Na modri meji - Ministrstvo za notranje zadeve
revija Na modri meji Podvodni svet lahko skriva tudi ilegalne pribežnike in drogo DESETLETJE MODRIH VITEZOV Center za policijsko sodelovanje Prvih deset let in pogled naprej 2/2015 Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Letnik LXIII ISSN 2232-318X KAZALO AKTUALNO 4 Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela 8 Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb nad njihovim delom 11 Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum 12 Na modri meji 14 Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovbo NOVICE 16 Ste bili oškodovanec kaznivega dejanja? 16 Posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi prejel policist Ivan Kramberger 16 Zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je letos sodelovalo skoraj 2000 osnovnošolcev 17 Slovesno smo zaznamovali 25. obletnico oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite 17 Tokrat smo pihali policisti! 17 Maraton nadzora hitrosti umiril promet na slovenskih cestah 8 Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb STROKOVNI PRISPEVKI 18 Adil Huselja in Zoran Petrovič: (Tradicionalna) organizacijska kultura policije 22 Džemal Kočan: Kazenski zakonik in njegov prispevek k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k šikaniranju na delovnem mestu IZOBRAŽEVANJE 26 Policisti in vojaki na skupnem usposabljanju iz pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo 27 DNP – nedovoljen in nevaren izdelek za izgubo teže 28 Na Cepolovem seminarju o etiki in človekovih pravicah 28 Strokovni posvet Otrok in pasti sodobnega časa privabil več kot 280 udeležencev 28 Druga generacija študentov uspešno končala študij na Višji policijski šoli 12 Na modri meji MEDNARODNO SODELOVANJE 29 Center za policijsko sodelovanje – prvih deset let in pogled naprej 32 Na mednarodni konferenci o centrih za policijsko sodelovanje 32 Slovenski mejni policisti v Varšavi predstavljali svoje delo 32 Podaljšan certifikat OZN v rokah policije 32 Marjan Fank se je v Dubrovniku udeležil delovnega sestanka policijskih šefov IZ POLICIJSKIH ARHIVOV 33 Pred 25 leti je nastala Manevrska struktura narodne zaščite – MSNZ 37 Anekdota o policijski »marici« ali kako je »Black Maria« postala »marica« PROSTI ČAS 39 Desetletje modrih vitezov ŠPORT 41 Zmago 13. policijskih iger in letnega preizkusa usposobljenosti policistov slavi PU Novo mesto 27 Nedovoljen in nevaren 2,4-dinitrofenol VArNOST UVODNIK 10 let Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje 29 UVODNIK 37 Kako je »Black Maria« postala »marica« Motoristi »v modrem« 39 VARNOST 2/2015, april–junij ISSN 2232-318X Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Koordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU Lektorirala: Dušanka Pezdirc, PA GPU Fotografija na naslovnici: Postaja pomorske policije Koper Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected] Slovenska policija policija_si MNZ RS Policija Letos mineva 25 let od ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, ki je odločilno prispevala k osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi demokracije na sončni strani Alp, kot se pred tujci radi pohvalimo. Za današnje obdobje pa dogodek nosi prav posebno sporočilo, saj je v tistem prelomnem času združil interese tako politikov, civilne družbe kot tudi varnostnih organov in kot tak predstavlja dokaz o potencialu in moči narodne enotnosti. Zato se zastavlja vprašanje, mar res zmoremo biti enotni samo tedaj, »ko nam gre za nohte«. Mar res ne znamo ali nočemo spoznanja o moči enotnosti, sloge in sinergije uporabiti tudi danes, ko je po dolgih letih gospodarske in siceršnje krize skrajni čas, da stopimo korak naprej? Sleherni predstavnik javne funkcije bi se moral ob vsakem svojem dejanju, ob vsaki izrečeni besedi zavedati, da tako starejše kot mlajše generacije od njega pričakujejo spodbujanje k enotnosti in uresničevanju ciljev za skupno dobro. To je zapuščina, ki so nam jo neetični posamezniki zapravili in so nam jo dolžni vrniti. Smo na točki, ko glede na meritve javnega mnenja ljudje skorajda ne zaupajo več institucijam. Nujno je, da to spremenimo. Tako kot državljani upravičeno pričakujejo od zaposlenih v policiji, da bomo svoje delo opravljali odgovorno, zakonito, strokovno in v javno dobro, to pričakujejo tudi od slehernega posameznika na javni funkciji. Brez izjeme. Prav bi bilo, da bi bili vsi pripravljeni javno »položiti račune«, kot to počnemo v Policiji. Po podatkih Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ je sicer pritožb na delo policije malo, a vsaka pritožba, uradno vložena ali ustno izrečena, je preveč. Napake se sicer dogajajo, tudi v Policiji, a na različne načine si prizadevamo, da bi bilo teh čim manj, da bi zaposleni svoja pooblastila izvajali čim bolj strokovno, odgovorno, častno in s pripravljenostjo pomagati drugim, kot so to npr. storili trije gorenjski policisti, o katerih med drugim pišemo v tej številki. V tokratni Varnosti izpostavljamo predvsem teme, ki nas navdihujejo in združujejo. Če bi vsi v naši družbi namesto izključevanja zasledovali sodelovanje, kot smo mu priča v desetletnem uspešnem mednarodnem sodelovanju v centru Megvarje, in si ne glede na področje našega dela ali druženja prizadevali za splošno blaginjo oziroma pomoč ljudem v stiski, kot npr. to počne policijski motoristični klub, ki ga poznamo pod imenom Blue Knights, bi bil svet mnogo prijaznejši in pogled v prihodnost bolj optimističen. Nihče ne bi ničesar izgubil, pridobili pa bi vsi. Mag. Vesna Drole vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije letnik LXIII/št. 2/2015 3 VArNOST AKTUALNO Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela Preteklo leto je bilo zahtevno in polno preizkušenj, a smo vseeno dosegli dobre rezultate. Število kaznivih dejanj je padlo pod 10-letno povprečje, z deležem preiskanih kaznivih dejanj smo dosegli celo največje uspehe v zadnjih petih letih. Spodbuden je tudi trend upadanja števila kršitev javnega reda, poleg tega je na slovenskih cestah v letu 2014 ugasnilo manj življenj kot leto prej. Ne glede na rezultate dela je bilo preteklo leto za policijo in njene zaposlene zavito v črnino. V prometni nesreči smo izgubili tri policiste, en policist pa je bil pri opravljanju policijskih nalog ustreljen. Tragediji sta pretresli ne samo policijske vrste, temveč vso javnost. V takšnih skrajnih primerih se zavemo, da policijski poklic ni navaden poklic, ampak poklic, kjer poleg žaljivk, groženj in napadov policisti tvegajo tudi izgubo življenja. 4 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST Izjemno velika kadrovska, finančna in materialna »podhranjenost« policije je ena glavnih okoliščin, ki so zaznamovale delo policije. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915. Na nekaterih območnih policijskih postajah je že tako malo policistov, da je delo zelo težko organizirati. Konec leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8074 policistov in delavcev policije (kar je 226 manj kot leto prej, 8300). 307 zaposlenim, od tega 267 policistom, je lani prenehalo delovno razmerje. Na novo pa smo zaposlili 73 oseb. Trend padanja števila zaposlenih se nadaljuje tudi letos. S tako omejenimi viri poskuša policija ravnati kar najracionalnejše. Eden od načinov, kako bolje upravljati s kadri, je bil lani t. i. razrez kadrovskega načrta oz. dovoljenih zaposlitev za 2014 in 2015 za uravnoteženje začasnih in stalnih premestitev policistov za različna varovanja, akcijsko delo idr. Drugi način je zmanjševanje administrativnih bremen, ki je prednostna naloga policije že od leta 2009, saj je z manj zaposlenimi težko opraviti vse zakonske naloge. Med projekti za skrajšanje in poenostavitev nekaterih postopkov je e-policist. Pomanjkanje proračunskih sredstev je policija poskušala vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte, ki vključujejo nakup opreme in usposabljanja. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni park policije, saj je bila večina vozil kupljenih s pomočjo skladov EU. Za ustrezno pomladitev voznega parka bo sicer potrebnih še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec leta 2014 kar 1381 vozil letnika 2007 ali starejših. Odzvali smo se tudi na povabila drugih držav in tako brez finančne obremenitve sodelovali na različnih mednarodnih usposabljanjih, delavnicah, sestankih in konferencah, ki se jih zaposleni drugače ne bi mogli udeležiti. Za zmanjšanje potnih stroškov pa so se izvedle nekatere premestitve policistov bliže kraju bivanja. letnik LXIII/št. 2/2015 AKTUALNO Po sprejetju in uveljavitvi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) maja 2013 je policija glavnino podzakonskih aktov pripravila še v istem letu, leta 2014 pa je bilo sprejetih še 13 podzakonskih aktov. Ob uveljavljanju obeh zakonov se je pokazalo, da bodo potrebne določene spremembe. Ministrstvu za pravosodje je policija lani poslala predloga za spremembo zakona o kazenskem postopku in spremembo kazenskega zakonika, s katero se spreminja način pregona pri določenih, t. i. bagatelnih kaznivih dejanjih. Za uveljavitev upravno-administrativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu, je dala pobudo za spremembo in dopolnitve zakona o potnih listinah in zakona o osebni izkaznici. Sodelovala je pri pripravi sprememb zakona o elektronskih komunikacijah. Z Združenjem bank Slovenije je bil podpisan protokol o sodelovanju pri sumih zlorab v elektronskem bančništvu. Poleg ustreznega pravnega okvira za policijsko delo ni pomembna le funkcionalna usposobljenost policistov, temveč so pomembne tudi njihove socialne veščine, ki se odražajo skozi etično vedenje in ravnanje z visoko stopnjo integritete. Policija že nekaj let namenja posebno skrb ustreznemu upravljanju s konflikti, učinkovitemu obvladovanju stresa, čustveni opori in psihološki pomoči, skrbi za enake možnosti spolov in ustrezno odzivanje ob šikaniranju ali mobingu na delovnem mestu. Ta področja so od 1. januarja 2014 urejena tudi sistemsko, saj smo jih vključili v novoustanovljeni Center za raziskovanje in socialne veščine znotraj nove organizacijske strukture Policijske akademije. Skladno s 110. členom ZODPol se je izvajal študijski program za poklic policista, ki omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe. V letu 2014 sta diplomirali prva in druga generacija, na doizobraževanje pa sta bili napoteni še tretja in četrta. 5 AKTUALNO Gospodarska kriminaliteta je bila tudi v letu 2014 ena od prednostnih področij dela. Policijske preiskovalne aktivnosti so bile usmerjene v zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih, kriminaliteto, ki ogroža finančne interese naše države in EU. Uvedene sistemske izboljšave, zlasti pri obravnavanju premoženjske koristi, okrepljeno sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev so prispevali k učinkovitejšemu delu na tem področju. Preiskovanje gospodarskega in bančniškega kriminala smo nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko Slovenije ter ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Tudi odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona se po začetnih porodnih krčih na tem področju počasi izboljšuje. Soočiti smo se morali z novimi pojavnimi oblikami organiziranega kriminala sodobnega časa, terorizmom in radikalizacijo. Policija je začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa dvignila na najvišjo možno stopnjo. Prek projektov EMPACT, tj. evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu, in v sodelovanju z drugimi tujimi ter domačimi organi smo nadaljevali boj proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. S tujimi varnostnimi organi smo izvedli več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z JV Evropo in Zahodnim Balkanom. Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala premoženjska kriminaliteta. Več je bilo mednarodnih operacij zoper storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci. Učinkovita je bila delovna skupina za preiskovanje t. i. krvnih deliktov, ki je poleg starih nerešenih primerov prevzemala in uspešno preiskala druge hude oblike tovrstne kriminalitete. Kadrovsko so se okrepili oddelki za računalniško preiskovanje na PU Maribor, Celje, Ljubljana in Koper ter NPU, ustanovljena sta bila nova oddelka na PU Kranj in Novo mesto. 6 VArNOST Med najbolj izstopajočimi statističnimi kazalniki na področju kriminalitete so: — Po porastu števila kaznivih dejanj v letu 2013 na 93.833 se je njihovo število lani zmanjšalo na 87.474 oz. je padlo pod 10-letno povprečje, ki je 88.235. — Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 % največji v zadnjih petih letih. Tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija, je bil s 15 % največji v zadnjih petih letih. — Spremenilo se je razmerje med številom kazenskih ovadb in številom kazenskih ovadb po skrajšanem postopku. Medtem ko je bilo v letu 2013 še 11.163 več kazenskih ovadb kot kazenskih ovadb po skrajšanem postopku, jih je bilo v letu 2014 več samo še 1683. — Ob 2,7-% porastu števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je ugotovljena škoda povečala za 132,8 %. — Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, pri čemer sta najbolj narasli števili nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril. — Zelo je naraslo število zaseženih ponaredkov evrskih bankovcev, s 1597 v letu 2013 na 4869 v letu 2014. Gradnja sodobnega forenzičnega laboratorija je tik pred dokončanjem. Nacionalni forenzični laboratorij je v preteklem letu v nove prostore preselil vse oddelke, za leto 2015 je predvidenih še 850 tisoč evrov za opremo štirih kemijskih laboratorijev. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih projektov EU in širitev akreditacije za postopke laboratorija. Na področju splošnih policijskih nalog je policija sledila načelu ničelne tolerance do nasilja. Po letu 2010, ko se je krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila navzdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za 10,7 %, glede na 2009 pa za 22,2 %. Za 16,3 % manj je bilo kršitev javnega reda in miru v gostinskih objektih, za 18,8 % pa se je zmanjšalo število kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Število kršitev nasilja v družini se je zmanjšalo, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa povečalo (izboljšalo se je utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja, saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili). letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST Naša prizadevanja so bila lani usmerjena v natančnejše ugotavljanje in opredeljevanje dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah, v intenziviranje ukrepov policije za zavarovanje žrtev nasilja v družini in pri iskanju pogrešanih oseb. Za izboljšanje varnosti na športnih prireditvah se je dokončno uveljavil sistem policijskega spoterstva (tj. delo s subkulturnimi skupinami, predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami). Delo na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je opredeljevala resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022, ki izpostavlja hitrost, alkohol, varnost šibkejših udeležencev in uporabo varnostnega pasu. V uporabo so prišli hitri testi za ugotavljanje prisotnosti drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih. Delo na avtomobilskih in hitrih cestah je policija izvajala po metodologiji Pegaz, v okviru katere so policisti opravljali meritve hitrosti z nadvozov, nadzirali problematične odseke, nadzirali tovorna vozila in preprečevali cestni kriminal, po novem pa s pomočjo teleskopske opreme tudi ugotavljali kršitve voznikov tovornih vozil v kabini (telefoniranje, gledanje medijev itd.). Nadaljevala je z nadzorom prometa na mestih, ki so jih prek spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Ob siceršnjem 5,7-% porastu kršitev, ugotovljenih pri nadzoru cestnega prometa, so bile v letu 2014 slovenske ceste varnejše. Za 16,4 % manj je bilo smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13,6 % manj oseb (leta 2013 je umrlo 125, leta 2014 pa 108 oseb). Decembra 2014, s sprejetjem sklepov Sveta EU, je bil uspešno zaključen cikel schengenskih evalvacij v letih 2012 in 2013. Slovenija mora še naprej izvajati dejavnosti do uresničitve vseh priporočil. Decembra 2014 so se začela gradbeno-obrtniška dela na 8 mejnih prehodih, kjer se bo še opravljala skupna mejna kontrola s Hrvaško. Zunanjo mejo je prestopilo za 4,2 % več potnikov (lani 56.534.196, predlani 54.230.233 potnikov). Nedovoljene migracije državljanov držav z visokim migracijskim letnik LXIII/št. 2/2015 AKTUALNO tveganjem prek Zahodnega Balkana so se preusmerile proti Madžarski, zato je bilo na naših zunanjih mejah obravnavanih manj nezakonitih migrantov. Število nedovoljenih prehodov prek državne meje se je zmanjšalo za 16 %. Manj je bilo kršitev nedovoljenega prebivanja državljanov tretjih držav, predvsem število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja. To je še vedno posledica vstopa Hrvaške v EU junija 2013. Več je bilo kršitev zaradi zlorab pravnih naslovov za vstop v državo (predvsem dovoljenj za prebivanje). Še naprej ostaja aktualna problematika zlorab socialnih transferjev, povezanih z zlorabami bivalnih naslovov. Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu policije so pokazali, da ima policija na področju policijskega dela v skupnosti še veliko prostora za izboljšanje. Posebno pozornost smo lani namenili delu v večkulturnih lokalnih skupnostih in s subkulturnimi skupinami. Romskim skupnostim je bil namenjen projekt Skupa-j, preprečevanju nasilja pa Vesna – živeti življenje brez nasilja. Izvedli smo še številne druge preventivne dejavnosti in projekte, tako nove kot že ustaljene (sodelovanje v razstavni mini »policijski postaji« v ljubljanskem Minicityju, Mobilna policijska postaja, Policist Leon svetuje, Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, Varno na poti v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan in Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet itd.). V letu 2014 je bilo več naravnih nesreč (žledolom, tri večje poplave), zaradi katerih so bili aktivirani državni načrti za posredovanje ob naravnih nesrečah. Da bi zaščitila ljudi in premoženje ter pomagala enotam zaščite in reševanja, je policija na najbolj prizadetih območjih povečala število policistov, mnogi pa so prostovoljno pomagali tudi zunaj delovnega časa. Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, Letalska policijska enota, Nacionalni forenzični laboratorij in PPE PU Celje 7 VArNOST AKTUALNO Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb nad njihovim delom Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je najpogosteje izražena zahteva v policijskih postopkih. Policisti se pri opravljanju nalog, ko so zavezani preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, vsakodnevno srečujejo s primeri, ko posegajo v človekove pravice in svoboščine. Zato je pomembno, da je nad delom policije vzpostavljen učinkovit sistem nadzora. Lahko ga delimo na notranji in zunanji nadzor ter državni in nedržavni nadzor. Pri tem je pomembno, da so različne oblike nadzora med seboj usklajene, saj le tako tvorijo uravnotežen sistem. 8 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST AKTUALNO Število vloženih pritožb po letih LETO Število vloženih pritožb 2010 2011 2012 2013 2014 636 627 479 395 403 Ena od oblik tovrstnega nadzora je tudi pritožbeni postopek oz. obravnavanje pritožb posameznikov zoper dejanja ali opustitve dejanj policista, ki lahko pomenijo kršitev pravic ali temeljnih svoboščin. Ministrstvo s pomočjo pritožbenega mehanizma bdi nad neprimernimi posegi policije v človekove pravice in temeljne svoboščine oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih. Za posameznika, ki s pritožbo uspe, to zlasti pomeni moralno zadoščenje, za policijo pa naj bi to imelo širši pomen. Osnovni namen pritožbenega mehanizma namreč je, da se neprimerne posege policistov v človekove pravice in temeljne svoboščine oseb odkrije, odpravijo morebitne posledice in ustrezno ukrepa zoper policiste ter da se sprejme in izvede sistemske ukrepe za preprečitev podobnih odklonskih ravnanj policistov v prihodnje. V letu 2014 so bile zoper delo policistov vložene 403 pritožbe, kar je primerljivo s številom vloženih pritožb v letu 2013 (395). Več kot polovica prejetih pritožb, to je 215, je bila zaključenih brez obravnave v pritožbenem postopku, ker so bile vložene prepozno, niso bile ustrezno popravljene ali dopolnjene, so jih vložile neupravičene osebe ali je pritožnik od pritožbe odstopil. To kaže na nepoznavanje namena pritožbenega postopka, slabo poznavanje policijskih pooblastil, obveznosti in pravic posameznikov v policijskih postopkih. Znaten delež vloženih pritožb se je namreč nanašal na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije. Pritožniki se niso strinjali z dejanji policista, ki so bila izvedena skladno s predpisi (npr. način ustavljanja vozila v cestnem prometu). Še vedno je nekaj pritožb, ki se nanašajo na ugotavljanje odgovornosti za domnevno storjeni prekršek, kar ne more biti predmet pritožbenega postopka, temveč postopka o prekršku, ki je v izključni pristojnosti prekrškovnih organov in sodišč. Vodjem policijskih enot je bilo v pomiritveni postopek odstopljenih 135 pritožb, od katerih je bilo 63 primerov uspešno zaključenih, saj so se pritožniki strinjali z ugotovitvami vodje enote. V osmih primerih pomiritvenih postopkov pri vodji policijske enote je bilo ugotovljeno, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi. Od 72 neuspešno zaključenih pomiritvenih postopkov se je postopek v 40 primerih nadaljeval in zaključil na seji senata, 32 postopkov se je zaključilo brez seje senata. Sektor za pritožbe zoper policijo je v letu 2014 obravnaval 84 pritožb pred pritožbenim senatom. Skladno s pogoji, določenimi v četrtem odstavku 148. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), je bilo obravnavanih 44 primerov pritožb zoper delo policistov neposredno pred senatom. V 40 primerih so bile pritožbe obravnavane pred senatom po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku pri vodji policijske enote. V približno polovici primerov pritožb, obravnavanih neposredno pred senatom, je šlo za očitke hudih posegov policistov v pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. V preostalih primerih očitki niso bili tako hudi, pritožbe pa so bile obravnavane neposredno pred senatom, ker so Rešene pritožbe glede na način reševanja1 Pomiritveni postopki – uspešno zaključeni (150/5 ZNPPol) – ravnanje policistov, neskladno s predpisi 2014 135 63 8 Senati 84 – neuspešno zaključeni pomiritveni postopki (148/3 ZNPPol) 40 – neposredna obravnava pred senatom (148/4 ZNPPol) 44 – utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom 16 Zaključek brez obravnave 215 SKUPAJ rešenih pritožb 403 Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za leti 2013 in 2014 niso primerljivi. 1 letnik LXIII/št. 2/2015 bili izpolnjeni drugi pogoji po četrtem odstavku 148. člena ZNPPol (pritožnik tujec, pritožba vložena zoper vodjo policijske enote ipd.). V letu 2014 je pritožbeni senat v 16 primerih odločil, da je bila pritožba na delo policista delno ali v celoti utemeljena. Med utemeljenimi pritožbami jih je bilo osem obravnavanih neposredno pred senatom (šest zaradi očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine in pritožbi dveh tujcev, ki nista prebivala na območju Republike Slovenije) in osem po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku. Glede na področje policijskega dela je bilo v letu 2014 največ vloženih pritožb, ki so se nanašale na področje zagotavljanja varnosti cestnega prometa, sledijo področja javnega reda in miru, odkrivanja in preprečevanja kriminalitete, varovanja državne meje, obravnavanja tujcev in drugih varnostnih dogodkov. V primerjavi s preteklimi obdobji velja izpostaviti ponoven porast števila vloženih pritožb s področja javnega reda in miru, ki se vsebinsko v večini primerov nanašajo na pomanjkljivo in površno ugotavljanje dejanskega stanja prekrškov zoper javni red in mir, dvomljivo ravnanje policistov v primerih zasegov manjših količin prepovedanih drog ter na domnevno neukrepanje policistov v primerih prijav kršitev, povezanih s povzročanjem motečega hrupa. Na področju odkrivanja in preprečevanja kriminalitete izstopata primera dvomljivega ravnanja policistov pri izvajanju hišnih preiskav. Največ pritožbenih očitkov se je nanašalo na domnevno prekoračitev oziroma neupravičeno ali nesorazmerno uporabo različnih policijskih pooblastil (353), na komunikacijo policistov, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu (165), na domnevno neukrepanje policistov (112) in domnevno neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev (50). Pooblaščenci ministra in vodja Sektorja za pritožbe zoper policijo so tekoče spremljali obravnavanje pritožb na senatih z vidika ugotovljenih pomanjkljivosti in dobrih praks. Pri tem ugotavljajo, da je glede na število policijskih postopkov vloženih malo pritožb, kar kaže na to, da policisti praviloma dobro poznajo in strokovno ter zakonito opravljajo policijske naloge. Med utemeljenimi pritožbami so se očitki nanašali na: — neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev (v štirih primerih); — opustitev zagotovitve prve pomoči ali zdravniške pomoči osebi, ki je bila poškodovana ob uporabi prisilnih sredstev; 9 VArNOST AKTUALNO — pridobivanje odredbe in priprave na izvedbo hišne preiskave z nasilnim vstopom v zasebni prostor (v dveh primerih); — izdajo plačilnega naloga na podlagi drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju prekrška; —neukrepanje policistov ob prejeti prijavi storitve kaznivega dejanja; — neukrepanje policistov ob prijavi kršitve javnega reda in miru; — nedostojno komunikacijo policistov pri izvajanju mejne kontrole na mejnem prehodu (v dveh primerih); — policistovo nedostojno komunikacijo pri obravnavi prekrška v cestnem prometu; — nekorekten odnos dežurnega policista policijske postaje v povezavi s predhodnim postopkom policistov s pritožnikom v cestnem prometu; — opustitev dolžne skrbi za otroke pritožnice med policijskim postopkom; — neupravičeno zavrnitev vstopa tujcu v Republiko Slovenijo; — neupravičeno ugotavljanje psihofizičnega stanja domnevnega udeleženca v cestnem prometu; —opustitev obveščanja ostalih policijskih enot o preklicu ukrepa (hišni pripor) in posledično neupravičeno omejevanje svobode gibanja pritožnika. Policija je v vseh primerih utemeljenih pritožb ali ob ugotovljenem neskladju ravnanja policista s predpisi v pomiritvenem postopku ministrstvu poročala o sprejetih in izvedenih ukrepih. V večini primerov so bili z vpletenimi policisti opravljeni opozorilni raz- 10 govori. Posamični primeri so bili predstavljeni vsem policistom enot, v katere so razporejeni in na delo katerih je bila vložena pritožba. V enem primeru je bil proti policistu uveden disciplinski postopek. V treh primerih, ko je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da obstajajo razlogi za sum, da je policist s svojim ravnanjem utegnil storiti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je bil obveščen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz spremljanja izvajanja pomiritvenih postopkov in aktivnosti, izvedenih v okviru obravnave pritožb na pritožbenih senatih, je ministrstvo policiji posredovalo konkretna priporočila. Ta so se nanašala na usposabljanje policistov s področja izvajanja policijskih pooblastil, izvajanje dela prekrškovnega organa in usposabljanje izvajalcev pomiritvenih postopkov. Ministrstvo je policiji tudi predlagalo, da v okviru rednega usposabljanja policistov na področju izvajanja policijskih pooblastil večji poudarek nameni uporabi prisilnih sredstev. Izvajanje posodobljenega pritožbenega postopka že kaže nekatere pozitivne trende, in sicer manjše število obravnavanih pritožb, manj pritožb, obravnavanih na senatih, in poglobljena ter dosledna obravnava očitkov hujših posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine. Poseben poudarek na področju pritožb zoper delo policije je namenjen celovitemu spremljanju in sprotnemu nadzoru nad reševanjem pritožb v policijskih enotah oziroma spremljanju pomiritvenih postopkov in izboljšanju kakovosti opravljenega dela poročevalcev. Poglavitne ugotovitve: — uspešno zaključenih je manj kot polovica postopkov reševanja pritožbe pri vodji policijske enote v pomiritvenem postopku, pri čemer si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti izvajanja postopkov; — glede na število obravnavanih različnih dogodkov je zoper postopke policistov vloženih razmeroma malo pritožb (med 0,3 in 0,6 % vloženih pritožb glede na število obravnavanih dogodkov); — delež utemeljenih pritožb se v zadnjih letih nekoliko povečuje (2012: 13 %, 2013: 18,3 %, 2015: 19 %). Za leto 2015 so bila oblikovana naslednja izhodišča: —zagotavljanje transparentnosti pritožbenega postopka z izvajanjem medijske dejavnosti; —nadaljevanje z doslednim, nepristranskim in strokovnim izvajanjem nalog poročevalcev; — okrepitev spremljanja pomiritvenih postopkov in s tem izboljšanje njihove kakovosti. Besedilo: mag. Gregor Hudrič, Sektor za pritožbe, MNZ letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST AKTUALNO Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum 12. in 15. april sta dneva, ki ju naši junaki, trije policisti, in dva srečneža ne bodo nikoli pozabili. Blejska policista Igor Marijan in Igor Kmetič sta 12. aprila brez oklevanja pomagala oživljati žensko in ji rešila življenje, tri dni kasneje pa je škofjeloški policist Branko Korošec nesebično pomagal invalidu, ki ga je požiralo blato. Na Bledu se je junaška zgodba začela z obvestilom o nezavestni osebi in zastoju srca mlade ženske, ki je v družbi svojega fanta nenadoma izgubila zavest in prenehala dihati. Oživljanje je bilo zato nujno, neprizanesljiva usoda pa je hotela, da jo krojita tudi policista Igor Kmetič in Igor Marijan, ki se s temeljnimi postopki oživljanja ni srečal prvič. Je namreč inštruktor prve pomoči in inštruktor za uporabo defibrilatorja. Zato je na kraju hitro prevzel nadzor nad reševanjem, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pa je zelo pomagal, da je lažje stekla organizacija in je bilo oživljanje uspešno. S sodelavcem, zdravnico, medicinsko sestro, dekletovim fantom in še dvema mimoidočima so ženski rešili življenje. Nekaj dni kasneje se je na drugem koncu Gorenjske zgodila še ena junaška zgodba s srečnim koncem. V Železnikih na škofjeloškem območju se je skrito očem na močvirnatem travniku v blatu utapljal invalidni domačin. Viden je bil samo njegov invalidski voziček in čeprav ob njem ni bilo nikogar, se je policist Branko Korošec ustavil in preveril, kje je njegov lastnik, saj ga kot vodja policijskega okoliša dobro poznal. Med pregledovanjem okolice je kmalu ugotovil, da je usoda domačina v njegovih rokah. Policist Branko Korošec Nesrečnež se je utapljal v blatu, pomagati si ni mogel, premoč blatu pa je sprva moral priznati tudi pogumen policist. Ni se vdal, hitro je stekel do bližnje stanovanjske hiše in lastnika prosil, naj mu pomaga. Nista oklevala, takoj sta stekla k invalidu in ga z veliko napora skupaj potegnila iz blata. Rešila sta ga pred najhujšim. To so naši, gorenjski junaki, ki se znajo izpostaviti v dobrem in slabem. Vse bi storili, da bi lahko rešili življenje, pravijo, in po takih dejanjih jim lahko rečemo samo: »Verjamemo vam in želimo si, da boste blizu, ko vas bomo potrebovali!« Besedilo: Bojan Kos, PU Kranj Foto: Špela Ankele in Igor Marijan, PP Bled Policista Igor Kmetič in Igor Marjan letnik LXIII/št. 2/2015 11 VArNOST AKTUALNO Na modri meji Čeprav imamo Slovenci manj kot 50 kilometrov obale, se v Slovenskem primorju ustavi približno 50 križark na leto, morsko mejo pa prečka več kot 260 tisoč oseb. A tu se delo policistov Postaje pomorske policije Koper šele začenja. Pravi izziv so tovorne ladje, ki lahko v posebnih privarjenih podvodnih paketih skrivajo drogo, v prostoru za ladijskimi vijaki in drugimi skritimi prostori pa tudi ilegalne prebežnike. Postaja pomorske policije Koper je policijska postaja s posebnim delovnim področjem, razdeljena na dve skupini policistov: za mejno kontrolo in varovanje državne meje. Skupina za mejno kontrolo opravlja svoje delo v pristanišču Koper ter na dveh mejnih prehodih za mednarodni morski promet Koper in Piran, ki sta odprta 24 ur na dan, s čimer zagotavljata policijsko prisotnost v vsakem trenutku. Poleg majhnih potniških plovil za šport in rekreacijo se tukaj med aprilom in novembrom ustavi približno 50 večjih križark, skupno pa morsko mejo prečka več kot 260.000 oseb, med katerimi je največ državljanov EU. Za vsako ladjo opravijo analizo tveganja »Za vsako ladjo, torej potniško in tovorno, opravimo analizo tveganja, pri čemer preverimo predhodna potovanja. Zanima nas, v katerih lukah so bili postanki, ali so bili znotraj EU. Če je nastala kakšna težava, je to zabeleženo v sistemu EUROSUR,« je pojasnil komandir Mauro Rihter. Analize tveganja so osnova za odločitev o mejni kontroli: ali bo ta obsegala le pregled listin ali tudi pregled ladje, posadke in potnikov. Križarke imajo že vnaprej določen popis potovanja, potniki se vkrcajo ob začetku plovbe, člani posadk in potniki so več ali manj isti, potovanje pa krožno, zato se kontrolo opravi pred prihodom ladje. Ladjar upravi za pomorstvo že vnaprej posreduje spisek posadke in potnikov, ta pa ga pošlje tudi Postaji pomorske policije Koper. Računalniško so preverjeni vsi državljani tretjih držav, državljani EU so izbrani glede na poseben logaritem, ki ga je izdelal UIT GPU v paketnem preverjanju. Pravi izziv so tovorne ladje. Te so vnesene v sistem Safe-sea-net, ki ga vodi uprava za pomorstvo. Gre za temeljni gradnik novega sistema, zahtevanega z evropsko uredbo, v katerega bo moral ladjar oz. agent vnesti vse podatke o potnikih, tovoru, članih posadke, zadnjih potovanjih… Tudi v tem primeru policisti preverijo, kdaj je bila ladja nazadnje v Kopru, kaj je prevažala, kdo so bili člani posadke in ali so bile z njimi v preteklosti že kakšne težave. »Pomorščaki imajo po konvenciji možnost kratkotrajnega odhoda na kopno med postankom v pristanišču. Če smo imeli z njimi v preteklosti kakšne težave, se jim lahko ta kratkotrajni odhod prepove, in to je tudi podlaga za pripravo analize tveganja in naknadne mejne kontrole. V poostren nadzor ladje lahko vključimo še carino, vodnike službenih psov.« Podvodni svet: privarjeni paketi in skriti ilegalci vedane droge. Pravijo, da se droge prevažajo v torpedih, ker je navarjen paket podoben torpedu ali raketi. Nekateri imajo že na ladjah potapljače, ki se pred prihodom v pristanišče potopijo, paket odvarijo in ga spustijo na dno. Takšen poseg se na ladji vidi. Če to opazi naš potapljač, je to dobra podlaga za podroben pregled ladje, ugotavlja pa se tudi odgovornost ladjarja oz. poveljnika. Med plovbo takšen poseg ni mogoč, ladja se mora nekje ustaviti, s čimer pa mora biti poveljnik seznanjen.« Podvodni del ladje je lahko tudi dobro skrivališče za ilegalne prebežnike. »Gre za prostor med ladijskim vijakom in ladjo, kjer gre os v motorje oz. trup. Pri nas še ni bilo takega primera, se pa je to že dogajalo v Angliji. Če je ladja polna, je te osebe ne morejo zapustiti, izplavajo lahko šele, ko se ladja izprazni,« pojasnjuje Rihter. Najpogosteje so med ilegalnimi prebežniki državljani Sirije, v zadnjem primeru je ilegalca v kabinah skrivala celo posadka in mu tako omogočila ilegalen vstop v schengensko območje. A večjega pritiska ilegalcev, kot na primer v sosednji Italiji, ne gre pričakovati, miri Rihter. »Iz Afrike do Italije je 300 milj Kadar gre za rizično ladjo – če ta na primer prihaja neposredno iz Južne Amerike in je to njeno prvo potovanje –, se za podvodni del pregleda vključi potapljače specialne enote, saj postaja pomorske policije Koper nima svojih. »Nekatere ladje imajo ugreza 10 ali celo več metrov, zato lahko na podvodnem delu marsikaj skrijejo, predvsem prepo- »Nekatere ladje imajo ugreza 10 ali celo več metrov, zato lahko na podvodnem delu marsikaj skrijejo, predvsem prepovedane droge. Pravijo, da se droge prevažajo v torpedih, ker je navarjen paket podoben torpedu ali raketi.« Mauro Rihter, komandir Postaje pomorske policije Koper 12 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST plovbe, to pomeni dobrih 500 kilometrov, in to s plovili, ki niso najboljša. Da bi z njimi prišli še do Kopra, bi morali opraviti dodatnih 1500 kilometrov.« Podobno je pri prevozu ilegalcev preko »balkanske poti«. 24-urna prisotnost slovenskih policistov ob obali in na morju je dober razlog, da se izvajalci pogosteje odločijo za prevoz iz Hrvaške v Italijo kot pa v Slovenijo. »Tako plovilo bi opazili z radarjem in opozorili italijanske varnostne organe. Zadnji tak primer smo imeli leta 2010, ko so jih peljali z jadrnico proti Piranu in so jih naši ustavili na morju, pregledali plovilo ter našli štiri ilegalce.« Kot mejni prehod služi tudi sidrišče pred Luko Koper, kjer se običajno vežejo ladje, ki čakajo dovoljenje kapitanije za vplutje v pristanišče ali na pridobitev papirjev za tovor. A tukaj mejna kontrola ni pogosta, saj se ta ne opravlja, če se ladjo preusmeri in ne pride v luko. Rihter je pojasnil, da v okviru mejne kontrole v zadnjih letih policisti niso zasegli prepovedanih drog. »Večjih zasegov pri nas ni, saj je tovor na ladji pospravljen po zabojnikih, z vsebino katerih nismo seznanjeni, dobi pa te podatke carina, ki lahko zabojnike sledi po celem svetu, in ima podatke o tem, kaj so na ladjo nalagali in razkladali. Na podlagi analiz tveganja se odloči, ali bo tak kontejner tudi pregledala. Ob odkritju prepovedanih drog ali orožja carina o tem obvesti kriminalistično policijo. Carina je tudi prekrškovni organ po orožju in v primeru najdbe manjših količin sama izpelje prekrškovni postopek, policistom pa preda prepovedano orožje oz. orožje, za katero je ugotovila, da nima ustreznih listin za potovanje.« letnik LXIII/št. 2/2015 AKTUALNO Plovila iztrošena in potratna Vsa štiri plovila, najstarejše in največje P111, P66, ki je aluminijske izvedbe, ter dva gumenjaka – eden s kabino in drugi brez nje –, so namenjena zlasti za nadzor državne meje. P111 pri običajni plovbi porabi od 250 do 300, lahko pa tudi do 1000 litrov na uro, medtem ko porabi majhen gumenjak s kabino do desetkrat manj. »Plovila imajo opravljenih že toliko ur, da jih moramo zamenjati, ne glede na to, v kakšnem stanju so. Zadnje plovilo, ki smo ga dobili, P89, je staro pet let in ima opravljenih že 5400 ur, kar je neverjetnih 450.000 kilometrov. Si predstavljate, da bi vozili tak avtomobil? Gumenjak brez kabine ima za sabo veliko manj ur, ker se uporablja samo poleti, ko so temperature primerne in ko ne dežuje. Plovilo P66 je staro 10 let in potrebno obnove, a ta stane toliko, da bi za ta denar skoraj lahko kupili nov gumenjak,« je opozoril Rihter in dodal: »Glede na to, da smo na morju prisotni 24 ur na dan, si ne moremo privoščiti, da bi bili zunaj z nezanesljivimi plovili, pri katerih ne veš, ali bodo vžgala ali ne. Glede na to, da so za varovanje državne meje predvidena evropska sredstva, bi bilo pošteno in prav, da država vozni park temu primerno posodobi. Mislim, da si lahko brez težav privošči teh 10 odstotkov vrednosti. Res je, da eno tako plovilo precej stane – na razpisu je bilo na razpolago približno milijon dvesto tisoč evrov. 120.000 evrov bi morala primakniti država, a večinoma gre za davek, kar pomeni, da gre ta denar pravzaprav iz žepa v žep.« Med policisti mornarji doslej nobene ženske S spremembo pomorskega zakonika je največje plovilo, to je P111, postalo čoln, kar pomeni, da za upravljanje z njim zadostuje že izpit za voditelja čolna, znanje pomorske stroke pa ni več obvezno. Zato se na postaji v »pomorskem delu« že nekaj časa ne zaposluje več »kadrov od zunaj«, ampak policiste z opravljenim izpitom. A znanje iz pomorske stroke je še vedno prednost. »Morje ni cesta – če se ti na morju kaj zgodi, ni pomoči, na cesti te kdo opazi in ti lahko pomaga, na morju pa se ob odpovedi motorja in slabem vremenu ne moreš »sidrati«, ker se lahko poškoduje sidro,« pojasnjuje Rihter. Postaja ima glede na sistemizacijo prostih še 20 delovnih mest, od tega manjkajo trije policisti mornarji, en vodja izmene, kriminalist in 17 policistov za opravljanje mejne kontrole. »Glede na to, da smo del kadrovske službe ministrstva za notranje zadeve, ne moremo zaposlovati in moramo delati s kadri, ki jih imamo. Vse težje bo,« priznava komandir, »policisti se namreč odločajo za delo zunaj policije, iščejo boljše službe, marsikdaj jo tudi dobijo. V zadnjih letih so se trije upokojili, dva sta dala odpoved in šla delat drugam, nekaj pa jih je bilo prerazporejenih znotraj policije.« Policisti mornarji pri svojem delu pogosto pomagajo okvarjenim plovilom, velikokrat komu zmanjka goriva. Redko rešujejo življenja na morju. V preteklih letih so obravnavali nekaj nesreč na morju s hudimi posledicami, en primer se je končal tragično. Mejnih incidentov, ko tuje varnostne sile preidejo našo državno mejo, skorajda ni, prihaja pa do »dogodkov na morju«, kot jim pravijo na postaji. »Med slovenskim in hrvaškim ministrom za notranje zadeve je bil namreč sklenjen dogovor o izogibanju incidentov na morju, dokler meja ne bo določena. Mi smo se zavezali, da ne bomo posegali čez točko na Savudriji. Tudi Hrvati so se obvezali, da na tem delu, med izlivom reke Dragonje in polovice zaliva proti Italiji, ne bodo pluli, razen v 200-metrskem pasu ob obali. Če torej sem vpluje hrvaško plovilo, zgolj obvestimo operativno-komunikacijski center in izdamo depešo o tem, da je priplulo in kdaj je odplulo. Če pa priplujejo čez to območje, gledano iz točke Savudrija proti Italiji, torej v območje slovenskega nadzora, gremo do njih in jih opozorimo, da plujejo v slovenskem morju, oni pa nas, da plujemo v hrvaškem morju. Glede na to, da meja ni določena, incident ni zabeležen kot incident, ampak gre za dogodek. Ko bo določena mejna črta in jo bodo prestopili, pa se bo to obravnavalo kot mejni incident.« Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU Foto: PMP Koper 13 VArNOST AKTUALNO Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovbo Sezona dopustov je pred vrati in vse več ljudi išče možnosti in priložnosti za drugačno in tudi aktivno preživljanje prostih in brezskrbnih poletnih dni. Tako je v zadnjih letih v porastu preživljanje počitnic, druženje in zabava na različnih vodnih plovilih, čolnih, jadrnicah ali barkah. Navtika ni več zgolj šport petičnežev, temveč lahko precej ugodno, zanimivo in športno na tak način sami preživite dopust oziroma svoj prosti čas. Vendar pa se je treba za tak šport in zabavo ustrezno pripraviti. Ni dovolj le nekaj pomorskih izkušenj, temveč je za lastno varnost nujno tudi poznavanje osnovnih pravil predpisov, mornarskih del in veščin, navigacije, pravil o izogibanju in trčenju ter osnov motoroznanstva. To so glavne vsebine, ki jih morate znati pri opravljanju izpita za čoln do dolžine 24 metrov. S tem dovoljenjem, ki ga pridobite na upravi za pomorstvo, lahko upravljate čolne v mednarodnih vodah. V veliki ponudbi popustov vas bo izpit skupaj s tečajem stal okoli 100 evrov. Za najem plovila preko čarterja je nujno opraviti še izpit za radijske postaje VHF GMDSS, kar pomeni, da boste svojo denarnico za tečaj in izpit olajšali še za dobrih sto evrov. Nujno je treba poudariti, da je morje nepredvidljivo, zato ga moramo vselej spoštovati! Izkušnje in znanje so potem tiste, ki štejejo, vseeno pa je dobro pred vsako plovbo ponoviti osnovna pravila navtike. Preden se odpravite na morje, poskrbite, da: — ima čoln predpisano opremo; — motor in predpisane luči delujejo brezhibno in da je čoln oskrbljen z zadostno količino goriva; — ste s seboj vzeli dokumente plovila, zavarovanje plovila proti tretji osebi in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Priprava in opremljanje plovila pred izplutjem Ko najamemo plovilo, moramo opraviti temeljit »check-in«. V želji po čim hitrejšem izplutju iz marine ne smemo hiteti, saj je nujno, da ima plovilo na krovu vso potrebno opremo in da naprave na njem delujejo. Tako se lahko izognemo nevšečnostim na morju, ki nas lahko čakajo že za prvim pomolom. Nikar ne pozabite: — — — — — — — — — preveriti delovanja radijske postaje VHF GMDSS, preveriti delovanja navigacijskih instrumentov, preveriti delovanja porabnikov elektrike, preveriti delovanja motorja in pomožnega motorja, pregledati zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ali tekoče gorivo, pregledati delovanje sidrnega vitla in sidrne opreme, pregledati jadra, pregledati reševalne varnostne opreme, preveriti ustreznost vseh dokumentov. Med obvezno opremo, ki jo določajo mednarodne konvencije in lokalni pravilniki, uvrščamo tudi »varnostno opremo«, kot so rešilni jopiči, bakle in signalne rakete ter komplet prve pomoči. Poleg obvezne opreme morskega čolna je treba na vsaki plovbi zagotoviti še vpisni list za plovilo in dokumente za najemnike plovila ter dodatno opremo. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na zadostne zaloge vode, hrane in goriva. Opremo in stvari shranimo po omarah ter ostalih prostorih v podpalubju, med plovbo jih ne puščamo po barki. Pred plovbo se dogovorite, kdo iz posadke bo za kaj zadolžen, koristno je še pred izplutjem ponoviti delo z vrvmi in palubno opremo. Čeprav so nekatere zadeve videti enostavne in lahke, 14 manjše otroke izpustite s spiska sodelujočih – z vetrom in valovi zahtevnost opravil strmo narašča in tudi najenostavnejša postanejo nevarna. Preden izplujemo, zapremo okna na plovilu. Ne moremo namreč vedeti, kaj nas čaka na odprtem morju. Na morju Med plovbo je zadrževanje na premcu nevarno. To velja za jadrnico in motorno barko. Najprimernejša mesta za zadrževanje so čim bližje krmi, ob slabem vremenu pa v salonu. Če si želite sončenja med plovbo, potem to počnite na krmnem ležišču ali v kokpitu. Pa na kremo z visokim zaščitnim faktorjem ne pozabite, saj hitra plovba hladi kožo in občutek za moč sonca izgine. Organizacija in premislek o tem, kam želimo in koliko časa bomo namenili plovbi, je temelj dobrega počutja in vzdušja med posadko. V primeru slabosti je med plovbo bolje vztrajati zunaj - do neke mere. Če slabost ne poneha niti po ingverjevih tabletah ali prelepljenemu popku, naj oseba leže v podpalubje krme in zapre oči. Pri plovbi: — bodite pozorni na dogajanje in promet okoli sebe; — pri izogibanju ukrepajte pravočasno, hitro in odločno (če se le da, se ne izogibamo nikoli v levo); — bodite pozorni na kopalce, zato plujte najmanj 200 metrov od obale, če glisirate, pa najmanj 250 metrov od obale; — če se na zahodni strani zbirajo črni oblaki, je to predznak nevihte, zato nemudoma odplujte v najbližji pristan; — ob tem vam svetujemo, da obvestite svojce, da ste na varnem, da ne bi po nepotrebnem sprožili iskalne in reševalne akcije; — po svojih močeh pomagajte tistim, ki so potrebni pomoč; — jadralci na deski se lahko gibljejo do 1000 metrov od obale; — kopalci se lahko kopajo do označbe kopališča, na naravnih in neurejenih plažah pa do 150 metrov od obale. letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST PoletneVzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo: nevihte naravnispomenikRt Madona Nevihte in morju so najbolj aktualne prav poleti, od na kopnem naravnirezervatStrunjan junija do septembra, in lahko na plovilu pustijo pravo opustošenje. naravnispomenikDebeli rtič Nevihta se pojavi v vsakem vremenu in ima lahko zelo uničeJEPREPOVEDANO: valne posledice zlasti za manjša plovila. Ob močnem grmenju in pluti splovilinamotornipogon bliskanju se lahko pojavijo intenzivni nalivi in toča, če pa se ob sidrati vsem skupaj pojavi še močan veter, kot je tramontana, lahko plovi ribariti, nabiratimorskeorganizme lo doživi precej klavrno usodo. Vzponski tokovi dosežejo največje vrednosti v nevihtnem oblaku – kumulonibusu –, kjer dosežejo hiZ ODPADKI! trosti tudi Primernoravnaj do 40 m/s. Prvi znak nevihte je potemnitev obzorja v smeri, iz katere nein UPOŠTEVAJ OSTALE vihtaSPOŠTUJ, prihaja. Nato OPAZUJ sledi nastanek značilnega visokega nevihtnega UDELEŽENCE vpomorskemprometu! oblaka, kar je posledica dviganja vročega in vlažnega zraka, ki z ohlajevanjem začne izločati dež. Pri nas prihajajo nevihte predRAZMERE! vsemBodipozorenna z zahodne smeri,VREMENSKE vendar se lahko pojavijo postopno ali iznenada tudi s severozahodne in južne smeri. PRAVILA NA MORJU: od 200 m do 250 m od obale − POZOR, kopalci! 200 m-250 modobale-POZOR kopalci! plujod250 m do2000 modobalevdnevnem časuinpriugodnihvremenskihrazmerah čolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske-− dovoljenoplutjedo1000 modobale oznaki potapljačaseizogibajsprilagojeno hitrostjonaoddaljenostivečji od 50 m KOPALCI: −- vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča −-nanaravnihplažahv150 mširokempasuobobali Poletne nevihte se najpogosteje pojavijo popoldne, ko temVaruj naravo perature dosežejo svoj maksimum, zato bodimo v tem času nanje pozorni, še zlasti, kadar smo na morju. Vzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo: – dopust naravnispomenikRt Madona Plovba nekoliko drugače naravnirezervatStrunjan Plovba je zagotovo odlična priložnost za drugačen dopust, ak naravnispomenikDebeli rtič tivnejše preživljanje prostega časa in odkrivanje novih destinacij. TudiJEPREPOVEDANO: za otroke je to lahko zanimiva dogodivščina in nova izkušnja. pluti splovilinamotornipogon letnik 2/2015 LXIII/št. sidrati ribariti, nabiratimorskeorganizme izogibanjemorabitipravočasnoinodločno prisrečanjudvehplovilna mehanskipogon,kisejima kurzasekata,seizogne tistoplovilo,kividi drugo plovilopreko svojega desnega boka česeplovilinamehanski pogonpribližujetadrugo drugemuznasprotnesmeri, tako,daobstajanevarnost trčenja,moravsako plovilozavitivsvojodesno plovilo,kiprehiteva, semoraizogibati prehitevanemuplovilu AKTUALNO Vse kar potrebujemo NA MORJU Pred manevrom od kod piha veter, kako močan je PRAVILApreverite, NA MORJU: tok in ali je dovolj globine ter prostora. Ko pristajate na bok, stopajte s plovila vedno sredine. modobale-POZOR Skoki s premca na obalo so lahko 200s m-250 kopalci! tvegani. plujod250 m do2000 modobalevdnevnem — v pristanišče vplujte s prilagojeno hitrostjo; časuinpriugodnihvremenskihrazmerah — ob srečanju plovil na vhodu v pristanišče ima prednost tisto, ki čolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske- pluje iz pristanišča; — poskrbite za pravilno postavitev odbojnikov, da ne pride do dovoljenoplutjedo1000 modobale poškodb sosednjega oznaki plovila; potapljačaseizogibajsprilagojeno — previdno z vrvmi, pred manevrom jih preložite hitrostjonaoddaljenostivečji od 50inmpazite, da niso prepletene; KOPALCI: — pravilno privežite plovilo; - vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča — preverite stanje priveznih vrvi na obalo in vrv/verigo, s katero -nanaravnihplažahv150 mširokempasuobobali je povezan privezni plovek z mrtvim sidrom; — sidrajte se vsaj 150 metrov od obale; — izven pristaniškega območja ni dovoljeno postavljati mrtvih naravo sider zaVaruj stalni privez. prisrečanjuplovilana mehanskipogoninplovila, kijadra,sevednoizogiba plovilonamehanskipogon prisrečanjudvehplovil,ki ki jadrata,seizogibatisto,katemu veter piha v levi bok. V remuveterpihavlevibok.V primeru,koobemaploviloma pihavetervistibok,seizogiOsnove izogibanja trčenju batisto,kijevprivetrju Osnove izogibanja trčenju na morju Padec v vodo med jadranjem je tudi poleti, ko je voda topla, OPAZUJ in UPOŠTEVAJ OSTALEmornevaren, vSPOŠTUJ, vsakem primeru je pobiranje iz vode na valovitem UDELEŽENCE vpomorskemprometu! ju vse prej kot enostavna naloga za posadko. Lažje je, če ima reševani na sebi jopič. Bodipozorenna VREMENSKE RAZMERE! Vrnitev v pristanišče in privez Osnove izogibanja trčenju na morju Osnove izogibanja trčenju na morju na morju izogibanjemorabitipravočasnoinodločno Med drugim lahko najdete mir v čudovitih in mirnih kotičkih, prisrečanjudvehplovilna do katerih s kopnega ni dostopa, gotovo pa ne smete zamuditi mehanskipogon,kisejima ogleda svetilnikov na jadranski obali in otokih. Čudoviti otoki v Dalmacijikurzasekata,seizogne ponujajo številne priložnosti za potepe in izlete. Omeniti pa velja tudi morske gurmanske užitke, ki se jim na jadranju ne gre tistoplovilo,kividi drugo upreti. Sončni vzhodi in zahodi v plovilopreko svojega osamljenih zalivih v tišini so nekaj neprecenljivega. Občutek nemoči človeka in veličine narave pa desnega boka gotovo tisti argument, ki za seboj na obali pusti vse vsakodnevne tegobe. Neprecenljivo. česeplovilinamehanski Morje, sonce, veter – dopust nekoliko drugače torej. S pravo pogonpribližujetadrugo družbo indrugemuznasprotnesmeri, občutkom svobode, dragocenimi odkritji, naravo, športom, adrenalinom lahko kaj hitro postane način življenja. tako,daobstajanevarnost Mirnotrčenja,moravsako morje in varno plovbo plo-vam želimo! VIRI: vilozavitivsvojodesno 1. Navtični vodnik 888 zalivov in pristanov, Navtika Cizelj, d.o.o., Maribor 2014. plovilo,kiprehiteva, 2. Priročnik za voditelja čolna na morju, moj prvi navtični prisemoraizogibati ročnik, Tomaž Gregorič in Gregor Jeretič, Portorož: Spinaker, prehitevanemuplovilu 2014. 3. Izpit za čoln, http://www.izpitzacoln.com/ 4. Navtika plus, http://www.navtikaplus.si/ 5. Pomorski zakonik. prisrečanjuplovilana 6. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah. 7. Pravilnik o izogibanju trčenju na morju. mehanskipogoninplovila, 8. Pravilnik o upravljanju s čolni. kijadra,sevednoizogiba 9. Uprava za pomorstvo in promet, http://www.up.gov.si/ plovilonamehanskipogon 10. Zakon o plovbah po celinskih vodah. Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPU Foto: Uprava RS za pomorstvo prisrečanjudvehplovil,ki jadrata,seizogibatisto,kateremuveterpihavlevibok.V 15 VArNOST NOVICE Ste bili oškodovanec kaznivega dejanja? Odslej lahko do informacij o poteku, fazi in zaključku predkazenskega postopka za kaznivo dejanje, v katerem ste bili oškodovani, dostopate tudi preko spletne aplikacije na strani slovenske policije. V obvestilu, ki ga prosilec prejme, ne bodo zajeti osebni podatki prosilca ali konkretni podatki o postopku, ki bi omogočali zlorabo. V policiji smo pri pripravi spletne aplikacije sledili načelom in normativom, ki veljajo za delo z oškodovanci kaznivih dejanj in žrtvami nasilja. Oškodovanci bodo lahko do podatkov o postopku dostopali kadarkoli, aplikacija pa bo hkrati zmanjšala administrativno obremenjenost policistov in kriminalistov na terenu. Posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi prejel policist Ivan Kramberger Na osrednji slovesnosti v okviru nacionalnega tedna prostovoljstva, ki jo je 19. maja v Škofji Loki priredila Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je policist Ivan Kramberger prejel posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi. Mariborski policist je bil v preteklosti že večkrat nagrajen za svoje udejstvovanje in pomoč sočloveku, tako na državni kot lokalni ravni. Predsednik države mu je lani podelil državno priznanje za delo na področju civilne zaščite in reševanja ter izvajanja socialnih programov, državni svet pa konec leta 2014 priznanje za izjemne dosežke na področju spremljanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in cerebralno paralizo. Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU Zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je letos sodelovalo skoraj 2000 osnovnošolcev 14. maja smo zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je sodelovalo skoraj 2000 učenk in učencev iz 65 osnovnih šol, in razglasili zmagovalce. Tokrat je prvo mesto osvojila Osnovna šola Ivanjkovci, na drugo mesto se je uvrstila Osnovna šola Bršljin iz Novega mesta, na tretje pa Osnovna šola Franceta Bevka iz Tolmina. Čestitamo! Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU 16 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST NOVICE Slovesno smo zaznamovali 25. obletnico oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite V športni dvorani v Vojašnici Edvarda Peperka je bila 19. maja slovesnost ob 25. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar, ki je dejala, da v svetovni zgodovini težko najdemo primere, ko bi represivni organi sodelovali pri nastajanju demokratičnih družbenih sistemov, saj se jim navadno očita prav nasprotno, da so orodje v rokah aktualne oblasti in da zatirajo vsakršen napredek v politični miselnosti, ki bi lahko zamajal položaj vladajoče elite. Slovenska osamosvojitvena zgodba je po ministričinih besedah v tem pogledu prava posebnost, ki dokazuje, da so bili ti organi v vsej svoji zgodovini, predvsem pa v njenih najbolj kritičnih trenutkih, vselej servis »od ljudi, za ljudi«. Poudarila je, da je tokratna slovesnost priložnost za osvetlitev izjemne vloge vseh njenih pripadnikov, tako iz miličniških kot vojaških vrst. »Ponosna sem, da lahko kot notranja ministrica ob tej priložnosti izpostavim prispevek policije k izgrajevanju temeljev nove, demokratične države,« je še dejala. Foto: Bruno Toič, revija Slovenska vojska Tokrat smo pihali policisti! V skoraj polni dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je 22. aprila publika prisluhnila gala koncertu Policijskega orkestra, ki tudi tokrat ni razočaral. Poslušalcem je v izjemno akustični dvorani Marjana Kozine pričaral čudovito glasbeno doživetje, ki sta ga s svojo nadarjenostjo, mladostjo in svežino lepo dopolnila gostujoča solista, pevka Anja Werber in pihalec Jernej Oberžan. Pester spored je obsegal vse od klasičnih skladb za pihalne orkestre do priljubljenih zimzelenih slovenskih popevk, strastnih ritmov tanga in drugih, tudi sodobnih mojstrovin. Policijski orkester se je pod taktirko karizmatičnega dirigenta Nejca Bečana, ki je mesto umetniškega vodje orkestra slovenske policije zasedel šele lani, tako ponovno več kot izkazal. Foto: Tadej Fischinger Maraton nadzora hitrosti umiril promet na slovenskih cestah Velika večina voznikov je pozitivno sprejela aktivnosti, ki jih je policija izvajala 16. aprila v t. i. maratonu nadzora hitrosti, katerega namen je bil umirjanje prometa. Policisti ta dan niso obravnavali nobene tragične prometne nesreče, so pa ugotovili 1225 prekoračitev hitrosti. Kljub opozorilom in odmevnosti, ki jo je bil tokratni poostren nadzor deležen v medijih, so posamezni vozniki prekoračili hitrost preko vseh razumnih meja. Tako so policisti na primorski avtocesti ugotovili dve večji prekoračitvi hitrosti (eden izmed voznikov je vozil z 248 km/h, drugi pa 200 km/h), na pomurski avtocesti, kjer je hitrost omejena na 110 km/h, pa so izmerili kar 185 km/h. Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU letnik LXIII/št. 2/2015 17 VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK (Tradicionalna) organizacijska kultura policije Adil Huselja, Sindikat policistov Slovenije Zoran Petrovič, Sindikat policistov Slovenije Živimo v digitalnem času, »ritem življenja je hiter, divji, neizprosen« (Loehr in Schwartz, 2006: 11), zato sodobni čas zahteva od posameznika in organizacij učenje, prilagodljivost ter organiziranost za učinkovito delovanje in doseganje zastavljenih ciljev. Tudi policija ni izjema, saj sta globalizacija in tehnološki razvoj ustvarila nove – sodobne – varnostne izzive. Nenehni tehnološki razvoj in družbena negotovost ob začetku 21. stoletja silita prav vse institucije in organizacije k prilagajanju novim pogojem delovanja, kjer je ključna fleksibilnost. Tem pogojem delovanja je izpostavljena tudi državna uprava, znotraj nje pa uslužbenci ministrstva za notranje zadeve ter policisti, ki so dodatno zaposleni s spoznavanjem, obravnavo in zatiranjem novih deviantnih pojavov v obliki prekrškov in kaznivih dejanj. 18 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST Slovenska policija se sicer dobro prilagaja in odziva na sodobne varnostne izzive in tveganja, ki se bistveno razlikujejo od tveganj pred desetletji, čeprav se organiziranost ni tako spremenila, kot se je spremenilo »dogajanje« na delovnih mestih operativnih uslužbencev in tistih, ki delo opravljajo v pisarnah. Prav vsi smo namreč izpostavljeni spreminjajočemu se svetu, ki sili ljudi v nenehno prilagajanje, kar še posebej velja za delovna mesta in delovna okolja (Kobayashi, 2003). Zaradi dodatne osvetlitve trenutnega položaja slovenske policije, njene organiziranosti in predvsem (sistemskih) težav ter pomanjkljivosti, ki se kažejo na institucionalni ravni in pri delu slehernega uslužbenca, je Sindikat policistov Slovenije (v nadaljevanju SPS) 13. marca na Policijski akademiji v Tacnu organiziral strokovni posvet »Ali policija potrebuje transformacijo?«, ki se ga je udeležilo 98 udeležencev, zaposlenih na Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve RS. ORGANIZACIJSKA KULTURA Današnje spremembe so globoke in daljnosežne, saj se dosedanji temeljni koncepti menedžmenta hitro spreminjajo in postajajo manj pomembni. Če danes govorimo o uspešnosti poslovanja, »poudarjamo predvsem pomen organizacijske kulture (v nadaljevanju OK), smisla dela, predanosti podjetju, dela z ljudmi, inovativnosti, kadrovanja in izobraževanja, zaupanja med posamezniki« (Pagon v Micklethwait in Wooldridge, 2000: 2), zaradi česar organizacijska kultura pridobiva pomen, pa čeprav se tega vsi ne zavedajo. Današnji čas namreč kliče po spremembah samih temeljev poslovanja, globalni dostop do informacij in vse večji pomen človeškega kapitala pa postavljata v ospredje ustvarjalnost in inovativnost kot ključna vzvoda za stabilno in dolgoročno rast. To velja tudi za policijo, ki si sicer ne prizadeva za dobičkonosno poslovanje, ampak učinkovito odzivanje na varnostne dogodke in zagotavljanje varnosti na vseh področjih družbe in življenja nasploh. Zaradi posledic ekonomsko-finančne krize, ki državo še vedno drži v krču, je težko zagotavljati varnost, saj se slovenska policija že nekaj let sooča z nezadostnim proračunom za nemoteno delovanje. Ta ne omogoča zadostne in potrebne nabave materialno-tehničnih sredstev, v številnih policijskih enotah pa je prisoten tudi velik kadrovski primanjkljaj, ki vpliva na učinkovitost zagotavljanja varnosti na posameznih območjih, hkrati pa pri zaposlenih povzroča preobremenjenost in izgorelost. Ali je spričo tovrstnih (temeljnih) pomanjkljivosti smotrno govoriti o OK in dejavnikih, ki letnik LXIII/št. 2/2015 STROKOVNI PRISPEVEK so osredotočeni na zaposlene, njihovo pripadnost sistemu, usmerjenost v napredovanje ter doseganje individualnih in organizacijskih ciljev? Odgovor je da. Ne samo smotrno, to je tudi potrebno, kajti brez kritične in hkrati konstruktivne obravnave se ne bodo osvetlili in pokazali problemi, brez tega pa se ne bodo mogle najti ustrezne (sistemske) rešitve. Brez njih pa ni mogoče govoriti o organizaciji, ki se lahko odziva in prilagaja aktualnim okoliščinam delovanja in hkrati zagotavlja svojo lastno »homeostazo« – proces (Levy, 2012), ki v današnjem času omogoča preživetje. Kaj je OK? Poenostavljeno bi lahko rekli, »da je organizacijska kultura osebnost organizacije. Kultura je sestavljena iz bazičnih prepričanj, vrednot, norm (pravil) in vidnih znakov (artefaktov), ki jih opazimo pri članih organizacije in v njihovem vedenju« (Mejaš in Veselko, 2015: 1). Oba avtorja navajata, da je OK eden izmed tistih pojavov, ki jih je težko jasno opredeliti in opisati, vendar jo je možno prepoznati in se ponavadi občutno spreminja. Namesto navajanja dodatnih definicij o organizacijski kulturi raje usmerimo pozornost v evolucijo poslovnih sistemov in OK slovenske policije. EVOLUCIJA POSLOVNIH SISTEMOV V razvoju poslovnih sistemov obstajajo štiri ključne evolucijske faze (Bulc, 2006): —delovno okolje: konec 19. in 20. stoletja so podjetja ustvarjala dodano vrednost z delavnostjo, pridno in marljivo delovno silo. Takrat se je začela pojavljati avtomatizacija proizvodnih procesov, v preteklem stoletju pa še informatizacija. Glavna vrednota je bila delavnost, pozornost pa je bila usmerjena na produktivnost in njeno povečevanje; —učeče okolje: s širjenjem znanja, gibljivostjo delovne sile, razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij so voditelji produktivnost vse bolj obvladovali, pri čemer je v ospredje kot vrednota prišlo znanje, pozornost pa je bila usmerjena v kakovost; —misleče okolje: »vlogo novega vira ustvarjanja dodane vrednosti prevzame ustvarjalnost, vzvod za oblikovanje zmagovalnih faktorjev na trgu pa postane inovativnost« (Bulc, 2006: 30). S tem se sistemu vrednot učečih okolij pridružijo ustvarjalnost in inovativnost, kar je prisotno tudi v današnjem poslovnem svetu, kjer ima človek – zaposleni – vse večjo vrednost; —ozaveščeno okolje: poslovna uspešnost je vse bolj vezana na človeka, »vodstva podjetij v mislečih okoljih sistematično in načrtno upravljajo človeške vire« (Bulc, 2006: 35), zato poleg finančnega kapitala vse pomembnejšo vlogo prevzema intelektualni kapital. Tako je v ospredju celovitost, pozornost je usmerjena v trajnost. »Med fazami obstaja logično zaporedje. Za vsako fazo veljajo poslovna pravila, viri in vzvodi, ki jih za stabilno dolgoročno rast ne smemo in ne moremo preskočiti. Vsaka naslednja faza je nadgradnja predhodne« (Bulc, 2006: 20). Bulčeva navaja, da praksa kaže, da se evolucijske faze ne odvijajo z vnaprej predvidljivo časovno dinamiko, pri evolucijskem pozicioniranju pa igrajo vodilno vlogo vsebine poslovanja. »Učinkovito ozaveščanje je pogojeno z razvojem predhodnih treh faz, ki zagotavljajo obstoj vitalnih sil za nemoten razvoj njihovega nadaljevanja« (Bulc, 2006: 37). »Spremembe in napredek sta pojma, ki sta tesno povezana« (Lipičnik, 1998: 32) in »če hočemo večjo blaginjo, moramo doseči napredek. Da bi dosegli napredek, moramo določene stvari spremeniti« (Lipičnik, 1998: 32), kjer imajo pomembno vlogo številni dejavniki, ki vplivajo na (ne)razvoj delovnega okolja, (ne)motiviranost in (ne)doseganje zastavljenih ciljev. MED TRADICIONALNO IN MODERNO ORGANIZACIJSKO KULTURO Tradicionalna OK (v nadaljevanju TOK) vsebuje prepričanja, da ljudem ne moremo zaupati, da jih je treba nadzorovati, strogo in natančno usmerjati, kaj in kako naj počnejo oziroma opravijo, da je pomemben individualen prispevek, da je hierarhija pomembna, medtem ko je moderna OK (v nadaljevanju MOK) usmerjena v zaupanje in spoštovanje med ljudmi, prevladuje prepričanje, da so ljudje pripravljeni delati in da so razmišljujoča bitja, ki zmorejo in hočejo delati v prid organizaciji (Mejaš in Veselko, 2015). To je kratek povzetek glavnih značilnosti TOK in MOK, v nadaljevanju pa so predstavljene ocene njihovih dvanajstih ključnih dimenzij, skladno z obravnavo na navedenem posvetu. Naključno sestavljene skupine udeležencev so ocenjevale posamezne dimenzije na lestvici od –3 (skrajno TOK) do 3 (skrajno MOK), ki so navedene s povzetki razprave in analize vprašalnikov znotraj skupine. INDIVIDUALIZEM – TIMSKO DELO OCENA: med –2 in –1. Timskega dela je malo. Več ga je na višjih ravneh. Vi- 19 VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK dni so »vrtički«, vsak ima svoj »vrtiček« in nihče se ne vmešava v delo drugega. Pomembno je, da so »vrtički« med sabo ločeni in da vsak ve, kaj se dela. Samoiniciativnost je nedopustna, razmišljanje je dovoljeno le vodji, vsi ostali pa so zadolženi za delo. USMERJENOST NA PROCESE – USMERJENOST NA ZAPOSLENE OCENA: med –2 in –1. Delovni procesi so natančno definirani in »omejeni« z zakoni. V ospredju je usmerjenost na procese. Oblika poročila in njeno upoštevanje je pomembnejše od vsebine. Zaposleni nimajo nobene svobode, procesi so pomembnejši od njihovih želja. REAKTIVNOST – PROAKTIVNOST OCENA: – 2. Gasimo požare, se ukvarjamo s trenutno situacijo. Proaktivnost se nekoliko kaže na višjih ravneh, ko na podlagi pokazateljev pripravljajo načrte in strategije; vendar to še vedno kaže na reaktivnost. V »operativi« ni proaktivnosti, ker ni mislečega okolja, zato so naloge natančno definirane. Primer iz prakse: vsakoletno presenečenje ob zgostitvi prometa v konicah turistične sezone. TRUD – CILJNA USMERJENOST OCENA: – 2. Poudarek je na trudu. Ni zaupanja, velika pasivnost, veliko kon- 20 trole. V različnih enotah je OK podobna. Važna je avtoriteta, velja argument moči in ne moč argumenta. Cilji niso jasni, veliko nalog se zdi nesmiselnih. Izvrševalci ne dobijo argumentov in razlage, zakaj je treba neko nalogo izpolniti in s kakšnim ciljem. Primer iz prakse: »Jaz sem tisti, ki mora poznati smisel, ti pa samo to naredi.« HIERARHIČNA – SPLOŠČENA OCENA: – 2. Oceno potrjujejo izjave udeležencev skupine: redko je osmišljanje dela; vse izhaja iz kontrole, hierarhije ukazov; preveč pasivnosti in zgolj izvrševanja ukazov; zaposleni so poslušni, ubogljivi, nerazmišljujoči. Po njihovem mnenju smo se že približevali MOK, a zaradi finančnih problemov stopamo korak nazaj. Ideje »ne gredo skozi«, ker so drage, »smo pasivni in čakamo na ... že kaj«. USMERJENOST VASE – USMERJENOST NA STRANKE OCENA: –2. Občutek je, da se ubadamo sami s sabo na vseh ravneh dela. Različno je na posameznih ravneh – lokalna raven je usmerjena bolj na stranke. Policija se ne ukvarja veliko s strankami, ne vpraša, kaj želijo, ni povratne informacije, čeprav naj bi to bila vrednota, saj so policisti v službi za ljudi, zato prevla- duje misel: »Mi že vemo, kaj je dobro za nas in kaj je dobro za druge.« VODSTVENI NADZOR – DELITEV MOČI OCENA: od –3 do 3. Udeleženci skupine niso mogli uskladiti mnenja o skupni oceni, zato je ta takšna in skladna s trditvami. Lokalno zelo blizu –3, državni nivo med 2 in 3. Glede vodenja smo danes zelo negativni, vodstvenemu kadru pa se ne zdi, da je tako grozno. Veliko je zunanjih faktorjev, ki vplivajo na vodenje, vodja pa nima suverenosti, nobenih virov, izobraževanj... Pomembno dejstvo je, kakšen stil vodenja ima posamezni vodja, v policiji je prisoten celoten spekter in raznolikost. Pomembno je, da vodja nekoliko »spusti« nadzor, hkrati pa tudi, da podrejeni uporabi to moč. Smo že bili bliže delitvi moči, a se vračamo nazaj, ker so bili vodje nezadovoljni. Transformacija se dogaja na državni ravni, ni pa še prišla do lokalne ravni. Treba je prevzemati odgovornost prav na vseh funkcijah in delovnih mestih. SKRIVANJE ZNANJA – DELITEV ZNANJA (UČEČA SE ORGANIZACIJA) OCENA: –2. Prisotna je dualnost – nekaj je v glavi, nekaj pa v srcu. Za policijo je značilen statističen pristop in čeprav je veliko delitve znanja, obstajajo anomalije, na splošno pa se znanje deli zaletnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST radi namere po pomoči drugim. Zelo je prisotna misel, da smo vsi dobri. Kljub skrivanju napak se to razve tako, da vsi vemo, da je nekdo naredil napako. Nove sodelavce jemljemo kot tekmece, na višjih ravneh pa je tega manj. Bolj cenjeni so tisti, ki delijo znanje. Pravih oziroma resničnih mentorjev v praksi ni, kar je zaskrbljujoče. Interna izobraževanja so, veliko je tudi manj kakovostnih. Učimo se en od drugega – veliko je pristopa »copy-paste«. ZAŠČITA DELOVNEGA MESTA – PARTNERSKI ODNOSI OCENA: med –2 in –1; po posameznih postavkah (izjemoma) do +1. Prevladuje zaščita delovnega mesta; zavračanje idej podrejenih, ker se želi ohraniti aktualno stanje. Napredovanje ni možno oziroma so slabše možnosti. Ni pozitivne komunikacije. V nekaterih enotah imajo vodstva posluh za podrejene in se z njimi posvetujejo. VERTIKALNA KOMUNIKACIJA – KOMUNIKACIJA MED SODELAVCI OCENA: med –2 in –1. Ta dimenzija je tipična tradicionalna. Komunikacija teče od zgoraj navzdol, poslušamo ukaze, komunikacija navzgor, če je kritika, je nezaželena. Pogost pojav je, da se pozitivne ideje »ukradejo« oziroma prilastijo. Naloge se neenakomerno razporejajo, »nalagajo konjem, ki vlečejo voz«. Vodja ne sprejema predlogov, ki niso v skladu z njegovim prepričanjem. Med sodelavci se je včasih več komuniciralo, a se je zaradi ovaduhov to nehalo. KRATKOROČNOST – DOLGOROČNOST OCENA: 0. Edina dimenzija, ki je bila ocenjena z ničlo, kar potrjuje, da se počasi »premikamo« naprej, se izobražujemo, toda tega še nismo ponotranjili. Imamo dobre prakse, ženske pridobivajo vrednost in moč. Delovanje je usmerjeno v reševanje požarov, prihodnost je turobnejša, ni svetla (kadrovska podhranjenost, pomanjkanje denarja, slaba opremljenost ...). Pričakovanje, da vodstvo izdela vizijo, ki naj se začne uresničevati skupaj s kariernim sistemom in usmerjanjem zaposlenih. IZOGIBANJE TVEGANJA – UPRAVLJANJE S TVEGANJEM OCENA: od –3 do +1. Še vedno se preveč izogibamo tveganjem, želimo vse spraviti v akte, usmeritve, navodila, pravila. Ko nekdo pokaže samoiniciativletnik LXIII/št. 2/2015 STROKOVNI PRISPEVEK nost pri delu, se to šteje kot negativno. Pogostokrat je pomembno le »obkljukati« naloge – rubrike, da bo vodja zadovoljen, vsebina pa ni pomembna. Težko se sprejme nova ideja, čeprav bi bil boljši dolgoročni učinek. Sprejemanje odgovornosti je pomanjkljivo, prisotno je veliko pasivnosti. ZAKLJUČEK Pregled glavnih značilnosti TOK in MOK ob analizi vprašalnikov, ki so jih izpolnili udeleženci strokovnega posveta, daje odgovor na vprašanje naslova strokovnega posveta »Ali policija potrebuje transformacijo?« Odgovor je da. Nujno. V policiji je preveč problemov, ki negativno vplivajo na zaposlene in učinkovitost institucije, sploh če pogled usmerimo v prihodnost. Poleg slabega stanja na področju logistike, opremljenosti policistov in materialno-tehničnih sredstev za opravljanje policijskih nalog je pereč problem tudi velik kadrovski primanjkljaj. Obremenjenost in izpostavljenost zaposlenih dejavnikom stresa in psihofizičnim naporom se kaže z napakami pri delu, absentizmom in prezentizmom, veliko hujše posledice pa se bodo pokazale v prihodnosti, saj delo ob takšnih pogojih negativno vpliva na počutje in zdravje zaposlenih. Tako organizacijskih kot drugih problemov je v policiji veliko, vendar niso nerešljivi. Z odmevnimi akcijami, pogumnimi in nesebičnimi dejanji policisti to skoraj vsak dan dokazujejo ter svoje delo navkljub vsem težavam opravljajo vestno in zavzeto. Z opozarjanjem na slabosti in problematiko hkrati tudi iščemo in predlagamo ustrezne in konkretne sistemske rešitve, saj se zavedamo, da namesto nas (zaposlenih v Policiji in MNZ) ne bo nihče drug našel rešitev in nam jih ponudil. Prišel je čas, ko je nujno, da rečemo konec pasivnosti in apatiji ter da v okviru trenutnih možnosti naredimo tisto, kar lahko in kar bo vsaj deloma pozitivno vplivalo tako na organizacijsko kulturo, medsebojne odnose in nenazadnje tudi na učinkovitost posameznikov in policije kot institucije. Cilj je nedvoumen in skladen s cilji, »ki so skupni vsem celicam družbe, in sicer: živeti in se razvijati; prispevati k sreči vseh svojih članov; izpolnjevati svojo vlogo v družbi« (Bonnet, 2009: 225). Ne glede ali te cilje zasleduje sindikat, podjetje ali institucija in svoje delo opira na te temelje bo vsaka organizacija napredovala, privabila bo kakovostne člane oziroma uslužbence, jim znala prisluhniti, tudi tistim, ki so na hierarhični lestvici na dnu, jim pomaga- la reševati njihove težave in jim na ta način omogočila pridobiti tako osebnostne kot strokovne kompetence, ki bodo v korist slehernemu posamezniku a tudi organizaciji, kajti ob »prevzemu vajeti svojega življenja« (Levine, 2010: 24) je vsak posameznik odgovornejši in življenje, z njim pa tudi delo, dojema drugače, odgovorneje in bplj kakovostno. S tem pridobiva občutek in potrditev pripadnosti in svobode, ki vsem nam daje moč za obvladovanje vsakodnevnih obveznosti in zunanjih pritiskov (O'Donohue, 2009). »Da organizacija čim bolj izkoristi svoj potencial, morajo biti izkoriščene štiri posamezne, toda medsebojne povezane oblike energije, da se lahko uresniči poslovno poslanstvo: telesna, čustvena, umska in duhovna« (Loehr in Schwartz, 2006: 262). Temeljni pogoj pa je ustrezna OK, ne glede na to, ali govorimo o majhnem podjetju ali veliki organizaciji oziroma instituciji, kot je slovenska policija. VIRI: 1. Bonnet, Y. (2009). Srečni pri delu. Celje: Celjska Mohorjeva družba. 2. Bulc, V. (2006). Ritmi poslovne evolucije. Ljubljana: Vibacom, d. o. o. 3. Levine, T. (2010). Coaching je za vsakogar: kako postati sam svoj coach – ne glede na starost. Ljubljana: Lisac & Lisac. 4. Levy, J. (2012). Čebela v katedrali in še 99 zanimivih primerjav iz sveta znanosti. Ljubljana: Tehniška založba. 5. Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu (Human Resources Management). Ljubljana: Gospodarski vestnik. 6. Loehr, J., Schwartz, T. (2006). Energija uspeha: polna angažiranost za ravnovesje v poslovnem in zasebnem življenju. Ljubljana: Mladinska knjiga. 7. Kobayashi, I. (2003). Dvajset ključev. Ljubljana: Lisac & Lisac. 8. Mejaš, N., Veselko, K. (2015). Gradivo za strokovni posvet »Ali policija potrebuje transformacijo?» Ljubljana: O.K. Consulting. 9. Micklethwait, J., Wooldridge, A. (2000). Guruji managamenta: modreci ali šarlatani? Radovljica: Didakta. 10. O'Donohue, J. (2009). Večni odmevi: raziskovanje hrepenenja po pripadanju. Ljubljana: Iskanja. 11. Sutton, G. (2012). Pisanje uspešnih poslovnih načrtov. Varaždin: Katarina Zrinski, d. o. o. Foto: Perhan in arhiv Policije 21 VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Kazenski zakonik in njegov prispevek k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k šikaniranju na delovnem mestu Džemal Kočan, PU Ljubljana Čas je, da preverimo, kako je kazenski zakonik pripomogel k odpravi okoliščin, ki so v preteklosti pripomogle k izvajanju nadlegovanja na delovnem mestu. Ali žrtve naznanjajo negativne pojave v obliki kaznivega dejanja in kako bomo dosegli, da bo tudi policija tej problematiki namenila primerno proaktivnost? Nadlegovanja na delovnem mestu ne smemo jemati kot vsakodnevno težavo, občasen konflikt ali prepir v pisarni, ki se bo s časom sam od sebe izgladil. Razlogi zanj so v Sloveniji, med drugim, v spremembi družbenega in političnega reda. Priča smo bili določenim spremembam dotedanjega načina dela, predvsem pa odnosov v delovnih organizacijah in dinamiki sprememb. Vajeni smo bili varnega in stabilnega delovnega okolja, potem pa so začele postopoma veljati druge moralne in osebne vrednote, v ospredje so stopili novi cilji – kapital. Na delovnem mestu se srečujemo z različnimi dogodki, dejanji, ki lahko pomenijo pritisk na uslužbenca. Zavedati se je treba, da je vzpostavljanje in pridobivanje pravic in svoboščin dolgotrajen proces, ki zahteva širok konsenz, izničenje pa pride čez noč. Množično kršitev pravic delavcev pa je zelo težko ustaviti. Temelj krepitve integritete in doseganja dobrih rezultatov so primerni in pravilni odnosi. Slovenska ustava zagotavlja vsem enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, spol, raso, vero, jezik, politično ali drugo prepričanje, rojstvo, gmotno stanje, družbeni položaj, izobrazbo ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Prepoved diskriminacije je določena že v 14. členu Ustave RS v sklopu načela enakopravnega obravnavanja v delovnem in uslužbenskem pravu. Za vsako omejevanje človekovih pravic je treba imeti zakonsko osnovo, kajti v nasprotnem primeru so te pravice neposredno uresničljive že na podlagi ustave. V primeru njihove kršitve lahko upravičenec poišče pomoč pri pristojnem sodišču. Nikakor pa ni vsako omejevanje pravice kršitev. Živimo namreč v skupnostih, kjer prihaja do prepletanja pravic in svoboščin. Statistični podatki prikazujejo število obravnavanih kaznivih dejanj šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu v letih od 2008 do 2013 Število kaznivih dejan št. kazenskih ovadb 2009 24 16 8 2010 50 24 25 2011 52 26 26 2012 33 20 12 2013 8 4 2 167 90 74 leto SKUPAJ Vir: Letno poročilo Policije od 2008 do 2013, 2014 (e-vir). 22 št. poročil Marsikdaj ni mogoče priznanih pravic in svoboščin uveljavljati v celoti, saj bi lahko posegali v pravice in svoboščine drugih ljudi, s katerimi živimo v skupnosti oziroma s katerimi delamo v istem kolektivu. Na podlagi navedenih podatkov lahko sklepamo, da je bilo ob uveljavitvi kazenske sankcije v Kazenski zakonik prisotno povečanje naznanjenih kaznivih dejanj, z leti pa je upadalo. Posledica tega je lahko preobsežen postopek za žrtev in »halo efekt«, da se ne izplača prijavljati tovrstnih kaznivih dejanj. Kajti ko so bila ta dejanja v posameznih gospodarskih družbah naznanjena, je policija izvajala določene razgovore in ugotavljala dejstva, s čimer je v podjetju povzročila »paniko«. Ne smemo zanemariti dejstva, da vsa naznanjena dejanja niso bila rešena v korist prijavitelja. Tabela prikazuje, koliko dejanj je bilo zaključenih s kazensko ovadbo, koliko pa s poročilom pristojnemu državnemu tožilstvu. Nekatere žrtve niso bile zadovoljne z zaključkom zadeve in je tudi to pripomoglo k širjenju informacij, da prijava kaznivega dejanja ni učinkovita. Nedvomno pa je vsak izmed posameznih primerov pripomogel h generalni prevenciji. Leta 2008 je stopila v veljavo novela Kazenskega zakonika, ki namenja posebno pozornost kaznivim dejanjem zoper delovno razmerje in gospodarstvo. Ob nekaterih že obstoječih kaznivih dejanjih uvaja tudi nekatera nova. V 197. členu govori o šikaniranju na delovnem mestu. Po tem členu je prepovedano spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje in neenakopravno obravnavanje na delovnem mestu ali v zvezi z delom, pri katerem storilec povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Če ima to dejanje za posledico psihična, psihosomatska ali fizična obolenja ali se zaradi njega zmanjša delovna storilnost zaposlenega, zakonodajalec predpisuje zaporno kazen tudi do treh let. Tako je mobing, čeprav pod drugačnim imenom, tudi v Sloveniji kaznivo dejanje, s katerim se ukvarja tudi policija. Dokazovanje mobinga je zelo težaven in zapleten proces, težko dokazljiv v postopkih v podjetju in v morebitnem postopku pred sodiščem. Še težje je dokazati škodljivost mobinga in njegov vpliv na psihično stanje žrtve oziroma prepoznati mejo med usmerjanjem dela in nasilnim vodenjem. Če bi bila žrtev seznanjena s pojavnimi oblikami šikaniranja in načinom ustreznega evidentiranja, bi lahko zelo učinkovito in enostavno svojemu nadrejenemu dokazala šikaniranje. Vendar je to mogoče le v organiziranem delovnem okolju, kjer je hierarhija jasno določena in kjer so izvedene aktivnosti vidne in sledljive. V manjših neorganiziranih delovnih kolektivih, ki jih je pri nas vse več, pa je dokazovanje šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu vse prej kot lahko. Tu se pojavlja vprašanje, ali so neplačevanje osebnih dohodkov, odbijaletnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST letnik LXIII/št. 2/2015 STROKOVNI PRISPEVEK 23 VArNOST STROKOVNI PRISPEVEK Prikaz ene izmed možnih oblik dnevnika s pojasnili za njegovo ustrezno vodenje Datum Ura Kaj se je zgodilo Povzročitelj Občutki Posledice Koga sem Informiral Priče dogodka 1 2 3 4 5 6 7 8 nje zneskov zaradi slabe storilnosti in podobni t. i. disciplinski ukrepi vodje tudi zajeti v tem členu. Nekateri ukrepi so namreč v Kazenskem zakoniku zajeti drugje (neplačevanje prispevkov se npr. imenuje kršitev pravic iz socialnega zavarovanja). V 71. členu Kazenskega zakonika je določeno, da sme sodišče storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. Sodišče samo določi, koliko časa naj traja tak ukrep. Predpisano pa je, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let. Rok začne teči od pravnomočnosti odločbe, čas, preživet v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, pa se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. Sodišče navedenega ukrepa do sedaj ni uporabilo v praksi, prav tako ga državno tožilstvo ni predlagalo. Prepričan sem, da bi bil ukrep zelo učinkovit za preprečevanje nadaljevanja tovrstnih dejanj, zato bi bilo treba preko tožilstev doseči, da predlagajo sodiščem njegovo izrekanje. Analiza 197. člena Kazenskega zakonika kaže, da je nadrejeni lahko storilec le v določenih primerih, sicer pa je storilec lahko vsakdo (v vertikalnem in horizontalnem odnosu), ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom stori dejanje, ki je opredeljeno kot nadlegovanje, trpinčenje, drugačno obravnavanje, zastraševanje ali poniževanje. Takšne pravne prakse sicer ni zaslediti. Razlog za tako ravnanje posameznikov lahko iščemo predvsem v razmerju med storilcem in žrtvijo. Če gre za horizontalno nadlegovanje, se tega lahko žrtev sama reši. V primeru vertikalnega nadlegovanja se je statusa žrtve težje znebiti in sta ponavadi prijava ter uradni postopek tako rekoč edini možni rešitvi nastalega položaja. Upoštevajoč celotno besedilo člena lahko ugotovimo, da dejanje lahko stori vsak v povezavi z določenima krajem in ravnanjem. Če izhajamo iz sklepanja z večjega na manjše (argumentum a maiori ad minus), lahko rečemo, da če dejanje lahko stori kdo, ki je hierarhično na višjem položaju in so opredeljene posledice, ki morajo nastati, lahko tako dejanje stori tudi sodelavec ali podrejeni, izpolnjeni pa morajo biti ostali pogoji, ki jih zahteva člen. Mojo teorijo o tem, da lahko dejanje šikaniranja na delovnem mestu stori vsakdo, ne glede na hierarhično umeščenost na delovnem mestu, najbolj potrjuje metoda sistematične razlage. Določbe tega člena so namreč opredeljene tudi v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih, Zakonu o varstvu zdravja pri delu in drugih predpisih. Tako lahko ugotovimo, da je žrtvam nadlegovanja na delovnem mestu bila dana možnost pravdnega postopka, ko pa zadeva prestopi neke meje in nastanejo hujše posledice, je treba ravnati skladno z določbami Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku. Če upoštevamo vse razlage 197. člena Kazenskega zakonika, lahko sklenemo, da dejanje 24 po tem členu lahko stori vsakdo, ki to dejanje stori na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz pregleda obravnavanih zadev je razvidno, da je kar nekaj postopkov potekalo pred delovnim in socialnim sodiščem. Menim, da so žrtve ob uveljavitvi novele Kazenskega zakonika videle rešitev v naznanjanju tovrstnih dejanj policiji, saj je postopek enostavnejši in tako rekoč brezplačen, javnost pa še vedno zaupa policiji. Upoštevajoč statistične podatke lahko ugotovimo, da število prijav z leti upada. Ta podatek bi nas moral skrbeti, saj smo v vsakodnevnem življenju priča ravno nasprotnemu. Zato mora policija tej tematiki nameniti večjo pozornost. Dobro bi se bilo ponovno seznaniti z določenimi primeri sodne prakse in to pri obravnavi posameznih dejanj upoštevati. Ugotovimo lahko, da je vse več primerov obravnavanih le pred delovnim in socialnim sodiščem ter v drugih pravdnih postopkih, žrtve pa postopek pred policijo obidejo, kar kaže na določeno nezaupanje. Pojavilo se je tudi znanstveno vprašanje, ali je z vidika kazenskega prava področje varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu ustrezno urejeno, vendar se v praksi iz različnih razlogov izvaja v manjši meri. Upoštevajoč določbe 197. člena ugotovimo, da je kazenskopravno postopek primerno urejen. Storilec dejanja po 197. členu Kazenskega zakonika je lahko vsakdo – ne glede na hierarhično umestitev v delovnem odnosu in procesu. To pomeni, da so opisani kraj dejanja, način ravnanja in posledice oziroma občutki žrtve. Da se v praksi izvaja v manjši meri, gre pripisati predvsem slabi informacijski povezanosti med subjekti, ki se ukvarjajo s to problematiko. Kar nekaj postopkov npr. poteka na delovnem in socialnem sodišču, o čemer pa policija oziroma državno tožilstvo nista obveščena in ne moreta začeti kazenskega pregona storilca oziroma storilcev. Med posameznimi organi so sklenjeni sporazumi, uredbe oziroma akti, ki podrobneje urejajo medsebojno sodelovanje in izvajanje aktivnosti na posameznem področju dela. Če ločimo pravno ureditev od dejanskih ukrepov, lahko ugotovimo, da je ustavna in kazenskopravna ureditev varstva zaposlenih primerno urejena in primerljiva z državami, kot so Avstrija, Nemčija, Belgija, Italija … Kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in nadlegovanja na delovnem mestu zahtevata nujnost izpolnitve pogoja, da gre za dalj trajajoče in ponavljajoče dejanje. Da je sodna praksa drugačna in neenotna, dokazuje naslednja sodba vrhovnega sodišča1: prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je dogodek trajal dva dni zaporedoma. Storilca je sodišče spoznalo za odgovornega kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega 1 Sodba VSRS, opr. št. I Ips 7226/2009-39, 15.9.2011 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi se je sklicevala na to, da je napačen zaključek sodišča, da je obravnavano kaznivo dejanje podano le v primeru ponavljajočega se in sistematičnega psihičnega maltretiranja; prepovedane posledice, opisane v prvem odstavku 197. člena KZ-1, je mogoče povzročiti tudi z drugimi dejanji, sposobnimi, da povzročijo predvidene posledice. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da se obdolžencu očitata ravnanji v dveh različnih dneh, zato je mogoč zaključek, da je obdolženec ravnanji ponovil. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu, da je za prisotnost elementov nadlegovanja na delovnem mestu odločilnega pomena dejstvo, da je nastala prepovedana posledica ponižanosti in prestrašenosti oškodovanca. Vse te prepovedane posledice morajo nastati kot posledica obdolženčevega napada na dostojanstvo žrtve in možnosti izgube službe. Vsak primer je treba vrednotiti posebej in ugotavljati okoliščine ponižanosti, prestrašenosti ter napada na dostojanstvo uslužbenca. Če bi nekdo že z enim dejanjem pokazal, da ne želi prenehati s svojim ravnanjem, bi bilo to glede na pojasnilo v navedeni zadevi možno prepoznati kot sistematičnost in dejanje, ki bo trajalo dalj časa, če ga ne bo naznanil pristojni instituciji. Ugotovimo lahko, da marsikatero kaznivo dejanje poleg zaporne sankcije v svoji dikciji vsebuje tudi dikcijo o denarni kazni, 197. člen KZ-1 pa te sankcije ne vsebuje. Prepričan sem, da bi denarna sankcija poleg zaporne kazni delovala najmanj preventivno, če že ne bi imela tudi drugih pozitivnih učinkov. V tem delu je pomembno omeniti tudi 290. člen Kazenskega zakonika, kjer je določeno, da kdor omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali da je taka prepoved letnik LXIII/št. 2/2015 STROKOVNI PRISPEVEK nastala kot pravna posledica obsodbe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. S to določbo je zakonodajalec »vrgel žogico« tudi delodajalcem, da morajo temeljito preveriti, komu bodo zaupali vodenje v svojem delovnem okolju. Sam do sedaj še nisem zasledil, da bi za vodstvena delovna mesta delodajalci zahtevali potrdila o tem, da oseba nima izrečenega varnostnega ali varstvenega ukrepa. O vseh dogodkih, ki kažejo na nadlegovanje na delovnem mestu, je treba kronološko voditi zapisnik ali dnevnik. To je edini ukrep, ki tudi preventivno vpliva na preprečevanje in posledično prepoznavanje okoliščin nadlegovanja na delovnem mestu, kar potrjujejo tudi izkušnje v drugih državah. Sočasno pa taka kronologija v nadaljnjem postopku pred predstojnikom ali v drugih formalnih postopkih služi kot dokaz potrjevanja navedb žrtve. Žrtev zato v vseh postopkih nastopa verodostojnejše in ne prihaja do napačnih navedb ter dvoma v verodostojnost. Profesionalni, strokovni in korektni odnosi so temelj za preprečevanje šikaniranja na delovnem mestu. Menim, da policija na tem področju ne naredi dovolj. Priča smo namreč različnim postopkom obravnave kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kršitev javnega reda in miru ter anonimnih informacij, iz katerih izvirajo določene okoliščine, ki nakazujejo na nadlegovanje na delovnem mestu oziroma trpinčenje, vendar največkrat osnovno dejanje »posrka« ostala deviantna ravnanja, s čimer storimo krivico domnevni žrtvi. Vsi bi morali biti pozorni na nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, saj bomo le s celovito obravnavo postopkov dosegli, da se bo tovrstno ravnanje ocenilo kot družbeno nesprejemljivo. Tako bomo postopoma uveljavili lastne pravice in našim otrokom zagotovili zdravo delovno okolje. Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in arhiv Policije 25 VArNOST Izobraževanje POLICISTI IN VOJAKI NA SKUPNEM USPOSABLJANJU IZ POOBLASTIL S PRAKTIČNIM POSTOPKOM IN SAMOOBRAMBO Sektor za policijska pooblastila in preventivo na GPU ter Slovenska vojska sta v marcu organizirala skupno usposabljanje iz praktičnega postopka policistov in pripadnikov vojaške policije Slovenske vojske. Usposabljanje je potekalo 2. in 3. marca v objektih Slovenske vojske na Pokljuki ter v Ljubljani in je bilo namenjeno inštruktorjem praktičnega postopka s samoobrambo iz policije in vojaške policije Slovenske vojske ter policistom NOE GPU, ki izvajajo usposabljanja s tega področja v policiji. Prvi dan je na Pokljuki prvo vadbo vodil Branko Vinkovič iz vojaške policije in udeležencem predstavil različne tehnike strokovnih prijemov za obvladovanje upiranja ter odvračanja napadov oseb. Tehnike so temeljile na vzvodno-zapestnih prijemih, ki izhajajo iz ju-jitsa (npr. zvin zapestja kote gaeshi, z različnimi izpeljankami in v različnih situacijah). Vadeči so jih izvajali z golimi rokami in uporabo zložljive kovinske (teleskopske) palice. Drugo vadbo sta vodila Vladimir Ilić in Matjaž Čuček iz SPPP SGDP GPU, ki sta prikazala tehnike preprečevanja odvzema strelnega orožja (vojaškemu) policistu. Udeleženci so vadili vrste obrambe pred poskusom odvzema strelnega orožja, ko je to še v toku, ko je v fazi potega iz toka in ko (vojaški) policist z orožjem varuje postopek, oseba pa mu orožje skuša odvzeti oziroma iztrgati iz rok. Obramba je temeljila na tem, da se je udeleženec prijema napadalca za orožje ali roke rešil tako, da je njegov prijem s prosto roko dodatno učvrstil, nato pa z rotacijo telesa izvedel vzvod na napadalčevo roko (najpogosteje na zapestje) in ga podrl na tla. Popoldne so udeleženci obravnavali teoretične vsebine, osrednja je bila radikalizacija. Problem radikalizacije je predstavil Mišo Radovančević iz UKP GPU in pojasnil poglavitne vzroke, ki vodijo posameznike v radikalizem, npr. občutek krivice, ki ga večata ideologija in sovražna retorika. Udeležence je seznanil z znaki, ki kažejo na to, da je oseba verjetno radikalizirana (način oblačenja, obnašanja itn.), in poudaril ter opozoril na razliko med očitnim izražanjem veroizpovedi in radikalizacijo. Drugi dan usposabljanja je prvo vadbo vodil Sašo Jereb iz CVZ UPS GPU, ki je udeležencem predstavil način vadbe strokovnih metov. Prikazal je strokovne mete, ki izhajajo iz juda in temeljijo na porušenju ravnotežja nasprotniku ter podiranju na tla s pometanjem njegovega stopala. Pri takšnih metih (npr. o uchi gari, ko uchi 26 gari, de ashi barai) oseba pade na tla z manjše višine, saj ne pade zaradi prevračanja preko bokov ali podobnih tehnik, zato so praviloma tudi posledice milejše. Zaradi tega in zaradi dejstva, da so tehnike izvedljive tudi, kadar oseba nima na sebi močnejših oblačil, so tovrstni strokovni meti primerni za policijsko uporabo. Drugo vadbo je vodil Gorazd Toplak iz PA GPU, ki je poudaril pomen usklajenega delovanja policistov pri obvladovanju upiranja oseb. Opozoril je na možne posledice oziroma poškodbe, kadar policisti izvajajo tehnike v nasprotne smeri – na primer zlom nadlahtnice, zvin komolca in podobno – ter prikazal nekaj kombinacij tehnik, ki se med seboj dopolnjujejo in delujejo v isto smer. Po vadbi je udeležence nagovoril poveljnik SEVP SV, stotnik Jernej Kosmač, ki je povedal, da so tovrstna skupna usposabljanja zelo dobrodošla in koristna, saj si udeleženci izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje ter spretnosti. Poudaril je pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Tudi udeleženci so v analizi skupnega usposabljanja policistov in vojaških policistov na področju usposabljanj iz praktičnega postopka s samoobrambo oziroma uporabo borilnih veščin v policijskih postopkih potrdili njegovo koristnost. Besedilo: Vladimir Ilić in Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU Foto: Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST Izobraževanje DNP − NEDOVOLJEN IN NEVAREN IZDELEK ZA IZGUBO TEŽE 2,4-dinitrofenol (DNP) je nevarna snov, ki se uporablja tudi kot osnova za pripravo nekaterih eksplozivov. Izdelek je bil v uporabi v tridesetih letih za spodbujanje presnove in izgubo telesne teže, a je bil hitro umaknjen zaradi nevarnih stranskih učinkov pri ljudeh, ki so ga jemali. V osemdesetih letih smo bili priča ponovnim poskusom, da se vrne na tržišče kot prehransko dopolnilo. Po pacientovi smrti in obsodbi zdravnika, ki ga je predpisal, so snov umaknili s tržišča, v naslednjih letih pa se je ponovno pojavljal na črnem trgu. Uživanje tega izdelka je nevarno že samo po sebi, v kombinaciji z drugimi preparati, npr. klenbuterolom, pa se tveganje še pomnoži. DNP je običajno izdelan v nezakonitih laboratorijih in vprašljivih sanitarnih razmerah. Proizvajalci slabo poznajo postopek priprave in potrošnike izpostavljajo tveganju prevelikega odmerjanja. Francoski zdravstveni organi so opozorili na primer zastrupitve moškega, ki je DNP zaužil oktobra lani, v letnik LXIII/št. 2/2015 začetku letošnjega leta pa je svetovna protidopinška agencija sporočila, da je eden izmed akreditiranih protidopinških laboratorijev v analizo prejel neznano snov, za katero se je izkazalo, da je DNP. Aprila letos je zato opozorilo na vnovičen pojav te nevarne snovi izdal tudi Interpol. DNP, ki se še posebej uporablja v svetu bodibildinga, se običajno prodaja v obliki rumenega praška – v razsuti obliki ali pogosteje v kapsulah – ali celo kot krema. Da bi odvrnili pozornost organov pregona, razpečevalci DNP izkoriščajo podobnost izdelka z začimbo (rumen prašek) in lažno navajajo, da kapsule vsebujejo kurkumo. Besedilo: Interpol Foto: svetovni splet 27 VArNOST Izobraževanje Na Cepolovem seminarju o etiki in človekovih pravicah Policijska akademija je med 30. marcem in 3. aprilom na Brdu pri Kranju vodila mednarodni Cepolov seminar o etiki in človekovih pravicah. Udeležilo se ga je 27 višjih policijskih uradnikov nacionalne policije 23 evropskih držav in 14 predavateljev iz policijskih organizacij Avstrije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije, iz dveh mednarodnih organizacij (FRA in DCAF). Strokovni posvet Otrok in pasti sodobnega časa privabil več kot 280 udeležencev Na Brdu pri Kranju je 2. in 3. aprila potekal strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok, ki ga je že štirinajsto leto zapored organizirala Generalna policijska uprava skupaj z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Centrom za izobraževanje v pravosodju. Na posvetu Otrok in pasti sodobnega časa je več kot 280 prijavljenih udeležencev prisluhnilo strokovnjakom, ki so z različnih vidikov osvetlili skrb za varnost in zaščito otrok ter njihovih družin pred številnimi oblikami nasilja ali zlorab. Druga generacija študentov uspešno končala študij na Višji policijski šoli 5. aprila je v Policijski akademiji potekala slovesna podelitev diplom drugi generaciji Višje policijske šole, v katero so bili vpisani policisti – vodje policijskega okoliša – in kriminalisti. Študij za drugo generacijo predstavlja »doizobraževanje« že zaposlenih policistk in policistov. Trajal je eno leto, potekal je ob delu, uspešno pa ga je končalo 92 študentk in študentov. Foto: Mirko Verovšek, PA GPU 28 letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE CENTER ZA POLICIJSKO SODELOVANJE − PRVIH DESET LET IN POGLED NAPREJ 3. maja je minilo deset let od začetka delovanja Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje (CPS), enega od dveh delujočih centrov za policijsko sodelovanje v okviru Specializirane enote za nadzor državne meje SMP UUP, ki deluje pod okriljem Generalne policijske uprave. CPS Vrata Megvarje leži na ozemlju Republike Avstrije, neposredno na državni meji med Republiko Italijo (v bližini Trbiža) in Republiko Avstrijo, v kraju Vrata Megvarje. Na podlagi dogovora med vladami Avstrije, Italije in Slovenije o sodelovanju v CPS Vrata Megvarje tukaj opravljajo naloge uniformirani policisti vseh treh držav; izmenjujejo si informacije in opravljajo druge naloge na področju: — spodbujanja čezmejnega policijskega sodelovanja, — podpore pri ohranjanju javnega reda in varnosti ter pri preprečevanju čezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij. CPS je nastal kot rezultat dobrega medsosedskega sodelovanja na področju varnosti, da bi policijo treh dežel še bolj povezal in ji omogočil hitro izmenjavo podatkov. Kriminaliteta je namreč problem, ki je že davno prerasel državne meje. Že nekaj časa predstavlja globalni izziv, zato lahko policisti v Evropski uniji le skupaj s sosednjimi državami in drugimi državami V operativni sobi: — ustrezna IT-oprema (računalnik, skener, telefon, telefaks) — dostop do zbirk podatkov (Interpol, SIS II, nacionalna baza, EUCARIS, aplikacije, internet, letnik LXIII/št. 2/2015 članicami učinkovito odkrivajo in preprečujejo ilegalne migracije in druge oblike čezmejne kriminalitete. Zato si morajo varnostni organi nujno zagotoviti pravočasno in uspešno izmenjavo informacij o storilcih kaznivih dejanj in prekrškov. Hitrost ukrepanja igra pri zatiranju kriminalitete velikansko vlogo. Posebej pomembna je hitrost izmenjanih informacij pri preverjanju oseb, listin, ukradenih avtomobilov in drugih predmetov, saj lahko precej skrajša pot od zaznave do identifikacije in končnega prijetja storilcev. Eden najučinkovitejših mehanizmov za hitro izmenjavo informacij na področju policijskega dela znotraj skupnega schengenskega območja so prav centri za policijsko sodelovanje. Kot oblika dela zelo skrajšajo čas ukrepanja in postopkov. Njihovi uporabniki dobijo odgovore na svoja zaprosila zelo hitro, pogosto tudi manj kot v eni uri, kar omogoča dobro informiranost policije sosednjih držav, zakonito ukrepanje, doda- intranet, ustrezne TK-linije (avst. številka, visoka IP-linija), LOTUS, e-pošta) — kanali in aplikacije za izmenjavo podatkov (telefaks, SIENA, LOTUS Notes, S-MIME, SPIS IV) — ustrezna zaščita podatkov — neposreden stik in delo s tujimi policisti 29 MEDNARODNO SODELOVANJE VArNOST tno motiviranost policistov pri delu in nenazadnje zmanjšanje morebitnih zlorab pri posegu v človekove pravice in svoboščine ter nepotrebnih stroškov državnim organom. ških organov, potrebnih za reševanje življenja, informacije in pomoč pri iskanju pogrešanih oseb... CPS obenem posreduje prejete informacije o prevoznosti cest, prometnih nesrečah, drugih pomembnih dogodkih. DELOVANJE CPS Pomemben del dela CPS je še kakovostno sodelovanje z UPS OKC GPU in vsemi operativno-komunikacijskimi centri (OKC) policijskih uprav ter GPU UKP SMPS kot centralnim organom na področju mednarodnega sodelovanja. CPS je v poskusnem obdobju, ki je trajalo do 2. aprila 2006, delal med delavniki od 8. do 20. ure, od 3. aprila 2006 pa je začel opravljati naloge 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Naloge CPS so: — spodbujanje in krepitev čezmejnega sodelovanja ter izmenjava informacij na področju policijskega dela; — usklajevanje skupnih nalog kontrole in nadzora ter drugih operacij na skupni državni meji ali posameznih obmejnih območjih, pri katerih sodelujejo pogodbenice; — prevzem državljanov pogodbenic in državljanov tretjih držav, ki se ilegalno zadržujejo na ozemlju držav pogodbenic ali so tja ilegalno vstopili, ob upoštevanju določb veljavnih sporazumov; — izmenjava informacij o preventivnem in represivnem zatiranju kriminalitete. Ob prejetih informacijah v CPS o tatvinah vozil, delovnih strojev in drugih predmetov, ki imajo vgrajene sledilne naprave GPS, je naloga policista CPS, da informacije čim hitreje posreduje na OKC GPU oziroma OKC PU, pri čemer je bilo na ozemlju RS odkritih več ukradenih vozil in delovnih strojev. V CPS naloge opravlja 7 predstavnikov slovenskih, 15 avstrijskih in 15 italijanskih varnostnih organov, pri čemer so prisotne tri italijanske službe, in sicer Državna policija, Finančna straža in Karabinjerji. Trenutno začasno delata v CPS predstavnika nemške zvezne policije, v bližnji prihodnosti pa naj bi nemški varnostni organi pristopili k stalni prisotnosti v CPS. Vsaka država članica je za delo v CPS imenovala koordinatorja, ki je odgovoren za skupno organizacijo aktivnosti, delovanje CPS, spoštovanje nacionalne zakonodaje in usmeritev pri opravljanju nalog ter sprejemanju ustreznih ukrepov za nemoteno ter dobro poslovanje CPS. Vse tri države so podpisale poslovnik, ki opredeljuje način delovanja, pravila hišnega red in medsebojna razmerja vseh oseb, ki opravljajo svoje delo v CPS. Slovenski policisti v CPS opravljajo naloge v 8-urnih izmenah, v delovni čas se jim všteva tudi vožnja do in iz centra, s sedeža SENDM v Ljubljani. S posredovanjem centra je bil v marcu 2014 uspešno odkrit ukraden kamion s priklopnim vozilom in naloženim delovnim strojem. Poleg dobrega sodelovanja s proizvajalci delovnih strojev je CPS ustvaril tudi dobro sodelovanje s KBK Konstanz, centrom v Nemčiji, ki se ukvarja z ladijsko kriminaliteto. Predstavniki tega centra so v letu 2007 za delavce CPS organizirali seminar s področja odkrivanja in prepoznavanja ukradenih plovil in motorjev. Dobro sodelovanje se je kar nekajkrat izkazalo, ko smo na območju RS zasegli večje število izvenkrmnih motorjev, ki še niso bili evidentirani v bazi SIS. V skladu s poslovnikom je določen način dokumentiranja poslovanja; trijezični obrazec je osnova za nadaljnjo obdelavo in posredovanje tujim varnostnim organom. Policisti v CPS morajo imeti potrebno znanje in izkušnje o organizaciji in delovanju policije, mednarodnem sodelovanju, dobro morajo poznati mednarodne pogodbe, znati tuje jezike, uporabljati spletna okolja in ostale programe ter drugo policijsko znanje. Delovni proces se odvija neposredno v operativni sobi. Policisti v CPS opravljajo poizvedbe s področja čezmejne kriminalitete, ilegalnih migracij, ponarejenih oz. prenarejenih listin, tatvin in identifikacije motornih vozil, ugotavljanja identitete oseb, urgentnih informacij pri ropih, ugrabitvah, možnih samomorih tujih državljanov in drugo. Veliko vlogo pri posredovanju informacij in usklajevanju ima center pri reševanju ponesrečencev v gorah, saj gorskih nesreč v tem delu Alp ni malo. Prednost v CPS je, da znajo policisti vseh držav tuje jezike, prav tako opravljajo naloge neposredno skupaj, tako da si lahko pri nerazumevanju jezika pomagajo (Na primer: če se državljan Slovenije ponesreči v italijanskih gorah, pokliče za pomoč na številko 118 v Italiji in ker ne zna tujega jezika, ga iz centra za reševanje vežejo v CPS, kjer slovenski policist stopi v stik z njim in ga usmerja. Prav tako policisti nudijo vso potrebno pomoč in informacije pri transportu člove- 30 Na relaciji Italija–Madžarska je bilo ustavljeno kombiniramo vozilo, v katerem so policisti našli več ukradenih izvenkrmnih motorjev za plovila. Po prvih podatkih je bilo ugotovljeno, da motorji niso ukradeni, sledilo je preverjanje preko centra KBK, pri proizvajalcu in lastniku. Šele z dodatnimi preverjanji se je izkazalo, da motorji niso tam, kjer bi morali biti. Sledil je zaseg ukradenih predmetov pri državljanu Bolgarije. letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Statistika opravljenih poizvedb v CPS v letih od 2007 do 2014, s pozitivnimi zadetki po kategorijah TV MK PLOVILO PLOVILOIZVENKRMNI MOTOR LISTINE 2007 7.352 132 255 243 630 2008 6.142 225 406 98 729 2009 2.849 150 3 2 2 9 361 205 6 2 740 2010 2.370 98 11 5 5 18 8 278 245 8 676 2011 2.247 83 3 6 5 7 1 225 153 7 1 491 2012 2.123 66 2 4 6 7 254 188 3 530 2013 1.943 62 3 5 5 1 1 7 323 263 4 2 676 2014 2.012 54 5 5 2 1 7 343 305 1 2 725 27.038 870 27 27 17 43 2 30 2.445 1.700 29 7 5.197 Slovenija OSEBE PREDMETI OSTALO zadetki skupaj OA skupaj KV PRIKL. VOZILO SKUPAJ Avstrija Italija Skupaj 2007 7.352 25.171 22.711 55.234 2008 6.142 22.016 20.974 49.242 2009 2.849 22.057 20.312 45.218 2010 2.370 20.161 20.686 43.094 2011 2.247 20.161 20.686 43.094 2012 2.123 18.386 18.117 38.626 2013 1.943 17.444 19.666 39.053 2014 2.012 17.807 26.867 46.686 27.038 163.203 170.019 360.247 SKUPAJ VIZIJA V ukradenem kombiju so policisti našli več kot 30 novih motornih žag in druge opreme, ki v sistemu ni bila evidentirana kot ukradena. S preverjanji v CPS so preko proizvajalca uspešno našli francoskega kupca, ki mu je bila ukradena oprema. CPS in CSVO sta kontaktni točki za izmenjavo informacij v okviru operacij Frontex, kjer imajo slovenski policisti možnost neposrednega preverjanja preko tujih varnostnih organov. V okviru SENDM deluje še drugi štirilateralni Center za sodelovanje varnostnih organov v Dolgi vasi, ki opravlja enake naloge in je s CPS neposredno povezan preko programa SPIS IV, ki omogoča hitro in preprosto poslovanje obeh centrov. Oba centra zelo dobro sodelujeta z več kot 46 delujočimi centri za policijsko in carinsko sodelovanje na območju EU. CPS ima v okviru centrov EU zelo visoko mesto in sodi med najbolje ocenjene ter najuspešnejše centre za policijsko sodelovanje v EU. V centru se mesečno vrstijo obiski delegacij policije iz EU in od drugod, da si ogledajo organizacijo in metode dela v CPS. Prav tako smo v CPS že opravili usposabljanja bodočih policistov za delo v centrih za policijsko sodelovanje (BIH, Srbija, Črna gora). Policisti, ki opravljajo naloge v CPS, so deležni različnih usposabljanj na področju: — čezmejne kriminalitete (vozila, listine itd.), — mednarodnega sodelovanja, — študijskih obiskov in konferenc (MEPA, PCCC, ISEC Project, PCCC SEE, PCCC Kehl), — naprednega dela z računalnikom, — znanja tujih jezikov, — evropske platforme strokovnjakov za centre za policijsko in carinsko sodelovanje (EPE). letnik LXIII/št. 2/2015 Kljub dosedanjemu uspešnemu delu CPS je treba pogled usmeriti v prihodnost in razmisliti, kako bi si lahko dolgoročno še učinkoviteje izmenjevali operativne podatke. Nadvse obetavna je Europolova varna aplikacija za izmenjavo informacij (SIENA), ki je v CPS v preizkusni fazi v okviru pilotskega projekta. Obveščenost policistov o možnostih preverjanja in lažja dostopnost policistov do posredovanja poizvedb sta naslednja koraka, ki sta potrebna razmisleka. Pri izmenjavi informacij s centri v Evropi se nenehno trudimo izboljšati sodelovanje in ga nadgraditi. Velik izziv trenutno predstavlja sodelovanje s 27 centri članic držav, ki so podpisnice PCCC Konvencije za Jugovzhodno Evropo (BIH, Srbija, Črna gora, Albanija, Moldavija, Makedonija, Romunija, Avstrija, Slovenija). V bližnji prihodnosti želimo z njimi začeti izmenjavati informacije; poznavanje kulture bivše SFRJ in znanje jezika bosta pomembno prispevala k uspešnemu delu pri odkrivanju in preprečevanju čezmejnega kriminala. Na področju delovanja PCCC-jev po EU poteka projekt ISEC pod okriljem nemške zvezne policije, katerega namen je izboljšati neposredno sodelovanje centrov, EPE, znanje in izkušnje, večja prepoznavnost PCCC-jev in drugo. Vsi zaposleni, ki opravljajo naloge v centrih, naj bi se aktivno vključili v dejavnosti ISEC Projecta, saj ta poleg omenjenega nudi tudi sofinanciranje študijskih obiskov v druge PCCC-je, učenje tujih jezikov ipd. V prihodnosti bo treba – zaradi pridobivanja in nadaljnjega širjenja dobrih praks, na ostale PCCC-je – okrepiti sodelovanje z DCAF Ljubljana Besedilo: Klemen Čop, UUP GPU Foto: CPS Vrata Megvarje 31 VArNOST MEDNARODNO SODELOVANJE Na mednarodni konferenci o centrih za policijsko sodelovanje V Moravskih Toplicah je 7. in 8. maja potekala prva mednarodna konferenca o centrih za policijsko in carinsko sodelovanje. Na dvodnevnem srečanju so sodelovali predstavniki policije in notranjih ministrstev držav zahodnega Balkana ter vabljenih članic Evropske unije. Konferenco smo organizirali skupaj s Konvencijo o policijskem sodelovanju v JV Evropi, na pobudo nemške zvezne mejne policije, da si s kolegi iz regije izmenjamo izkušnje in dobre prakse pri delovanju centrov za policijsko sodelovanje. Po ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se je namreč potniški promet še dodatno povečal. Ker se večja mobilnost lahko izkorišča tudi v kriminalne namene, je hitra in učinkovita izmenjava informacij ključnega pomena za učinkovito delo policije pri preprečevanju in odkrivanju kriminalitete. Pravi odgovor na ta izziv je ravno ustanovitev skupnih centrov, ki omogočajo hitro pridobitev različnih podatkov od sodelujočih držav. Slovenska policija lahko to potrdi že sedaj, in sicer z uspešnim sodelovanjem v dveh večstranskih policijskih centrih. Foto: Suzana Rauš, PU Murska Sobota Slovenski mejni policisti v Varšavi predstavljali svoje delo Delegacija slovenske policije se je 21. maja, ob evropskem dnevu mejnih policistov, udeležila srečanja v Varšavi na Poljskem. Predstavniki Sektorja mejne policije UUP GPU in Centra za tujce, Policijske akademije ter posamezni policisti, strokovnjaki na področju mejnih zadev in tujcev, so se udeležili predavanj in razprav o delu mejne policije, med drugim tudi o delovanju agencije Frontex ob njeni deseti obletnici delovanja in izzivih, ki jo čakajo v prihodnje, ter o tem, kaj je prinesla vzpostavitev schengenskega prostora. Agencija Frontex je 25. maj razglasila za dan evropskih mejnih policistov. Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Podaljšan certifikat OZN v rokah policije Generalni direktor policije Marjan Fank je 1. aprila sprejel generalmajorja Dobrana Božiča, obrambnega predstavnika pri stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, ZDA. Ta je Fanku predal certifikat OZN za osnovno usposabljanje policistov kandidatov za delo v mednarodnih civilnih misijah. Slovenska policija je ta mednarodno verificiran program usposabljanja prvič prejela leta 2010. Certifikat je treba verificirati na štiri leta, kar smo z usposabljanjem naredili lani jeseni in ga upravičili. Gre za certifikat, na podlagi katerega lahko usposabljamo tudi članice OZN, ki takšnega programa same še ne izvajajo. Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU 32 Marjan Fank se je v Dubrovniku udeležil delovnega sestanka policijskih šefov Generalni direktor policije Marjan Fank se je 24. aprila v Dubrovniku na Hrvaškem udeležil delovnega sestanka policijskih šefov, na katerega so bili povabljeni tudi generalni direktorji policije Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Srbije. Udeleženci so se pogovarjali o aktualnih temah, kot so terorizem, ilegalne migracije, projekt Varna turistična sezona in aktivnosti, povezane s članstvom v Evropski uniji ter vključevanjem v schengenski prostor. Konferenca, gre za prvo takšno srečanje v tej sestavi, pomeni tudi za slovensko policijo priložnost, da v sodelovanju z drugimi policijskimi organizacijami v tej regiji poišče odgovore na skupne izzive, s katerimi se soočamo. letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST IZ POLICIJSKIH ARHIVOV PRED 25 LETI JE NASTALA MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠČITE − MSNZ Vzpostavitev slovenske državnosti v obdobju 1990/1991 je največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Tedaj smo kot narod zmogli v izredno kratkem času izpeljati dva ključna procesa, to je demokratizacijo političnega sistema in vzpostavitev samostojne države. Res je, da ne smemo tedanjih dogodkov pri nas obravnavati ločeno od evropskih in svetovnih razmer, je pa tudi res, da take poti v tistem času ni naredila nobena druga država. Države vzhodnega bloka so naredile en korak, demokratizirale so politični sistem, kot nacionalne države pa so obstajale. Slovenija pa je poleg demokratizacije političnega sistema vzpostavila tudi nacionalno državo. Po enaki poti je šla le Hrvaška, a je za to plačala visoko ceno. Odvoz orožja in streliva iz skladišča območnega štaba za TO Šentjur pri Celju, 29. maj 1990 Letos obeležujemo četrt stoletja od nekaterih temeljnih procesov vzpostavitve slovenske državnosti. Zagotovo so to bile volitve leta 1990 kot začetek oziroma uvod v omenjene procese ter plebiscit kot zaključek oziroma potrditev le-teh. Od pomladi do jeseni 1990. pa se je vzpostavljala obrambna organizacija, Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ), ki naj bi te procese varovala in po potrebi branila. Prvo pomembno izhodišče so bile volitve spomladi 8. aprila 1990, kot prve, zares demokratične po II. svetovni vojni. Koalicija Demos je zmagala in postala najmočnejša politična sila. V Družbenopolitičnem zboru je osvojila 47 mest (58,75 %), v Zboru občin 51 (63,75 %) in 29 mest v Zboru združenega dela (36,25 %). Skupaj je torej bilo 240 mest v tridomni republiški skupščini, Demosovih poslancev je bilo 127 (52 %). Volilna udeležba je bila visoka, 83,5 %. Demosova vlada je prisegla 16. maja 1990, dolžnosti pa je prevzela naslednji dan. Vladi letnik LXIII/št. 2/2015 je predsedoval Lojze Peterle, sekretar za notranje zadeve je postal Igor Bavčar, Janez Janša pa za obrambo. Nova oblast se je zavzemala za popolno spremembo družbene ureditve in kasneje tudi pospešila osamosvojitev. Že vse od začetka je izhajala iz spoznanja, da je treba proces osamosvojitve pravno urediti in utemeljiti. Sprejetih je bilo več aktov ustavnega pomena, številni zvezni predpisi so bili razveljavljeni. Osnova za take akte je bila 2. julija 1990 sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je jasno izražala predvolilne obljube in izpostavila mednarodno priznano načelo pravice naroda do samoodločbe; s tem je utemeljevala pot pravni, politični in gospodarski suverenosti Republike Slovenije. Najodločnejšo potrditev in odločitev naroda do samoodločbe pa predstavlja plebiscit 23. decembra 1990. Skoraj sočasno s postavljanjem nove slovenske demokratične oblasti je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) izdala ukaz o premestitvi vsega orožja teritorialne obrambe (TO) v varnejša vojaška skladišča, kot je opravičevala poseg. Ukaz je bil pokrajinskim štabom za TO posredovan z vrha, torej z Republiškega štaba TO, 15. maja 1990. TO, ustanovljena leta 1968, je sicer veljala za začetek slovenske vojske, vendar je bila podrejena oboroženim silam Jugoslavije, od tod tudi odločitev o razorožitvi, ki je potekala med 15. in 19. majem 1990. Drugače je bilo z delovanjem milice, kjer zvezne oblasti niso imele kakšnega večjega nadzora. To je urejal zakon iz leta 1967. Tako se je nova oblast že takoj na začetku znašla v nezavidljivem položaju, a hkrati dovolj zgodaj prepoznala morebitnega nasprotnika. Pomembno spoznanje je torej bilo, da bo treba proces osamosvajanja braniti z orožjem. Zato je bil odvzem orožja TO povod za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), organizacije, ki je združila vse »slovenske« obramb- 33 VArNOST IZ POLICIJSKIH ARHIVOV ne sile, razporejene dokaj enakomerno po Sloveniji, ki bi se aktivirale, ko bi bili procesi osamosvojitve ogroženi. Slovensko vodstvo po takratni zakonodaji namreč ni moglo prevzeti TO, nova organizacija, MSNZ, pa tudi ni smela obstajati brez pravne podlage, saj bi bil to lahko vzrok za posredovanje JLA. Pravno formaliziranje nove vojaške strukture so našli v Zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, in sicer v določilih o Narodni zaščiti (NZ). Po zakonu se je narodna zaščita ustanovila za zavarovanje oseb in objektov v primeru izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti in vojne. V miru je lahko delovala sama ali skupaj z milico, v vojnem stanju pa je naloge lahko izvajala samostojno oziroma skupaj s TO. Narodno zaščito je imela zakonsko urejeno samo Slovenija. Bila je torej najširše organizirana oblika samozaščite in samoobrambe vseh prebivalcev in prav ta pravna širina oz. ohlapnost se je uporabila pri pravnoformalni pokritosti organiziranja MSNZ. Pobudnika ustanovitve MSNZ sta bila Tone Krkovič, takratni sekretar za ljudsko obrambo občine Kočevje, in Vinko Beznik, poveljnik vadbenega centra milice na Jasnici. Po medsebojnih pogovorih in skupni odločitvi sta o tem seznanila vsak svojega sekretarja, to sta bila Janez Janša in Igor Bavčar. V prostorih komunalnega podjetja Kočevje so se 23. avgusta 1990 sestali Janez Janša, Igor Bavčar, Vinko Beznik, Tone Krkovič in direktor komunalnega podjetja. Tone Krkovič je predstavil organizacijsko shemo MSNZ. V tej shemi so imenovani ključni organizatorji MSNZ, od državnega vrha do občin, z enotami in števili. MSNZ je nastala v trinajstih pokrajinah in na vseh ravneh je šlo za enakopravno organiziranje pripadnikov milice in TO oziroma dveh komponent, modre (milica) in zelene (TO) veje. Organizacijska shema je tako nastajala od maja 1990, torej od razorožitve TO, pa do omenjenega sestanka v Kočevju. Vse je potekalo v strogi tajnosti in ob visoki stopnji zaupanja med organizatorji. Načelnika NZ Toneta Krkoviča je imenoval sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, takrat tudi pristojen za NZ. Iz odločbe o imenovanju Krkoviča izhaja razvidnost njegovih pooblastil, skladnih z Zakonom o splošni ljudski obrambi (SLO) in družbeni samozaščiti (DS) ter Pravilnikom o organiziranju NZ na celotnem območju RS. S tem je bila zakonska podlaga MSNZ utemeljena. Pri projektu MSNZ je sodelovala uniformirana milica, predvsem njena posebna struktura, tako imenovana posebna enota milice (PEM) – to je bila 34 Polkovnik Milan Aksentijević, predstavnik JLA v Skupščini RS, je dosledno zagovarjal ukaz o premestitvi orožja TO Slovenije v skladišča JLA. S prepričevanjem in grožnjami je skušal ustrahovati delegate med sprejemanjem prvih osamosvojitvenih ukrepov. enota na sklic, ki so jo sestavljali posebej izurjeni in opremljeni miličniki različnih enot milice –, in na novo ustanovljena specialna enota milice (SEM). Zaradi razpoznavnosti se je za pripadnike milice v MSNZ uveljavil termin »modra veja«, v »zeleno vejo« pa so bili vključeni pripadniki TO. V MSNZ je bilo dokončno razporejenih 21 000 pripadnikov zelene veje in približno 10 000 pripadnikov modre veje. Obe strukturi, modra in zelena, sta sodelovali izključno na podlagi ustnih ukazov, globokega zaupanja in izrednega sožitja. Slovenska milica je bila zaradi različnih oblik usposabljanja aktivnega in rezervnega sestava dobro usposobljena za različne oblike spopadov, enote PEM pa tudi za najzahtevnejše vojaške akcije. Enote PEM so sestavljali miličniki, ki so drugače opravljali vsakodnevne operativne naloge (formacija I), in rezervni miličniki, ki so bili v enoto razporejeni po vojaški dolžnosti (formacija II). K motiviranosti miličnikov PEM je pripomogla tudi oprema, ki so jo dobili v tem času: neprebojni jopiči, čelade, boljša oborožitev, prevozna sredstva itd. Dokaj homogena nacionalna sestava pa je učvrstila njeno trdnost. Enote PEM so na primer varovale letališča Brnik med zalivsko krizo, domače in tuje predstavnike oblasti, skratka, bile so v stalni pripravljenosti tudi zaradi groženj JLA, da bo tudi s silo prevzela dokumente oz. evidence o nabornikih, ki so jih ravno zato iz občinskih uprav prenesli in shranili na postajah milice. Veliko iznajdljivosti so v enoti PEM pokazali pri prevozih orožja v pokrajine in občine. Običajno so prevozi potekali ponoči, zaradi možnosti sledenja so večkrat menjavali registrske tablice kamionov in spreminjali smeri poti. Organiziranje modre veje sta v vseh 13 upravah za notranje zadeve (UNZ) uskladila Vinko Beznik in Jože Kolenc, slednji jo je na republiški ravni tudi vodil. Nova oblast se je v začetku junija 1990 odločila, da bo zaradi precejšnih količin orožja dodatno zavarovala, pregledala in preiskala zaprto območje Gotenice, Kočevske Reke in Škrilja. Posebna naloga je bila vpad v zaprto območje Gotenice, zaradi informacij, da namerava JLA pobrati orožje zaščitne brigade TO, in zaradi nezaupanja v vodstvene delavce na tem območju. Ožje varovano območje je varovalo od 30 do 40 vojakov, ki so bili oblečeni v uniforme milice. V noči z 2. na 3. junij 1990 je vod zaščitne enote milice (ZEM) izvedel vpad v Gotenico. Naloga je bila izvedena brez odpora. Orožje in ostalo opremo so v naslednjih dneh premestili. Omenjeni vod je bil izurjen za protiteroristično in protidiverzantsko dejavnost, prav z vpadom v Gotenico pa je začel svojo uspešno pot. Zaščitna enota milice je imela svoje mesto na Vodnikovi cesti v Ljubljani, a so se njeni pripadniki neprestano selili z oborožitvijo in opremo na razne konce mesta in okolice. Enota ZEM je bila predletnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST videna tudi za prihodnje pomembne naloge, z odločbo republiškega sekretarja za notranje zadeve, Igorja Bavčarja, se je 23. avgusta 1990 na novo organizirala v specialno enoto milice (SEM) in bila direktno vezana nanj. Republiški sekretar Bavčar je pogojeval potrebo po enoti, ki bo izvajala posebne, specialne naloge, torej tudi vojaške in ne samo miličniške. Zato se je Vinko Beznik, Bavčarjev sošolec in dober znanec, nemudoma povezal z Dušanom Goršetom, pripravila sta celoten načrt za formalno ustanovitev enote SEM, to je sistemizacijo, kadrovsko dopolnitev, dopolnitev s sredstvi, način delovanja itd. Temu je sledil izbor ustreznih ljudi, ki bodo kos nalogam, ki so jih čakale. Mnogi, dobro pripravljeni, so bili v osemdesetih letih že na Kosovu, kjer so opravljali pomembne naloge vzdrževanja javnega reda in miru, bivali in se usposabljali v posebnih pogojih. Prav zato so se dobro poznali in postali tesni sodelavci. Poveljnik enote SEM je postal Vinko Beznik. Po preizkusu v »akciji Gotenica« je bila tako ustanovljena zanesljiva enota, enota profesionalcev, usposobljena IZ POLICIJSKIH ARHIVOV za najzahtevnejše naloge, v vojni 1991. je prevzela nase breme najtežjih vojnih operacij, od zajetja specialcev JLA v Depali vasi in bojev pri Trzinu do zajetja tankov na Toškem čelu. V ožjem vodstvu MSNZ so torej bili sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, sekretar za obrambo Janez Janša, Tone Krkovič in poveljnik SEM RSNZ Vinko Beznik, ki je operativno vodil dejavnost milice v skupnem projektu, ter Jože Kolenc, ki je na republiški ravni vodil usklajevanje med posebnimi enotami milice v pokrajinah. V Stični na Pristavi je bil 7. septembra 1990 zgodovinski sestanek, na katerem so Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc opredelili nadaljnje delo MSNZ. Analizirali so dotedanje delovanje in oblikovali nadaljnje ukrepe. Tone Krkovič je predstavil predlog vojnega načrta in organizacijsko shemo MSNZ. Na podlagi direktive načelnika NZ Krkoviča so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti in delovne karte. Nesporno spoznanje sestanka na Pristavi pa je bilo, da je bila JLA opredeljena kot morebitni agresor oziroma največja nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sredi septembra 1990. so se na republiškem izvršnem svetu sestali poveljniki PEM, načelniki pokrajinskih štabov TO, Igor Bavčar, Janez Janša, predsednik IS skupščine Lojze Peterle in predsednik predsedstva RS Milan Kučan. Tako je bil s pripravami seznanjen tudi politični vrh Slovenije, s tem pa so vse dejavnosti postale legitimne. Septembra 1990. je slovenska skupščina sprejela kar nekaj ustavnih amandmajev in s tem odpravila veljavnost zveznih dokumentov. Pomemben amandma je določil, da sta služenje vojaškega roka in slovenska TO v izključni pristojnosti Republike Slovenije. Na tej pravni osnovi je predsedstvo Slovenije imenovalo Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika republiškega štaba TO. S tem je pristojnost nad TO prevzelo predsedstvo Republike Slovenije. Sprejem ustavnih dopolnil in že omenjeno imenovanje novega vršilca dolžnosti načelnika štaba TO, Janeza Slaparja, sta sprožili burno reakcijo Beograda oz. JLA. Na dan, ko naj bi Ustanovitev Specialne enote letnik LXIII/št. 2/2015 35 VArNOST IZ POLICIJSKIH ARHIVOV Del izvirnega dokumenta organizacijske sheme slovenskih vojaških enot − Narodne zaščite in milice general Ivan Hočevar predal dolžnosti Janezu Slaparju, je vojaška policija zasedla prostore, v katerih je bil republiški štab TO. To se je zgodilo ponoči s 4. na 5. oktober 1990 na Prežihovi 4 v Ljubljani. Zjutraj so se pred poslopjem začeli zbirati ogorčeni občani. Posredovala je tudi SEM ter prevzela varovanje zbranih ljudi in poslopja. Od tega dogodka dalje je bila enota SEM v stalni pripravljenosti na oborožen spopad, enote PEM pa so se pripravljale za povsem vojaško delovanje po vseh trinajstih pokrajinah Slovenije. Organiziranje MSNZ lahko razumemo kot neki odgovor, če ne celo upor proti razorožitvi TO. Zato je bila na začetku organiziranja obrambnih sil, združenih v MSNZ, le milica, po tem pa se je organizacija začela dopolnjevati s pripadniki TO tako, da sta bili obe komponenti, modra in zelena veja, enakopravno zastopani ter politično podprti z obema sekretarjema, Janšo in Bavčarjem. Razorožitev TO je bila vsekakor prvi vzgib za novo organiziranje obrambnih sil, a ne edini. A kakor koli razlagamo in poudarjamo enakomerno zastopanost ene in druge veje, ne predstavimo bistva organizacije, sprva temelječe na visoki stopnji tajnosti in medsebojnega zaupanja. Namreč, 36 z volitvami spomladi se je zamenjala oblast, torej državni vrh, vse ostale strukture pa so ostale nespremenjene, zato je med novo oblastjo in starimi strukturami vladalo upravičeno veliko nezaupanje. Prav zato je bilo treba za obrambo osamosvojitvenih procesov postaviti nekaj novega, drugega, kar ne bo le organizacijska novost, ampak bo temeljilo na trdnih zavezah zaupanja in odgovornosti med novo oblastjo in obrambno strukturo, in kar bo skupna vizija vseh, usmerjena v vzpostavitev samostojne države. Celoten sistem organiziranja obrambe se je začel izgrajevati na dveh ali treh posameznikih in se nato dograjeval, toda med vsemi akterji so vladale enake zaveze, usmerjeni so bili k istemu cilju. Bili so odgovorni člani velike skupnosti, a hkrati tudi čvrsti členi dolge verige, ki je izbojevala zmago v kratki, a učinkoviti vojni naslednje leto. Če bi tedaj odpovedal samo en člen verige oziroma samo en posameznik, bi se verjetno vsi dogodki odvijali drugače, kot so se. skega plebiscita 23. decembra 1990 in odločitev za samostojno državo vse te procese upravičujeta. Brez zadrege lahko rečemo, da gre za vzorčni, celo šolski primer izgradnje države, od spodaj navzgor, od ljudstva do njegovih izvoljenih predstavnikov. In največjo vrednost ima pri tem zagotovo plebiscit, zato nekateri zgodovinarji izid plebiscita označujejo kot »dan zmage«. Ko vrednotimo posamezne dogodke, jih moramo vedno postaviti v zgodovinski čas in prostor, v okoliščine torej, ki so bile naklonjene tako velikim spremembam in ki smo jih kot narod optimalno izkoristili. Sporočilo sloven- 4. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. (2008). Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Besedilo: Vida Škerjanc, CRSV, PA GPU Foto: Muzej slovenske policije VIRI: 1. Klemenčič, M., in Renko, D. (2012). Osamosvojitev na Gorenjskem 1989– 1991, I. del. Tržič: Policijsko veteransko društvo Sever – Gorenjska. 2. Mikulič, A. (2005). Uporniki z razlogom. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS. 3. Zbornik prispevkov in razprav. (2011). 20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite. Ljubljana: Zveza policijskih veteranskih društev Sever. 5. Debeljak, B. (2010). Manevrska struktura narodne zaščite. Ljubljana: Muzej slovenske policije. letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST IZ POLICIJSKIH ARHIVOV Anekdota o policijski »marici« ali kako je »black maria« postala »marica« Ste se kdaj spraševali o izvoru besede márica, s katero pri nas pogovorno poimenujemo policijsko intervencijsko vozilo? O tem me je pred dnevi vprašal znanec in ostal sem brez odgovora. Presenečen sem bil, da ga nisem našel niti pri številnih sodelavcih niti v slovenskih policijskih virih na internetu. Odgovor sem poiskal v tujih virih, prevedenih v slovenski jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer navaja: márica -e ž (â) pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: policisti so z marico odpeljali pretepače. Policijska kočija Black Maria Vir: Saint Paul Police Historical Society. Prva in hkrati v svetu najbolj zastopana teorija pravi, da je v prvi polovici XIX. stoletja v Bostonu (Massachusetts, ZDA) živela temnopolta gospa po imenu Maria Lee. Bila je močnejše in višje postave. V lasti je imela penzion za mornarje, v katerem je pogosto prihajalo do pretepov. Ob orožniških intervencijah v penzionu je pogumna Maria pomagala orožnikom pri prijemanju in privedbi prestopnikov v zapore. V mestu je bila znana pod vzdevkom Black Maria. Orožniki naj bi jo večkrat kar sami poklicali na pomoč pri prijemanju prestopnikov po mestu. V spomin in zahvalo so okoli 1830. leta prve kočije, prirejene za prevoz prijetih oseb, po njej poimenovali Black Maria. Zgodba o Black Marii se je iz ZDA razširila tudi v Evropo, Avstralijo in drugam po svetu, zlasti na angleško govoreča področja, kjer se poletnik LXIII/št. 2/2015 Black Maria Vir: www.reunionblackfamily.com licijskim vozilom za prevoz oseb še danes pogovorno reče Black Maria. Če boste torej angleško govorečemu policistu želeli omeniti policijsko intervencijsko vozilo, uporabite, da vas bo razumel, pogovorni izraz Black Maria. 37 VArNOST IZ POLICIJSKIH ARHIVOV Legendarna IMV-jeva márica, prirejena za ljudsko milico (izdelovali so jo v Novem mestu) Vir: www.vlaki.info Ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, se je poimenovanje policijskih intervencijskih vozil Black Maria najprej uporabljalo na Hrvaškem in v Srbiji v prevodu »crna márica« in skrajšano »márica«. Izraz se je razširili tudi v Slovenijo oziroma takratno milico, vendar le v skrajšani obliki márica, kakor v policiji še danes pogovorno rečemo intervencijskim vozilom. Na Norveškem Black Mario imenujejo Svarte-Maja ali skrajšano Maja. Kot zanimivost – v nekaterih državah se za policijsko vozilo za prevoz oseb uporablja izraz Mothers Heart (sporočilo, da je v policijskem vozilu tako kot v materinem srcu vedno prostora »za enega več«). Po drugi teoriji, ki je manj zastopana in znana, naj bi policijska vozila za prevoz oseb poimenovali po slavni dirkalni kobili Black Marii, ki je v začetku XIX. stoletja zaradi številnih zmag na dirkah zaslovela v Harlemu (ZDA). Ker so takrat policisti za pre- 38 Sodobna márica Renault Master voz oseb uporabljali hitre kočije (običajno črne barve), naj bi se za policijske kočije (kasneje vozila) za prevoz oseb uveljavil izraz Black Maria. Kakorkoli že, Marie Lee že zdavnaj ni več, medtem ko legendarna »márica«, ki je v vmesnem času postala bela, še danes služi enakemu namenu. 2. Saint Paul Police Historical Society, http://www. spphs.com/, april 2015. 3.Wikipedia, https:// en.wikipedia.org/wiki/ Main_Page, april 2015. Viri: 1. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Ljubljana: Cankarjeva založba. Besedilo: Josip Majstorović, PP Izola letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST PROSTI ČAS Desetletje modrih vitezov Blue Knights je neprofitna mednarodna organizacija, ki jo sestavljamo aktivni in upokojeni policisti ter kriminalisti, združeni zaradi istega cilja, to je ljubezni do vožnje z motornimi kolesi. Po zadnjih podatkih ima Blue knights 640 podružnic oz. »chapterjev«. Skupno ima skoraj 20.000 članov iz 26 držav po svetu. Gre torej za enega največjih motorističnih klubov na svetu. Eden izmed temeljnih ciljev tega združenja je humanitarna dejavnost, okvirna ocenjena vrednost zbranih sredstev po celem svetu pa znaša že preko 17,4 milijona ameriških dolarjev. Začetki »modrih vitezov« segajo v l. 1974, ko se je nekaj ameriških policistov odločilo, da ustanovi svoj motoristični klub. Cilji njihovega kluba so bili preživljanje prostega časa s prijatelji in vožnja v skupini, saj so želeli zaradi slabega mnenja o motoristih ta vtis popraviti. In od kod ime Blue Knights? Modra je tako ali tako barva policistov, vitezi pa po vitezih okrogle mize, ki so se bojevali proti kriminalu. Zaradi idej, ki naj bi nas povezovale, torej prijateljstva, dobrodelnosti, varne vožnje in preventivnega delovanja, so začele podružnice hitro rasti po celotnih Združenih državah. Kmalu so se mednarodni organizaciji pridružili Kanadčani in Avstralci, leta 1986 pa so se pojavile prve evropske podružnice, na začetku v državah Beneluxa in Nemčiji. Leta 2005 se je rodila tudi prva podružnica v Sloveniji – LE MC Blue knights Slovenia I. Imela je 12 članov. Treba je poudariti, da član Blue knightsov ne more postati vsak, ki ima motorno letnik LXIII/št. 2/2015 kolo. Član mora biti tudi aktiven policist oz. oseba kazenskega pregona s pooblastili za prijetje oz. aretacijo, lahko pa postanejo naši člani tudi naši bivši delavci, torej upokojenci, ki so ta status imeli. Od tukaj tudi oznaka LE, ki v prevodu pomeni »zapriseženi zakonu«. Poseben status v klubu imajo tudi »naše boljše polovice«, ki imajo ravno tako pravico do nošenja modrega telovnika z napisom Blue knights Lady, kar je posebnost med motorističnimi klubi s statusom MC. Podobno kot v ostalih motorističnih klubih imajo tudi naši bodoči člani prvo leto sodelovanja v klubu status pripravnika. Ta je namenjen predvsem boljšemu spoznavanju dela kluba oz. njegove organizacije. Vsak pripravnik ima svojega mentorja, na katerega se lahko obrne ob nejasnostih v zvezi z delovanjem kluba, oznakami, vožnjami in podobno. Temeljni cilji slovenske podružnice so enaki kot v podružnicah po svetu, to je promoviranje varne vožnje z motorni- mi kolesi oz. delovanje na področju preventive, izmenjavanje izkušenj med člani, sodelovanje z organizacijami, ki imajo podobne cilje, organizacija izletov za člane in prijatelje, med najpomembnejšimi cilji pa je dobrodelno delovanje. Število članov našega društva je vsako leto večje. V podružnici Blue knights Slovenia I je trenutno zbranih 29 rednih članov in 3 častni člani iz različnih notranjeorganizacijskih enot policije. Društvo sestavljamo člani, policisti in kriminalisti iz Koroške, Štajerske in Posavja. V klubu delujeta dva območna direktorata, Maribor in Koroška, ki sta bila ustanovljena predvsem zaradi lažjega druženja in dela na posameznem območju. Seveda si v klubu želimo, da bi v naše vrste pritegnili čim več policistov in kriminalistov iz vse Slovenije in da bi se ideja širila naprej. Aktivnosti članov so zelo pestre. Družimo se že pozimi ob športnih in drugih dogodkih, takrat tudi načrtujemo aktivnosti v motoristični sezoni. Sezono začnemo 39 VArNOST PROSTI ČAS z otvoritveno vožnjo. Letos smo se tako podali na Bizeljsko in v Posavje, kjer smo si ogledali več kulturnih in drugih znamenitosti tega dela domovine. Ob začetku motoristične sezone so na vrsti razne preventivne akcije, okrogle mize in srečanja na temo varne vožnje. Vsako leto junija poteka humanitarna akcija Toy-run, ki se je udeležimo, kadar je ne organiziramo sami. Organizacija takšne prireditve je velik zalogaj, zato imamo v tem delu Evrope dogovor s kolegi iz sosednjih držav, da to prireditev izvajamo periodično. Zelo dobro sodelujemo s kolegi iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Vsako leto poteka tudi konvencija Blue knightsov. Letos bo potekala konec maja na Poljskem, prihodnje leto pa so gostitelji naši južni sosednje Hrvati. Hrvaška s svojo magistralo, lepe ceste v sosednji Avstriji pa so tako ali tako naš drugi dom. Posamezni člani se vsako leto podamo tudi na daljše poti po Evropi: prevozili smo že skoraj vso Evropo, od Grčije na jugu do Norveške na severu. Naj posebej poudarim, da na teh naših poteh ne ostanemo neopazni. Naši kolegi, policisti v drugih državah, nas takoj prepoznajo po unikatnih modrih telovnikih oz. »lajbičih«. Neprecenljiv je občutek, ko te pozdravi prometna patrulja nekje na Švedskem, Sardiniji ali v Grčiji. nov se je tako simbolično odrekel »tanku bencina«, zbran denar pa se bo porabil za nakup potrebnega materiala za popravilo. Med letom organiziramo več voženj za člane kluba, na katerih se nam pridružijo prijatelji in simpatizerji, enodnevne in večdnevne izlete doma in po tujini, skratka, dogaja se izredno veliko. Kot posebnost naj omenim tridnevni družinski izlet, ki je namenjen predvsem našim najmlajšim. V zadnjih dveh letih smo z otroki obiskali Belo krajino, kjer smo se med drugim podali na rafting po Kolpi, obiskali smo »našo« Gotenico itd. Sezono končamo oktobra ali novembra z zaključno vožnjo, vedno pa se držimo mednarodnega gesla modrih vitezov: »Med nami ni tujcev, so samo prijatelji, ki jih še nisi spoznal!« Med odmevnimi dobrodelnimi akcijami, ki smo jih izvedli že kar nekaj, naj omenim to iz leta 2011, ko smo zbirali denar za center za otroke z downovim sindromom Planet 47. V akciji Rodeo 2012 smo zbirali igrače in jih namenili otroškemu oddelku splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Vse te prireditve imajo mednarodni značaj, pridružijo se nam stanovski kolegi iz sosednjih držav. Prvi »rodeo« smo organizirali že leta 2007. Letos smo najprej zbirali sredstva za našo stanovsko kolegico, ki je trenutno v težki socialni stiski, maja smo pomagali našemu članu, ki ga je prizadel požar v stanovanjski hiši. Vsak izmed čla- Več informacij o motorističnem društvu Blue knights Slovenia I je na spletni strani www.blueknigts.si, kjer je objavljenih več fotografij in filmčkov z naših izletov in voženj ter drugih aktivnosti, smo pa seveda prisotni tudi na socialnem omrežju Facebook. Ob tej priložnosti naj še enkrat povabim vse policiste in kriminaliste, naj se nam pridružijo pri naših aktivnostih in razmislijo o morebitnem članstvu v naši bratovščini, za dodatne informacije pa smo jim seveda vedno na voljo. Naj zaključim z našim geslom »Ride with pride« oz. »Vozi s ponosom!«, vsem motoristom pa želim obilo užitkov in varno prevoženih kilometrov. V okviru kluba gremo tudi na motoristične izlete v tujino. Že večkrat smo obiskali Dolomite, Bosno in Hercegovino, zelo priljubljena je seveda sosednja 40 Leto 2015 je za nas še posebej svečano, saj praznujemo prvo okroglo obletnico – 10 let delovanja na območju Republike Slovenije. Rojstni dan smo praznovali v prostorih direktorata v Metavi pri Mariboru, na praznovanje pa smo seveda povabili tudi naše prijatelje motoriste. Ob tem dogodku smo se spominjali začetkov, ko smo postali del velike družine Blue Knights. Besedilo: Boštjan Sešel, PU Celje Foto: Blue knights Slovenia I letnik LXIII/št. 2/2015 VArNOST šport zmago 13. policijskih iger in letnega preizkusa usposobljenosti policistov slavi pu novo mesto V Vadbenem centru Gotenica in Tacnu, na odbojkarskih igriščih na mivki v Klečah in zaprtem strelišču na Dolenjski cesti, vse troje v Ljubljani, so 28. in 29. maja potekale 13. policijske igre, največja športna in družabna prireditev v slovenski policiji, skupaj z letnim preizkusom usposobljenosti policistov. Tekmovalke in tekmovalci, ki jih je bilo letos 459 iz 15 ekip, so se pomerili v ju-jitsu (prikazovanju tehnik), praktičnem postopku, policijskem mnogoboju in policijskem situacijsko-taktičnem streljanju ter v streljanju z zračno puško. V program smo uvrstili tudi dejavnosti, ki so namenjene predvsem krepitvi medsebojnih odnosov, kot so šah, odbojka na mivki in nogomet. Tekmovalke in tekmovalci so bili iz ekip policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave, že peto leto zapored pa je imelo svojo ekipo tudi ministrstvo za notranje zadeve. V generalni razvrstitvi si je tretje mesto priborila Policijska uprava Ljubljana, na drugem mestu je Uprava za policijske specialnosti, absolutni zmagovalec pa je Policijska uprava Novo mesto. letnik LXIII/št. 2/2015 41 šport VArNOST V prikazu tehnik ju-jitsu se je letos pomerilo 14 tekmovalcev iz štirih ekip. Najboljši posameznik je bil Dejan Kink iz PU Novo mesto; iz iste uprave je bila tudi najboljša ekipa. V praktičnem postopku je tekmovalo sedem ekip. Najboljša je bila ekipa PU Celje. V policijskem mnogoboju se je pomerilo osem ekip in posamezniki, skupaj 81 tekmovalk in tekmovalcev. V ekipni razvrstitvi je prvo mesto zasedla UPS GPU. Med moškimi je bil najboljši Boris Fluher iz UPS GPU, najboljša predstavnica nežnejšega spola pa je bila Alenka Radej, prav tako iz UPS GPU. V policijskem situacijskotaktičnem streljanju se je letos pomerilo 12 ekip. Najhitrejša in najbolj precizna je bila ekipa PU Novo mesto. Z zračno puško je streljalo 20 tekmovalk in 35 tekmovalcev iz sedmih ekip. Najboljša predstavnica nežnejšega spola je bila Tina Zver Vlaj iz PU Murska Sobota; iz te policijske uprave je tudi najboljša ženska ekipa. Med moškimi je bil najboljši Sašo Korbar iz ekipe ministrstva za notranje zadeve, med moškimi ekipami pa ekipa UPS GPU. Slednja je bila tudi najboljša v generalni razvrstitvi v streljanju z zračno puško. V šahovskih dvojicah se je pomerilo 39 šahistov iz 11 ekip, najboljši med njimi je bil Andrej Kuhar iz PU Novo mesto. Najboljša ekipa je bila ekipa PU Maribor. V nogometu je letos sodelovalo 10 ekip, najboljša pa je bila iz PU Ljubljana. Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Foto: Matjaž Corel, PU Ljubljana, Zvonimir Cvetko Damnjanović, PU Ljubljana, Igor Polc, PU Kranj, in Tomislav Prijanovič, NFL GPU 42 letnik LXIII/št. 2/2015 Le varne počitnice so lahko tudi brezskrbne. Za varnejše preživljanje prostega časa zato ne pozabite na osnovne varnostne ukrepe: • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, ob bazenih, še najmanj pa v vodi. • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, pred plavanjem pa se izogibajte tudi alkoholnim pijačam. • Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju. Če se odločite za ohladitev na »črnih« ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih oz. rekah, bodite izjemno previdni in se zavedajte, da se tam kopate na lastno odgovornost. • Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum morda zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve. Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili.
© Copyright 2024