematike vodenja kazenskih postopkov zoper policiste.
Sklicatelj sestanka je bil Sindikat policistov Slovenije.
PRISOTNI:
-
Andreja LANG – Ministrstvo za pravosodje,
mag. Tatjana BOBNAR in mag. Srečko JARC – oba Policija,
Aleš BUTALA – Vrhovno državno tožilstvo,
Romana BERČIČ – Komisija za preprečevanje korupcije,
Zoran PETROVIČ in Franci FRANTAR – oba Sindikat policistov Slovenije.
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran PETROVIČ se je prisotnim zahvalil za odziv
na vabilo. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da je Zakon o državnem tožilstvu tik pred sprejemom
in da se je rok za amandmaje vlade iztekel v začetku meseca (SPS je vabilo poslal
pravočasno, dne 20.6.2011). Odprt je še amandma ene od poslanskih skupin, ki pa je
vsebinsko podoben predlaganem amandmaju, ki omogoča prenos zadev na ODT. Odzval se
je tudi Varuh človekovih pravic, ki je podal stališče v pisni obliki.
Predstavljena je bila problematika vodenja kazenskih postopkov, ko policisti nastopajo kot
osumljenci, kar ugotavlja Sindikat policistov Slovenije (SPS), ko nudi pravno pomoč svojim
članom. Zoran PETROVIČ je poudaril interes sindikata, da se postopki, kjer je podana
obtožba zaradi zlorabe policijskih pooblastil hitro zaključijo, ker so policisti v času postopka
pod pritiskom in težko delajo v službi. Tudi v primerih, ko so prepričani, da so postopki zoper
njih neupravičeni in so zakonito ravnali v policijskih postopkih, so policisti pod hudim
bremenom, zaradi česar zanesljivo trpi tudi odzivnost pri izvajanju policijskih nalog. Na bolj
obremenjenih policijskih enotah se zoper posamezne policiste vodi tudi več kazenskih
postopkov, zato je zelo pomembno, da se ti postopki zaključijo hitro in razbremenijo policiste,
saj so zelo redko tudi utemeljeni. Kazenski postopki se tudi v veliki večini zavržejo že v fazi
predkazenskega postopka. V praksi se je pokazala kot dobra rešitev, da sume zlorabe
policijskih pooblastil obravnava Specializirani oddelek, kjer imajo bistveno večje poznavanje
policijskih pooblastil kot jih imajo Okrožna državna tožilstva. Zato se nekateri predkazenski
postopi zoper policiste zelo hitro zaključijo, saj se takoj prepozna strokovno in zakonito
ravnanje. Pred to ureditvijo, so nekateri kazenski postopki trajali dolga leta preden je prišlo
do oprostilne sodbe.
Poseben problem so postopki, ki niso povezani z izvajanjem policijskih pooblastil in postopki,
ko ni prišlo do hudih posledic. Ko je policist v kazenskem postopku zaradi zasebnih zadev,
po mnenju SPS ni nobene potrebe, da bi ga obravnaval posebni oddelek tožilstva. Prav tako
se ugotavlja nesorazmernost ukrepov Posebnega oddelka VDT, ko uporabi vse razpoložljive,
pogosto tudi nesorazmerne ukrepe. Zoran PETROVIČ je predstavil primere iz prakse in
pisanja pooblaščenega odvetnika SPS. Sindikat policistov Slovenije zato daje pobudo, da se
KD, ki niso povezana z izvajanjem policijskih pooblastil, obravnava v rednih postopkih, tako
1
kot druge državljane in sicer tako, da Posebni oddelek VDT take zadeve odstopi v reden
postopek na krajevno pristojna tožilstva.
SPS prav tako predlaga, da bi se na nivoju Specializiranega oddelka kot tudi na nivoju
Okrožnih državnih tožilstev določila vsaj dva specializirana tožilca, ki pa bi se ukvarjala s KD,
ko so oškodovani vsi tisti, ki izvajajo pooblastila (policisti, tožilci, sodniki, pravosodni
policisti…). Pravna podlaga je v Zakonu o tožilstvu, kjer se določa politika pregona (145. člen
ZTD-1). Prednost takšne ureditve bi bila učinkovito preiskovanje, pregon in zastopanje
obtožnice, kar je pogojeno s hitrostjo spreminjanja pravnih podlag za uporabo pooblastil. Gre
tudi a odnos in sporočilo družbe, da bo tiste, ki izvajajo prisilna pooblastila primerno zaščitila.
Predstavile so se tudi nepravilnosti, ki jih je SPS zaznal pri vodenju postopkov zoper policiste
in probleme, ko se policiste vabi kot osebe, ki bi lahko kaj vedele povedati o kaznivem
dejanju, kjer se spreminja status, vabi v izjemno kratkih rokih, ko ni mogoče zagotoviti
obrambe policistom.
Prav tako je Zoran PETROVIČ napovedal, da SPS namerava zoper tako predlagan 199. člen
ZDT-1 vložiti pobudo za oceno ustavnosti na Ustavnem sodišču RS, ki naj razsodi ali je ta
člen skladen s Ustavo RS.
Andreja LANG pove, da so imeli veliko sestankov na to temo z MNZ. Odločili so se za široko
pristojnost VDT, čeprav so sprva nameravali to pristojnost zožiti. Kljub temu je bil na seji
pristojnega odbora DZ RS (ONPJUP) sprejet amandma koalicije, v skladu s katerim je bil
spremenjen peti odstavek 199. člena tako, da se za obveščanje, dodelitev in prenos zadev
Posebnega oddelka smiselno uporabljajo določbe o obveščanju, dodelitvi in prenosu zadev
SDT. Dodano je bilo tudi, da mora Posebni oddelek o zadevi, ki jo obravnava, seznaniti tudi
Policijo, če so ovadbo podali policisti, pa tudi, če so jo podale druge osebe, pa so policisti
zbirali obvestila.
Mag. Tatjana BOBNAR je opozorila, da je bil po njenem mnenju narejen neprimeren zasuk
leta 2007 - na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ko se je
zakonodajalec odločil, da bodo tožilstvo pristojno za vsa kazniva dejanja, kjer so osumljenci
policisti, tudi za tista, ki jih storijo v prostem času in nimajo nobene veze z zlorabo policijskih
pooblastil. Policija se strinja, da je obstoječa oblika diskriminatorna, zato je upoštevalo
zahtevo SPS in predlagala ustrezne rešitve. Navedeno stanje se zdi sporno tudi v zvezi s 14.
členom Ustave. Pozdravlja odločitev Ministrstva za pravosodje, ki se je odločilo te določbe
vsaj nekoliko spremeniti. Znotraj države in znotraj policije je več vrst nadzora, ki bi morali biti
zadostni, saj imajo dovolj pristojnosti za preprečevanje zlorab. Prav tako je predlagala, da se
takrat ko gre za nepravilnosti v postopkih obravnave KD in so policisti osumljenci, podajo
pritožbe na ODT.
Aleš BUTALA je tudi pojasnil, da ta način vodenja preiskav izhaja iz sodb Evropske sodišča
za človekove pravice. Za odkrivanje KD v službi in izven službe velja enako – zaradi možne
pristranskosti v postopki. Zagotoviti je treba nepristranskost in videz nepristranskosti
obravnavanja. Namen nastanka posebnega oddelka na VDT je bil, da se obravnavajo vsa
KD, ki jih storijo osebe s policijskimi pooblastili, tako, da ne bi policisti preiskovali sami sebe.
Strinja se, da bo potrebno zagotoviti vse potrebno, da bo lahko policist odločno ukrepal in
vzpostaviti mehanizme, da se primerno zaščiti policiste, ki so pravilno izvajali policijska
pooblastila. Interes države mora biti, da se hitro vodi in konča postopek zoper policista.
Trenutno te postopke v Specializiranemu oddelku pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS
vodita dve tožilki. Prav tako je potrebno dopolniti način obveščanja delodajalca in prizadete
osebe. Po predlogu novega Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) mora državni tožilec o
2
obravnavanju zadeve seznaniti Policijo. Obveščanje policije s strani tožilstva določa ZKP, pa
tudi Uredba o sodelovanju. Verjetno te določbe novega zakona ne bo moč razlagati
drugače. Popolnoma se strinja z načelom sorazmernosti, da se v postopkih uporabi samo
primerljive ukrepe. Ker je v postopku policist, ukrepi ne smejo biti strožji ali drugačni kot za
druge. Ne sme se zgoditi, da bi zaradi takšnega obravnavanja spravili policiste v situacijo, ko
nebi bili več odzivni. V svetu je zahteva, da se preiskovalce kadruje tudi izven policistov.
Prav tako je predlagal, da se ti razgovori nadaljujejo med VDT, Policijo in Sindikatom
policistov Slovenije.
Romana BERČIČ je predstavila stališče Komisije za preprečevaje korupcije, da KD, ki jih
policisti storijo ob uporabi pooblastil obravnava posebni oddelek, medtem ko za druga KD
okrožna tožilstva v rednih postopkih.
Franci FRANTAR je opozoril tudi na postopke, ko so policisti oškodovanci. Tudi v teh
primerih je potrebno zagotoviti prednostno obravnavanje in postopke pospešiti. Policisti imajo
občutek, da niso dovolj zaščiteni, ko so oni oškodovanci, saj ni vzpostavljenega sorazmerja z
ukrepi in hitrostjo postopkov glede na dogodke, ko nastopajo kot osumljenci policisti. Pogosti
storilci KD in prekrškov dobro vedo, da bodo policistu naredili veliko nevšečnosti, če ga
ovadijo in se mu na takšen način maščujejo oz. želijo s tem omiliti postopke zoper njih. Zato
je v teh primerih potrebno nastopiti tako odločno, da storilci v prihodnje ne bi več razmišljali o
maščevanju oz. »nagajanju« policistom.
ZAKLJUČNE UGOTOVITVE:
-
Spremenjeni 199. člen ZDT bo po novem omogočil odstop obravnave KD krajevno
pristojnim okrožnim državnim tožilstvom v redni postopek, ko bodo policisti nastopali kot
osumljenci KD - v primerih, ki niso povezani z izvajanjem policijskih pooblastil.
Ugotovi se, da je bila izmenjava informacij v razgovoru koristna, zato se bo organiziral
ponovni sestanek VDT, Policije in SPS.
Zapisal:
Franci FRANTAR
Generalni sekretar SPS
Zoran PETROVIČ
Predsednik SPS
POSLANO:
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
3